Katolški cerkveni list. Vredni k: Hi*. Janez Mirizosiam Pogačar. tj, V Četertik 4. Prosenca. MH19. ^larija. zgodnja Danica. A\ Jwllariia, o zgodnja Danica! Prisveti, vsih milost Kraljica! Xam Jezusa, milosti Solnce znanuj : Nam grelnim, v tainuicah hudobe, Prižgi luč nebeške svetlobe, Luč vere katolške nad nami razsuj. Vihar po valovih nas meče , Z oblakov nam .strele blišeče Razbiti čolnič, nas končati prete; De b" skoraj nam ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z upanjem svetim umiri seree. Tak blizo se fSoluca sprehajaš, »Se v morji radosti napajaš , Ter v ognji Njegove ljubezni goriš ; Ti nierzle nam serca ogrevaj , (n prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš. Nas grehi, krivice težijo , Pravične nam kazni pretijo , In cerkve katolške je žalostin stan ; Dobrotljiva Mati se skazi, Serd Večniga ti potolaži, De milost in spravo doseže kri-tjan. Potočnik. Zgodnja Danica. ..Luč naša, ta vse bode razjasnila!~ To vpijejo neverni modrijani ; Po njih pa vsi le v noč bi bili djatii, Ne manjši, kakor je v Egiptu bila. Nespametni taje , od kod svetila Je prava luč v temi sveta neznani: Katolška cerkev le resnico hrani, Je ona jo od Kristusa dobila. Popolni dan pa vonder gor le sije, Kjer Bog se v vsi svetlobi nam odkrije , „Tu ko v megli spoznam-*, a postelj pravi. Luč cerkve je ko tega dne danica , Na večni dan pripravlja nje resnica: In to v razgled Danica zgodnja stavi. II. HratkI prcinisliki iz s. evangelija za pcrvo nedeljo po raz-glasenji Gospodovim. (Luk. 4S£—J Judje so iaicli en sam tempe! v Jeruzalemu, in vsim možkim jc bilo v postav i zapovedano o veliki noči, kjer so spomin rešenja iz egiptovske suž-nosti obhajali, v Jeruzalem priti in praznik po postavi praznovati. Lahko si mislimo, de se jc v tem prazniku ljudi vse tcrlo po Jeruzalemu. -- Tudi sveta družina Jezus, Marija in sveti Jožef so hodili po postavi na ta praznik. Tisto leto pa, ko jc bil Jezus dvanajst let star, se je po popisvanji svetiga evangelija kaj posebniga z njim zgodilo, kar je gotovo v svetim pismu zato zapisano, de bi nad Marijo in svetim Jožefam keršanski starši, nad Jczusam pa keršanski otroci lep in svet zgled imeli. Prisodilo se jc namreč, de, ko so bili dnevi praznika dokončani, in so se na dom vernili, je Jezus v Jeruzalemu ostal, in njegovi starši ga niso pogrešili. — l)e sta Jožef in Marija Jezusa zgubila. nista bila ona kriva, temuč volja božja jc bilo to. Jezus je bil svojimu nebeškimu Očetu bolj pokorin, kakor svojim človeškim staršem, zato je brez njih vednosti v Jeruzalemu ostal. Dan hoda sta prešla Jožef in Marija, in še le zvečer, ko se v prenočivnici snideta, spoznata,.de Jezusa ni pri njima. O kako sta sc ustrašila oba te nesreče! Neizrečena žalost jima je opadla serce. Včdila sta, de je Jezus Sin božji, večna modrost sam, in dc ne potrebuje njih varstva; toraj, kakor uči s. Alfonz Liguori, sta sc le zato tako hudo ustrašila, ker sta mislila, de sta morebiti Jezusa kje razža-lila, in de nista več vredna ga pri sebi imeti. Z bolečini scrram sta ga iskala še tisti večer pri znanih in sorodnikih, pa ga nista našla. Celo noč sta prccula v solzah in molitvi, v žalosti in zdihovanji, iu preden sc je dan napočil, sta se podala na pot v Jeruzalem nazaj, se le tretji dan sta ga najd-la v tempelnu med učeniki, ktere je poslušal in po-praševal. -Ker sta ga bila zagledala, sla se začudila .** pravi sveti evangeli, ..in njegova Mati mu je rekla: Sin, zakaj si nama to sturil? Lej, tvoj oče in jest sva te z žalostjo iskala. Kako lep zgled sta tukcj Marija in Jožef za keršanske starše! Jožef in Marija sta se ustrašila, ko sta Jezusa pogrešila, desiravno sta dobro vedila, de on, večni Sin božji, zgol svetost in modrost, ne more nikjer v slabe drušinc, v nevarnost svoje nedolžnosti priti: ustrašila sta se, in žalostna sta bila nar bolj zavoljo tega, ker sta mislila, de morebiti njegove drušinc nista več vredna, in de brez njega nimata nobene sreče, nobeniga veselja več. — Vse drugači jc to pri keršanskih starših, njih dolžnost jc za svoje otroke skerbeti, jih nevarnost, nesreče in zapeljevanja obvarovati. Pa kako ravnajo velikokrat «tarši? Ali se jim ne zgube tudi kdaj njih otroci? O pač velikokrat se jim zgube v nevarne in hudobne drušinc, pa velikokrat se najdejo tudi taki starši, kterim je malo mar, kje njih otroci hodijo. Resnica žalostna je. de je nar več mladih