Celje - skladišče D-Per 214/1980 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. ST. 8 — 28. APRIL 1980 PRVI MAJ - praznik dela Minulo je že skoraj 100 let od tistih majskih dni, ko je policija neusmiljeno streljala na množico chi-chaških delavcev, ki so zahtevali osem urni delavnik. Ti dogodki so imeli širok odmev v celotnem svetovnem delavskem gibanju. Kot plaz so se sprožile demonstracije po celem svetu. Solidarnost delavskega razreda je prišla do polnega izraza. Zahteve po osem urnem delovniku, izboljšanju delovnih pogojev, večjih pravicah in večji socialni varnosti so prisilile kapitaliste na popuščanje. stične partije in revolucio- majska zborovanja. Na teh narnih sindikatov, organi- srečanjih je prišlo do izra-ziral prvomajska srečanja, za bratstvo in enotnost kot izraz svoje revolucio- jugoslovanskih narodov, narne moči, kljub prepove- moč revolucije in njena di takratnih oblasti. Zlitost z ljudstvom. samoupravno socialistično družbeno ureditev. Samoupravna, socialistična, neuvrščena Jugoslavija, pod vodstvom dragega tovariša TITA, je idejni Tudi med vojno, večkrat med neposrednimi spopadi s sovražniki je narodna oblast organizirala prvo- Ostrožno, Lavo, Medlog in Joštov mlin. Kratek čas se je ustavila v mestnem parku, kjer so ji mladi Celjani pripravili lep sprejem, oziroma osrednjo proslavo. Na to je zvezna štafeta mladosti pospremljena še s prisrčnimi mislimi Celjanov krenila na pot proti Laškem. Viki 1. maj je praznik vseh delovnih ljudi Zmaga nad okupatorjem in domačimi izdajalci je odprla možnost delavskemu razredu nove Jugoslavije, da dokončno prevzame oblast nad proizvajalnimi sredstvi. Jugoslavija je tudi takrat prevzela pionirsko vlogo, ko se je leta 1950 odločila za uvedbo samoupravljanja. Ta odločitev je pomenila dokončno zmago delavskega razreda. »Tovarne delavcem«, geslo, ki je odmevalo po vsej osvobojeni Jugoslaviji je bilo tudi poziv vsem delavcem sveta, da uberejo podobno pot. Danes niso redke dežele, ki se zgledujejo na našo nosilec gibanja neuvrščenih, idejni borec za boljše in pravičnejše odnose med razvitimi in nerazvitimi deželami, za pravičnejšo delitev nacionalnih bogastev in za trajnejši mir v svetu. Tudi letošnji 1. MAJ bo delavski razred Jugoslavije proslavljal z novimi delovnimi zmagami. Letošnje praznovanje bo preve-jala samo ena želja. Želja po hitrem okrevanju dragega tovariša TITA. Tudi mi, delavci EMA se pridružujemo tem željam. Da bi nas še dolgo vodil po poti socializma v nove delovne zmage. Dan, ko so dosegli svojo prvo večjo zmago nad lastniki proizvajalnih sredstev so delavci razglasili za svoj praznik — praznik dela. Razglasitev praznika dela je pomenila začetek borbe za delavske pravice. Prvomajska delavska srečanja so skoraj v celem svetu, predvsem do konca druge svetovne vojne, ilegalno organizirana. Skoraj na vseh srečanjih je prihajalo do krvavih spopadov med delavci in vladajočo kapitalistično manjšino. V teh spopadih se je kalila revolucionarna zavest de- lavskega gibanja, ki je postala nosilec borbe zoper imperializma in ki je dosegla svojo veliko zmago v oktoberski revoluciji in pozneje v drugi svetovni vojni. Posebno mesto in vlogo znotraj delavskega gibanja je imel delavski razred socialistične neuvrščene Jugoslavije. V težkih predvojnih letih, v obdobju, ko je poleg oblasti svetovnega imperializma grozila nevarnost svetovnemu miru od strani nemškega nacizma je delavski razred Jugoslavije pod vodstvom komuni- Štafeta mladosti v Celju 27. aprila na Dan osvobodilne fronte je na naše območje prispela štafeta mladosti, kar je dalo temu dnevu še bolj slavnostno obeležje. Štafetno palico, katero že od 23. 3. nosijo najboljši mladinci in mladinke iz vseh naših republik in pokrajin z iskrenimi čestitkami in toplimi željami za čimprejšnjo ozdravitev našemu dragemu predsedniku Josipu Brozu TITU, so namreč na ta dan pričakali mladinci in mladinke Celja. Kamorkoli so dosedaj mladi prinesli štafetno palico povsod jih je pričakala toplina in prisrčnost delovnih ljudi in krajanov, saj se je v letošnjo štafeto mladosti zlilo vse tisto, kar smo dosegli s skupnimi močmi, naše bratstvo in enotnost, naša ljubezen do Tita, ki je ni mogoče izraziti z besedami. Iz vseh src se vije na pot misel na predsednika Tita in na njegovo herojsko prehojeno pot. Trasa zvezne štafete bo na našem območju speljana po obronkih krajevnih skupnosti občine Celje. 