ljudi zapeljanih in pohujšanih zavoljo zani-kernosti njih staršev. Marija in Jožef sta Jezusa najdla v tenipelnu vsred učenikov. Kako lep zgled za ndade keršanske ljudi! -Ali nista vedila-. jc rekel Jezus svoji Materi, „de moram v tem biti, kar je mojiga Očeta?" Poglejte, keršanski otroci, kje morate tudi vi nar rajši biti; v cerkvi pri duhovnih učenikih, ali pa pri dobrih ljudeh, kjer kaj lepiga vidite ali slišite, de bote Jezusu vedno bolj podobni in do-padljivi, de bote svojimu nebeškimu Očetu veselje delali. Pa kaj, ko jih je le veliko otrok, kteri Bogu in svojim staršem le žalost napravljajo. „Serčna žalost", pravi neki dubovin učenik, ki jo je Jezus svojim staršem napravil, je prišla od tod, ker je Boga bolj ljubil, kakor svoje starše; serčna žalost pa, ktero naši otroci staršem delajo, pride od tod. ker ne ljubijo ne Boga, ne svojih stariševu. — Jezus je šel zdaj s svojo Materjo in s svetim Jožefam domu v Nacaret, in jim je bil pokorin. Kolika ponižnost, in kolika pokoršina! Večni Sinnebeškiga Očeta je svojim človeškim staršem pokorin ! ..Kdo je bil pokorin, in komu?" pravi sveti Bernard. ..On je bil Sin božji, stvarnik nebes in zemlje! Sramuj se, prevzetni prah! Bog se ponižuje, in ti se po-vikšuješ-. Prav ljubeznivo in priprosto popisuje sveti Vinccnc Fercri Jezusovo pokoršino, ter pravi : -Sveta Devica vzame zjutraj verč, de bi vode prinesla , Jožef se ji približa in hoče verč vzeti. na to pa priteče dete Jezus, vzame verč, in pravi: Jest bom šel. O Gospod, zakaj opravljaš tako nizko delo? Zato, de, ko bodo kdaj mladi kristjanjc slišali, kako sim svojim staršem postregel, bodo tudi oni pripravljeni svojim staršem pomagati, in se tudi nar manjšiga dela ne sramovati". — Glejte keršanski otroci [pokoršino Jezusovo do svojih staršev , ktero jim je do svojiga tridesetiga leta ska-zoval, in učite se svojim staršem lepo pokoršino skazovati. Vsak kristjan sploh naj si pa iz le prigodbe lep nauk in zgled vzame, kako naj si zvesto prizadeva Jezusa iskati, če gaje z grehani kdaj zgubil. Nobena zguba ni tako velika, kakor svojiga Gospoda in Boga zgubiti. Po opominvanji nekiga cerkveniga učenika, mora duša, ktera jc skoz greh Boga zgubila, iskati rpervič z žalostjo iu s solzami spokorjeniga serca: drugič z veliko skerbjo in s prizadevanjem, in sccr kakor Marija, v tempelnu, to jc v molitvi, v premišljevanji nebeških reči, v branji svetih bukev: tretjič med učeniki. lo je pri bogaboječih pobožnih in v duhovnih rečeh učenih možeh, pri kterili se učenost svete vere in zveličanja, in prava bogaboječnost in pobožnost najde"* Potočnik. Lepo djanjc ino liclianjc seriajujiira papeža PUa IV V konec pretečeniga stoletja, ko je jesensko soncc še gorko sijalo, je šla prežlahtna rode\ina papeževe deržave po svoji navadi v neki gradič, ki ga je na deželi blezo šest milj od mesta v last imela. Imela je tudi s seboj sinka, prav živ iga in ljubeznjiviga fantiča, bilo mu je ime Janezek. Eniga dne gre mladenček spregledat se v sosednje kraje, in mlad dvajsetletin sluga z njim. Prek globoke stoječe vode gresta in ribice semtertje plavajoče ogledujeta. Fantek obstoji in smehljaje gleda, kako ribice po vodi gori in doli urno švigajo, in čedalje bližej pridši naglama z roko po njih plaue; ali — oh! noga mu spodleti in mahoma se Janezek pod vodami skrije. Njegova smert je bila gotova, ali previdnost božja je njega drago življenje v posebno svoje varstvo vzela in ga nevarnosti otela. Varh njegov, pogumen sluga skoči za njim, ga popade in srečno na suho privleče. Ali veš ljubi bravec! kdo je ta fantek, ki je bil tako srečno kakor svoje dni Mojzes iz vode rešen in pri življenji ohranjen? — Naš sedajnji cerkveni narviši poglavar, sveti oče papež Pij IX., ki na svetiga Petra stoli sedijo in imajo ključe nebeškiga kraljestva v svojih rokah. Njihov rešitel uho*- služavnik takrat gotovo nivedil, za kako ime-nitno življenje sc poganja, in koliko hvalo mu bo za njegovo serčnost cela katolška cerkev vedila. Takrat še slabo majhno dete je zdaj na nar visi stopnji časti, ki jo človek na zemlji doseči zamore: cel znan svet na njega gleda, na njegove besede pazi in od njega svoje duhovsko prerojenje pričakuje. Joan Maria Mastai-Feretti iz prežlahtuiga grofoviga rodu je bil rojen 13. Velikotravna 1792 v Sinigalji, terškim mestu papeževe deržave tik Jadranskiga morja. Perve leta svojiga detinstva je preživel v hiši svojih staršev, in ker je bil viso-kiga plemena, bogat, brihtue prebrisane glave, priljuden iu omikan, je bil že kakor mladenč veliko obrajtan in do posvetnih česti so mu vse pota široko odperte stale: kamor se bi bil obcrnil, povsod mu je sreča roko podajala. Od staršev je šel na učeliše v Volteri, kjer je šest let po šolah hodil, pridno bukve prebiral in z potrebnim nauki za prihodnost sc soznanil. V svojim dvajsetim letu si je vojaštvo izvolil in med častne stražnike papeža stopil; pa zlo raldiga života je vedno bolehal; zdravniki so rekli, de božjast ga bo tresti začela in so nad njegovim ozdravljenjem popolnama obupali: zato so rajni papež Pij Vil., ki se jim je blag mladenč prav v serce usmilil, svet mu dali, naj gre na božji pot k Materi božji v Loreto, in njo, kije zdravje bolnikov, naj prosi zaupno za pomoč in (»zdravo. Ubogal jc njih svet in je bil skoz priproš-njo Marije Device popolnama ozdravljen. V znam-11 je svoje hvaležnosti za toliko dobroto se je v duhovski stan namenil. Per Jezuitih se je bogoslovst- va izučil; vsi učiteli so ga visoko cenili in ko je bil izurjen in jc njih šole zapustil, mu jc njih predstojnik v preroknim duhu rekel: „Ako jih previdnost božja v kak visok stan pripelja, naj Jezuitov pomnijo". Ko je mašnik postal, je prevzel skerb za ubož-nico, ktero je na posvetnim blagu reven pa v keršanski ljubezni bogat rokodel. z imenam Joan Tata, za revne zapušene sirotike utcmclil, naj bi se prav po keršansko redili. Ves je gorel od ljubezni do teh ubogih otročičev, neprenehama jih učil keršanske resnice in k dobrimu opominjal; svoj čas, svoje blago in svojo moč, vse je njim v dar perncsel. Per rokodclcih tedaj, kakor sc lehko vidi, per bolnikih in sirotah so sc zdajnji papež dobro storiti učili, in kar so se takrat c s čili, zdaj na svetiga Petra stolu sedejoči napredujejo. Pod rajnim papežem Pijem VII. je bil učen in pobožen^duhoven z imenam Muci za apostolskiga namestnika v Amcrikansko deželo Kili poslan in pomočnik njegov je bil naš Joan Mastai-Feretti. Neznana pot po širokim morji je bila polna težav in nevarnost, in kakor se bere, je le malo manjkalo, de se ni ladja z vsim vred potopila: ali ravno to naročilo mu jc priložnost dalo, tudi nov svet Ameriko obiskati in z lastnimi očmi pogledati potrebe iu pomanjkljivosti ondajnjin krajev in dežel.— Pa kakor se med nar boljši dela rada hudoba vtika, tako se je tudi tukaj godilo, lludi prepiri so vstali med apostolskim poslancam in unkrajnim de-žclskim poglavarjem in obedva sta bila primorana deželo zapustiti in nazaj v Hiui veslati. Ko so papež Leo XII. slišali mnogotere težave iu sitnosti, ktere sta poslanca prestala iu kako sereno zlasti se je obnašal duhoven Mastai-Feretti, so ga za korarja in kmalo potem za predstojnika velike bolnišnice sv. M i bela izvolili. Težavna je bila nova služba in neizrečeno veliko opraviti je bilo, ni bilo pokoja ne po noči ne po dnevi, in zdaj ga je eden zdaj drugi potreboval; vcnder ljubezin do Hoga in do bližujiga mu je vse zopernosti polajšala. In ko so papež vidili njegove zaslužke za revne iu bolne, njegovo duhovno gorečnost in njegovo lepo brez-madeževno vedenje, so ga 21. Velkitravna 1827 za škofa in višiga pastirja v Spolet« postavili, kjer si je s svojimi čednostimi ob kratkim toliko ljubezin in zaupanje svojih ovčic pridobil, dc je šlo odbor-stvo škofijo papeža Gregorja XVI. prosit, de bi jim ne vzeli ljubljeniga in dragiga nadškofa. Ali njihova prošnja ni mogla uslišana biti: 17. Grudna 1832 so jih poklicali na škofov sedež v luiolo, kjer so bile vedne homatijc in razpertje in so torej moža posebne modrosti in bistroumnosti potrebovali, in novi škof so tudi v resnici dover-šili, kar sc je od njih pričakovalo, bili so luč svoji čredi in so jo varno po pravi stezi vladali. V obziru njih velikih zaslug so bili 23. Grudna 1839 za kardinala odločeni iu prihodnje leto 14. Grudna v resnici povzdigujem. Xa vse kraje papeževih der-žav se je razlegala hvala njihove brumnosti in umnosti in kader so 1846 po smerti papeža Gregorja XVI. kardinali v Rimu se sošli noviga papeža volit in med njimi tudi Imolski škof, je vse ljudstvo enoglasno vpilo: Ta so naš prihodnji papež, Rog jih nam bo gotovo dal. — Ino kmalo potem 14. Rožnika so bili izvoljeni in so se imenovali Pij IX. Bralo se jc v dnevnih listih, de ko se je škofu dozdevalo, de večina glasov bo njih zadela, jih je omcdlcvca posilila: zgrudili so se in močno branili težkiga jarma: le na milo prošnjo kardinalov so se podvcrgli božji volji. — Niso tedaj iskali časti, njih ponižnost jih je tako visoko dvignila. Kako so blagiga scrca, nam sledeči čerti obilno pričajo. Neki Rimec, ki je v bliži papeževiga poslopja Kvirinala stanoval in ni druziga v svojim premoženji imel kakor en polomljen voz ino slabo kljuse, je še ob tega prišel. Tuge poln ne ve kam se ober-niti, gre in grede mu pade v glavo papežu svojo nesrečo potožit iti in za cniga starih povegranih konj iz papeževih hlevov prositi. Sreča ga išc, na stopnicah pride v okom tajniku svetiga Očeta, kteri ga prijazno sprejme in mu obljjbi, de hoče namest njega prositi. Ino papež zvediti od njegove revšine so radi dovolili v njegovo prošnjo in mu cniga konja in poverh še 40 tolarjev za pripravo potrobniga orodja dati velijo. Tolike milosti se sromak ni na-iljal. Od veselja kljuse zgrabi, se na njega verže, in po ulicah gori in doli ropoče. dnarje v rokah deržajc \riska in vpije: Zivio Pij IX.! živin Pij IX.! i konce sle>!i > ZgotlVie katol*kc cerkve. Spiral Peter llicin^er. V v o d. t. Pomen cerkre. prare in neprare cerkve. Človek je po besedi s. Avguština za lloga stvarjen. In ni mu le po samim na zemlji Rogu služiti, potem pa v nrhcsih vekomej z Rogam živeti: temuč ves človeški rod naj bi bil v tem času ena družina božja na zemlji, in potem v večnosti eno zveličano kardelo z angeli vred v nebesih. Resi-ravno je pa že precej v začetku po zavidnosti Satanovi greh vmes stopil. in človeka od Roga ločil, vonder Rog po svoji milosti Adamoviga rodu ni hotel zavreči ali v nič pustiti, temuč ga je sklenil po Odrcšcnikii v novo sebi prijetno ljudstvo prero-diti. In otl zdaj je vera. to je zapopadik resnic nebeških in postav božjih z vsimi poinočki zveli- čanja. tista vez, ktera človeštvo z Rogam združi in soedini. Zbor pa ali družtvo vsili vernikov pod duhovnimi poglavarji od Boga postavljenimi, ktere vse ena resnica in eni pomočki zveličanja v eno sklepjijo, se imenuje cerkev. Odrešenik ni precej prišel na svet, in vera ni bila že v začetku popolnarna razodeta; zatorej se v starih časih tudi cerkev ne kaže v popolni podobi. Xar pred je bila vera le per posameznih družinah očakov. Pozneje je prišla k celimu ljudstvu , to je k Izracleam, desiravno drugi narodi od Boga niso bili čisto v nemar pušeni. V poslednje še le, ko je Jezus Kristus, naš Zveličar, popolno postavo na svet prinesel. iu naše odrešenje na križi dopolnil, ima vera lastina vsili krajev, vsili časov in vsili narodov.-postati. Ravno tako se je tudi cerkev še le po Kristusu v popolui, lepi podobi pokazala . ker je on kakor plemenita veja v stari Adamov zarod vcepljen človeštvu pravico božjih otrok pridobil. in imajo vsi narodi v eno božje kraljestvo kakor udje cniga telesa zbrani biti. Ta cerkev, ker je ravno po Kristusu vstavljena, se imenuje Kristus o v a ali k c r š a n s k a , in ker je za vse čase, za vse kraje in za vse ljudi, tudi vesoljna ali katolška cerkev. Ona ima cniga poglavarja, Rimskiga papeža, in en nauk in ene zakramente po Kristusu. Le v njej je zveličanje najti, ona je edina prava. Razločimo sicer v tem edinim družtvu Kristusovih vernikov po raznih stranah iu krajih posebej izbo ti njo, iztočno ali greš ko cerkev v zju-trejnjih, in zahod njo ali latinsko cerkev v večernih stranah: in še posebej imenujemo fran-c o z k o, špansko, a f r i k a n s k o cerkev po posebnih narodih ali deželah, brez tle bi si pa s tem katolško cerkev razdeljeno mislili. -— Daljej pa so se v raznih časih mnoge družtva od katolške cerkve popolnarna ločile: in sicer nektere Ie, kar edinost poglavarstva in notrejnje vredbe zadene: druge pa tudi, kar edinost nauka tiče. Katolška cerkev jih je nekaj sama odločila otl svojiga telesa kakor bolne ude, de bi tudi zdravih udov ne okužili: nekaj pa tiste družtva same nočejo v edinosti katolške cerkve biti: vsako teh družtev se pa samo vonder pravo cerkev misli, desiravno prave cerkve ni nobene razun katolške. Tiste, kteri so od katolške cerkve ločeni le zastran edinosti vladarstva in no-t rej njih naprav, imenujemo ločence ali ncsoc-d i nje nce: taki so ločeni ali nesoedinjcni Grcki (Starovcrci) in Armenci. Tisti pa, kteri so edini nauk katolške cerkve zavergli. in krive nauke sprejeli , imenujemo krivoverce: taki so Lutcrani. Kalvinci in zdaj Rongeanci. — So |»a je veliko narodov ali družtev, ki so čisto zunaj Kristusove vere: take včasih sploh imenujemo n e v c r c c ali n e v e r- nike. Je pa vonder razločiti med njimi. Ali se derže le Mojzesove postave, in Odrešenika še čakajo; to so Judje. Ali spoznajo sicer enigaBoga, zraven pa se derže Mahonteto vili zmot; to so T u r k i, in sploh Mahometanci. Ali imajo eniga ali več izmišljenih bogov le po svojim praznim in napačnim mnenji, molijo še tudi kake stvari ali podobe; to so malikovavci neznabogi, ncverjniki posebno (ajdje, pagani). — Takih pa, kteri bi celo nič od kaciga, kakoršniga si bodi Boga ne vedili ali vediti ne hotli, tedej zgol brezbožni ki bili, v resnici ni lahko najti: v djanji vonder jih ni celo malo takih, kteri kakor brez Boga žive. 2. Za popa dik cerkvenih zgodeb. Cerkev Kristusova se je iz maliga začela, podobna zenofovimu zernu, in časama je izrastla v drevo, ki s svojimi vejami zemljo pokriva, rasama je tudi njena sveta vera, kako)- kvas testo, človeštvo prevzela, ga zboljšala, z božjim duham navdala. V vsim tem je cerkev imela dosti se vojskovati, mnoge zoperstavc premagati; in ako je ravno daleč razširjena, še ji ostaja dosti človeških otrok vkupej zbrati, preden bo en pastir in en hlev. In leto vse, namreč začetik cerkve Kristusove, njeno rast po zemlji, njeno mnogotero vojskovanje, njene notrejnje naprave, njeni stan v raznih časih, in njeno razširjanje do zdajnjih dni razlagujejo cerkvene zgodbe. Z drugo besedo bi se te zgodbe tudi znale imenovati zgodbe kraljestva božjiga na zemlji. Kar imenujemo zgodbe svetiga p i s m a, je prav za prav en del zgodeb keršanske cerkve ali božjiga kraljestva na zemlji. Zgodbe s. pisma stare zaveze namreč s tem, ko pripovedujejo pripravljanje na prihod obljubljeniga Odrešenika, ravno tudi oznanujejo pripravljanje na eno sveto katolško cerkev. Zgodbe s. pisma nove zaveze pa, ker govore od del Jezusa Kristusa in njegovih Apostelnov, ravno v tem popisujejo tudi začetik cerkve božje. Zgodbe katolške cerkve torej od zgodeb s. pisma začnejo, in na to podlogo daljej snujejo, kar se je z vero našiga Gospoda Jezusa Kristusa na zemlji godilo. Po kratkim pregledu časov pred Kristusam se v cerkvenih zgodbah popisuje djanje tega našiga Zveličarja cerkev postaviti, potem delo in trud njegovih Apostelnov jo med Judiui in neverniki uter-diti. Oaljej je govorjenje od perve zmage cerkve božje čez terdovratno Judovstvo, in zopet čez nespametno ne verstvo: potlej od ustavljanja zoper razne krivovcrc in zlasti zoper silotno novo vero, ki je hotla v jutrejnjih strauah vse kristijanstvo za-treti, iu per vsim tem od mnogih zgub, ki jih je cerkev terpela. Pride potem beseda, kako je Jezusova vera do popred divjih narodov došla, jih vse prestvarila, in s svojim duham navdala, v tem pa se dosti imela vojskovati s pohujšanjem sveta. Illi-žej novim časam se zopet razlaguje vojska z novo krivovero, ki se je lažnjivo ustila, de hoče napake katolške cerkve popraviti (reformiratiJ, odstop ne maliga števila vernikov, nasprot pa oznanovanjc katolške vere v popred neznanih delih zemlje. In v zadnjih časih se pokaže vzdigvanje nekakošniga noviga neverstva z mnogo prckucijo narodov, ki božji cerkvi pokončanje žuga, brez de bi vonder zoper njo zmoči v stanu bilo. — Med vsim tem se daljej iz cerkvenih zgodeb kaže, kako je bilo notrejnje zidanje katolške cerkve vedno na skalo >. Petra in na skalo družili Apostelnov in njih namestnikov vstavljeno, in zraven raznim razmeram časov dostojno: kako je bil Kristusov nauk vsaki čas skerhno ohranjen iu po potrebah jasneji razla-govan: kako seje verno ljudstvo vselej v navadah in opravilih božje službe posvečevalo, in svojo po-hožnost razodevalo; kakošne postave in poschii:-naprave so bile v raznih vekih vpeljane, v udih svete cerkve resnično svetost obuditi, ohraniti ali zopet ponoviti. — Skozi cele cerkvene zgodbe se vleče nepretergana versta naslednikov s. Petra, liimskih papežev, in posebej se tukej na znanje dajo goreči oznanovavci s. evangelija, tam skerbni pastirji keršanskih čed, tam stanovitni niarterniki za sveto vero tam razsvitljcni učcuiki božjih resnic, tam zvesti skazovavci iu modri napcljcvavci poboz-niga življenja. — Ohširin in važin zapopadik je to! X. Prid, ki se izhaja iz znanja cerkrenih zgodeb. Že samo ne sebi mora vsaciga kristjana, kteri svojo cerkev ljubi, močno razveseliti, kadar več izve, kako se je z njo v raznih časih godilo: njegov duh se povzdigne, in zdaj še le bolj čuti. kakošniga kraljestva, kakošniga svetiga druživa de je deležnik. Kakor iz zgodeb s. pisma, tako se mu daljej iz zgodeb s. cerkve svitlo kaže. de je Bog gospodar sveta, de on kakor dober oče le zveiicanjc človeških otrok želi in oskcrhljujc. Posebej pa slcherniga v veri močno poterditi mora, ako svitleje sprevidi, kako se je kcršanska cerkev per toliki zoperstavi v začetku tako naglo razširila, koliko stanovitnih prič vere je v sredi preganjanja štela, kako se je v tolikim vojskovanji vonder terdno ohranila, l oliko neizmerjena množica ubozili Adamovih otrok je v nji svoje zvcli-čanje iskala in našla. Mnoge temote se razjasnijo, raznim dvomam se pot zapre, kadar se globokejc spozna, kako se je resnica v sveti cerkvi skozi nepopačena ohranila, in kako ji- bila v zborih duhovnih pastirjev, in v govorih iu spisih svetih uč« -nikov svitlo razkladana. Tudi želo zasmchovavcot Kristusoviga nauka ne bo vernika tako kmalo ra— — fi- ni!.! , ne zvijača krivovercov ga tako naglo premotila. ako sc iz zgodcb katolške cerkve uči, kako >o se vsake čase taki hudobni preroki, taki lažnjivi Kristusi vzdigovali in kakošin sramotin konec so našli. To jc posebno važna reč v zdajnjih časih, kjer mora katolčan memo kdaj vse drugač od res-niee svoje svete vera prepričan biti. de ne bo po goijufnih besedah zmoten, in po hudobnih naukih zapeljan. — Hes de se v cerkvenih zgodbah večkrat tudi takošni žalostni časi najdejo, de bi kdo skorej nad resnico in pravico obupal; ali ravno to, kako je bila cerkev iz take zadrege zopet rešena, in se je še v lepši podobi potem pokazala , mora maloverniga bolj obilno poterditi; ravno to ga mora tndi v zdajnjih čudnih prekueijah še po koncu ohranili. in upanje na novo zmago cerkve v njem stanovitno obderžati. — Mnoge spremembe v cerkvi in njenih napravah per vsi stanovitnosti verskih resnic morajo kristjana tudi učiti razločik med bi-sievnimi in nebistcvnimi rečmi; de se ne bo spod-tikval. ako se v cerkvi po potrebah časov kaka postava sprcoberne, ali kaka naprava prcnaredi. Razun poterjenja v svoji veri pa kristjan v cerkvenih zgodbah tudi najde veliko p o d b u j e n j a k s v e t i m u ž i v 1 j e n j u. Življenje Svetnikov po samim popisovano res veliko lepih zgledov na svetlo daje: vonder veliko veči moč mora imeti razlago-vanje, v kterim kakor v eni podobi, kakor v enim pogledu verniku pred oči stopijo zvesti božji služabniki vsih časov, vsili narodov, vsaciga spola, v>ake starosti v neločeni zvezi, v nepretergani ver-sti. kakor eno kardelo božjih otrok. Precej v začetku častiti zbor aposteljnov, polnih goreče in ne-utrudcnc ljubezni do Kristusa, kteriga ime so po vsim svetu nesli, slehcrniga vnema, zvest ud cerkve na nje zidanimu biti. Precej za njimi in še z njimi rudcčesvctla množica marternikov, ki jih ter-pljenje neusmiljeno in smert polna bolečine ni od Jezusove vere ločila, vsaciga perganja za vero in svetost vse voljno preterpeti. Daljej vmes bclo-bliscci kolobar čistih devic, ki so posvetne zaveze, premoženje . celo življenje dale za nebeškiga ženina. kako >i!no vse opominja, čisto in ncomadc-žcvano ži\eti. In zopet tukej svet modrih cerkvenih učenikov. tam množica od sveta ločenih pušavnikov. tam trume pobožnih minihov vabi si za nebeško učenost prizadevati iu v lloga vse misli oberniti. In ko ena doba cerkvenih zgodcb mine, že zopet druga prinese vcr>te svojih aposteljnov, marternikov, devic, učenikov . iu sploh svetih duš v samotah in v sredi sveta. \ idi sc, kako vsili misli in želje so v en kraj obernjene. vsih prizadevanje je v en konec namenjeno. — Cerkvene zgodbe povedo sicer tudi od krivih učenikov. od zataievavcov vere. od za- tiravcov cerkve, in prcganjavcov resnice, od ter-dovratnih nespokornikov, od pohujševavcov in za-peljivcov, od mnogih in raznih hudobnežev; zakaj na njivi cerkve je sovražnik tudi luliko sejati se prederznil. Ali ravno to, de se dobro hudiinu, luč temi nasprot pokaže, dene resnico in pravico toliko bolj na svetlo; in ravno strahovitni zgledi nevere in hudobije oznanujejo njemu, ki v veri in svetosti omaguje, v kakošno brezno zna pasti, ako se ob času ne verne. — Zgodbe, in zlasti svete, cerkvene zgodbe veliko ude! 4. Razni pisateli cerkvenih zgodeb. Xc pride iz vsaciga vira ali studenca čista in zdrava voda; to velja tudi od razlagovanja zgodcb katolške cerkve. Krivoverci in hudobneži so mar-sikej v teh zgodbah že nekdaj lažnjivo pripovedovali , in ravno tako še zdajnje dni resnico tega, kar sc je v pravi cerkvi godilo, popačiti ali otemniti išejo. Zatorej ni vsakimu duhu verjeti; koliko je bilo postavim v letu 1848 le od miliga papeža Pija IX. lažnjivo govorjeno! Xajde se pa že obilno pripomočkov od preteklih in pričijočih časov, po kterih se resnica v cerkvenih zgodbah izvediti zamore. Xi tukej mesto, na tanko vse to razkladati, kar v cerkvenih rečeh učenim je v potrebo ali prid. Le toliko je povedati, de katolška cerkev je imela vsaki čas može pobožne in učene, kteri so zvesto popisali, kar se je v nji spomina vredniga zgodilo. Od perviga vstavljenja cerkve nam pripovedujejo bukve Jezusovih aposteljnov in u č e n c o v. Oaljej se najde veliko v d j a u j i marternikov, v sklepih cerkvenih zborov, v bukvah cerkvenih učenikov. So pa tudi kmalo posebni pisateli kviško stopili, kteri so zgodbe svete cerkve vkupej zbirali in popisovali; kakor oče ali začetnik cerkvene zgodovšinc se imenuje Evzebi, Cezarcjski nadškof v četertim stoletji: povedati sc sme tudi od it u fin a, Oglejskiga mašnika. Pozneje zgodbe svete cerkve v jutrejnjih stranah popisujejo nekteri greški pisateli, v večernih deželah pa za s. Gregorjem, Turonskim škofam, mnogi učeni školjc, minihi in drugi možje; Slovenskim narodam je pomniti Kusovskiga minilia Xestorja. V bolj novih časih je pred drugimi imenitni B ar o n i, Rimski kardinal, ki se je celih trideset let v preiskovanji in spisovanji cerkvenih zgodcb trudil: za njim je prišlo mnogo število drugih pisatelev cerkvene zgodovšinc na Italianskim, Francozkim in zadnje tudi tia Nemškim, kterih versta seže do današnjih časov, in kterih bukve več ali manj obsežejo, so sploh bolj za učene, nektere pa tudi za neučeno ljudstvo. Iz med teh pisatelov cerkvenih zgodeb nar bolj slove na Francozkim Flcri (Fleurv) in na Nemškim grof Stolberg. »Halje šledi.j Sedajuji obslr katolške cerkve« Spisal Valentin Sežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 5. D al m ac i a (kraljestvo). V ti deželi prebiva do 350.000 ljudi, kteri so veči del Slavjani, hercegovinskiga narečja, namreč 300.000; Lahov ali ltalianov bolj ob morju in po mestih je blizo 40.000. Nemci so redki, ob krajih Verlika in Sign je nekaj Ciganov, in v Dubrovniku stanujejo tudi nekteri Bozniški kupci. V verskih zadevah je tu latinskih katolčanov 315.270; gerških katolčanov 200; Starovcrcov 78.000; Protestantov fptujih) 50; Judov, ki so mlajši unili, ki so bili v I. 1502 iz španskiga pregnani, je 500. Oni še današnji dan špansko govore. Katolčani imajo v Dalmacii 1 veliko škofijo v poglavitnim mestu Zadru (Žara). V tim mestu je do 8000 ljudi, večdel italianskiga jezika; med cerkvami tu so nar imenitniši škofijska in cerkev sv. Simeona. Veliki Zadranski škof jc zdaj gosp. Jožef Godeasi, rojen v I. 1788 v Mcdeji na Goriškim. V stolnim kapitelnu tu so: I veliki diakon, veliki duhoven, primiceri, stolni tehant in 3 ko-rarji. — V 1. 1490 je bil grozoviten turški sultan Bajacet II. to mesto v last vzel, vender so bili Benečani kmalo potlej Turke odgnali. V zdaj revnim, tergu Bi ograd (Zara vecchia), ki je bil pa enkrat slavno mesto, so Hervaški kralji več let stanovali. — Baljej imajo katolški Balmatinci še 5 druzih škofij, in scer v mestih: a J Split (Spalatro). Tukej stanuje do 8200 ljudi, škofijska cerkev sv. Boima je osmooglata , vsaka stran je 25 čevljev dolga in do strehe 63, do verha strehe 85 čevljev visoka. Ta cerkev je bila nekdaj tenipel malika Jupitra. V stolnim kapitelnu tu so t general vikar, t veliki diakon, 1 veliki duhoven, primiceri in 2 ko-rarja. G rozoviten trinog kristjanov cesar Dioklecijan je v 1. 313 tukaj umeri. Poln grizenja vesti nad toliko prelite nedolžne kervi je bil on v 1.305 cesarsko krono popustil, in sc tu, kjer je tistikrat mesto Salona bilo, \ sedel. — b) Sibenik (Sebe-niko), kjer je do 5140 ljudi. Sedajuji škof tu je gosp. Alojz Pini rojen v I. 1786 v ravno tim mestu. Stolna cerkev v Sebeniku je nar lepši na Dalmatinskim: v kapitelnu so t veliki diakon, 1 veliki duhoven, primiceri in 6 korarjev. Tudi starover-skih Dalmatincov škof ima svoj sedež v Sebeniku. — c) Dubrovnik (Bagusa). Škof tu je gosp. Tomaž Jederlinič, nekdaj profesor Verne v Gorici, potlej poglavarski svetvavcc v Bencdkah. V stolnim kapitelnu tu so: I veliki duhoven, primiceri in 2 korarja. To mesto ima čez 5000 ljudi. Stolna cerkev in cerkev sv. Blaža ste nar lepši. V nekdaj- njim kloštru Jezuitov ie zdaj vojaški špital. Do leta 1805 je bil Dobrovnik sam svoja republika, velikokrat strašijo potresi ta kraj. — dJKottor (Kat-taro), to je nar spodniši avstrianska škofija, ktero zdaj škof Štefan Pavlovič-Lucič, rojen v I. 1790. vlada. V stolnim kapitelnu so 1 veliki diakon, t veliki duhoven in 5 korarjev. V celim Kottoru ne prebiva čez 2100 ljudi, ki se nar bolj od kupčije z bližnjimi Černogorci (Montenegrini) žive. - c) Far (Lesina, nekdaj Pharos), Brac (Bracca) in V i š ( Lissa). Ta škofija obseže dalmatinske otoke tih imen. škof, zdaj Filip Bordini, rojen v 1771. ima svoj sedež v Faru, majhnim mestu z 165 hiš na otoku ravno tiga imena. Stolni kapitel tu obstoji iz I generah ikarja , velikiga duhovna, penitenciara in 3 korarjev. Dalmatinska dežela je prav meču podobna: vozka na širjavi, seže ona na dolgim od Likanske granice noter do turna Boskovič per Turški Albanii, in ima na desni strani adriaško morje ki je tukaj polno otokov in skal, na levi pa turško deželo Hercegovino za meje. Ona je polna gora iu gričev, kteri so večdel goli kakor Kras, še po dolinah je veliko skalovja: pomanjkanje vode za piti in suša so tu navadne nadloge. Za tiga volja so perdelki bolj pičli. — Dalmatincc , ki po gorah Za-draške in Spliške kresije prebivajo, sploh Morlake imenujejo; ti so Scrbljani in Bozniaki, ki so se v 14. stoletju kakor pastirji sem vselili. Vsih bo do 80.000, kterili 70.000 se katolške iu 10.000 gerške vere (odcepljenih Grckov ali Starovcrcov) derži. Balmatinci so terdne naturc, bolj velike ko majhne postave, urni iu zmerni v jedi. Njih nar ljubši opravik je mornarija ali vožnja po morju. Kakor sosedje Turkov so jim v noši zlo podobni, sosebno v Imoških, Vcrgoraških in Kottorskih straneh. V pasu visi Datuiatincu dolg nož. .Morlaki imajo verh tiga še pištole z smodnikam in svineam (municijou) vedno per sebi. Nikjer v Avstrii niso ubijave takti pogostne kakor v Dalmacii, nar bolj so zavoljo tiga in zavoljo sirovosti preupiti Kri vos-ciani, neki neotesani hribovci v kottorski kresii. V Dalmaciu so bili žcAposteljni seme sv. krr-šanske vere pernesli. tle je bil sv. Doim ali Donuu kteriga nestroliljivo truplo v Splitu počiva, od njih za škofa v Saloni postavljen, je pobožna iu zlo verjetna povest. Sv. Hieronim. rojen v 1. 340 v Zdrcnju (Stridon), je bil Dalmatine. (Paree niilii Domine, <|uia Dalmata sum J. V I. 575 so na Dalmatinsko pergromeli ajdovski Slavjani z požiganjem iu ropanjem. Njih kneza Porga so rimski misijonarji kerstili v 1. 670 in po tiga zgledu je tudi ljudstvo h keršanstvu perstopilo. Njih vojvodi ali župani so se zdaj kralje imenovali, kterili nar mo-gočniši je bil Krcscimir Peter v I. 1050. Ali odslej so se Benečani in Ogri za Dalmacio tergali, v imenu Ogcrskih kraljev je llcrvaški ban v 12. stoletji tudi čez Dalmacio gospodaril. Benečani so sccr na zadnje to deželo v last dobili, to de od I. 1419 IT 18 so Turki po Dalmatinskim velikokrat razsajali, in če je bil tudi večkrat mir storjen. — ošabni. dnarja in kerviželjni paši v Hercegovini no dostikrat ko roparji na Dalmatince planili in ti jim njih grozoviinosti tudi niso pcrzanašali. kadar no uajdli priliko za maševanje. VI. 1796 so Francozi Bcnečansko deržavo razsuli. in Bcncdke in Dalmacia kakor tudi spodnji del Istrije ste bile padle pod Avstriane do I. 1805. Od tiga leta do 1. IM4 no imeli Dalmatinsko Francozi. Veliki Dunajski shod evropejskih vladarjev v I. 1814—15 je na zadnje to ubogo deželo iu Bcnečansko dal Avstrii nanicst bogat iga in lepiga katolškiga \izkozemljija in na— mcNto Breizgave, Ortcnave. Friktala itd. Kakor /Slov. ccrkv. časopisu" Nr. 27 od 30. Grudna 1848 stran 213 v 7. versti od >pod»-j gori namest: Letaš so trije od njih v Smartnu per Litii >c h katolški veri .-preoberniM, ena pa je od katolške k luterški veri prestopila, beri: >.Letas so trije od njih (t. j. Luteranov in Kalvincov). namreč 1 v Žužemberku, lv Šmartnu per Litii in 1 per I). M. v Polji h katolški veri se spreobernila: ena pa je od katolške k luterški veri prestopila". — Str. 215. verst. 12 od spodej gori. in verst. O od rjorej doli beri: Italijani namcst Halijuni, in verst. 7 od spodej gori Aulps namesti Aulup. Naiiskar Jožef Blaznih v Ljubljani.