27. aprila ob 8.30 smo pričakali zvezno štafeto v šolah, na kar je preko Lipe mimo Železarne krenila na Teharje, Bukovžlak, po Mariborski cesti v Trnovlje, Ljubečno, Škofjo vas, Arclin, Vojnik, Šmartno v Rožni dolini, na Lopato, Štafeto mladosti so pospremili tudi naši mladinci Vsem delavcem EMO, upokojencem in poslovnim partnerjem želimo prijetne prvomajske praznike Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstvo EMO - CELJE OSREDNJA KNJ. CELJE Izvolili smo jih v naših TOZD Na volitvah dne 27. 3. 1980 so bili izvoljeni v delavske svete v posameznih TOZD naslednji člani in članice za mandat 1980/82. Novoizvoljenim organom želimo veliko uspehov pri bodočem delu. DS TOZD FRITE Berginc Jože 1938, Cuko-vič Čedomir 1935, Kolarič Karel 1933, Kresnik Stanko 1929, Kukovič Silvo 1943, Majcen Ivan 1938, Peško Alenka 1959, Samardžič Se-ad — predsednik 1957, Samardžič Anica 1960, Vilen-detič Slobodan — namestnik 1955 in Vračun Karel 1940. DS TOZD POSODA Banovič Jure 1942, Cimer-lajt Mirko — predsednik 1946, Cokan Ludvik 1942, Čater Josipa 1948, Dokler Hinko 1948, Dvoršak Stane 1928, Gaber Marija 1939, Gobec Slava 1956, Gole Fanika 1960, Gorjup Darinka 1961, Hostnik Stanko 1939, Hrovatič Marija 1927, Ana 1935, Jelen Darinka 1950, Jonke Berta 1940, Jur-kovšek Vlado 1954, Kalšek Terezija 1952, Klaič Kata 1958, Lapornik Marija 1944, Lozar Darko 1959, Mastnak Franc 1927, Markovič Radovan 1959, Mutec Ivan — namestnik 1944, Ograj šek Jože 1937, Ogrizek Marija 1941,Pavla 1937. Podgoršek Mirko 1935, Potočan Ferdo 1937, Pregelj Ljubica 1955, Rabremovič Slobodan 1954, Razgoršek Nada 1944, Ravnak Stefan 1934, Hribrnik Franc 1940, Rupnik Edvard 1963, Šega Jožica DS TOZD KOTLI Ahačič Inge 1943, Adamič Slavko 1940, Dečko Anton 1950, Gostečnik Ivo — predsednik 1941, Kmecl Erih 1944, Kopinšek Stanko 1944, Mrak Boštjan 1952, Suholež-nik Marjan 1939, Šacer Franc 1952, Turnšek Anton 1933, Vodičar Andrej 1937, Ver-dev Branko 1955, Vogrinc Franc 1942, Žličar Anton — namestnik 1951 in Žabota Alojz 1950. Slak Iztok 1957, Tivadar Jo- sednik 1958, Seleš Dominik že 1953, Zupanc Drago 1931 1931, Vrečar Maks 1958 in in Zupan Stanko 1935. Žnidar Albin 1959. DS TOZD EMOKONTEJNER Amon Jože — predsednik 1926, Čanžek Marija 1946, Fijavž Jožica 1945, Gluvič Veso 1950, Gradišnik Edi 1938, Hren Alojz 1949, Hojnik Helmut 1943, Hostnik Miroslav 1949, Koštomaj Franc 1949, Leskovšek Adolf 1951, Maček Peter 1950, Mikolič Alojz — namestnik 1951, Stopar Ljubo 1955, Sopar Milan 1952 in Vodišek Jože 1951. DS TOZD ORODJARNA Cvirn Konrad 1925, Gri-Andrej 1949, Hudej Slavko 1935, Kač Marica Kandorfer Elizabeta 1948, Kos Radovan 1946, Lampe Franc — namestnik 1933, Mlakar Miran 1948, Mirnik Marjan 1949, Mlinar Darko 1959, Pavšar Franc DS TOZD ERC Dimeč Jožica — predsednik 1946, Durdevič Šalih — namestnik 1935, Koštomaj Angela 1947, Lipar Anton 1955, Macuñ Anton 1943, Pečnik Marija 1947 in Zorec Mladen 1954. DS DSSS Bajuk Ivanka 1936, Cvek Drago 1940, Čoki Brigita 1954, Gerželj Sonja 1951, Golež Milena 1950, Hren Stanislav — namestnik 1946, Jev-ševar Vid 1951, Klenovšek Sonja 1952, Komerički Branka 1951, Košenina Vojka 1955, Lebič Maks 1933, Mišja Edvard 1944, Oštir Emil 1940, Pilko Leopold 1947, Stajnko Vlado 1937, Šalamun Jelka 1954, Širovnik Marija 1949, Šorn Milan 1939, Turnšek Marta — predsednik 1950, Veber Marjana 1944 in Zu- Volitve v TOZD vzdrževanje 1948, Štorman Nada 1950, Štrk Marjan 1947, Tkalec Marija 1953, Vajdič Mirko 1930, Žižek Jožica 1946, Žni-der Helena 1943 in Znidarec Volitve v skladišču gotove posode DS TOZD RADIATORJI Čretnik Martin 1942, Hostnik Martin — predsednik 1940, Hostnik Viktor — mestnik 1940, Kučera Milka 1937, Kolar Slavko ček Drago 1933, Stanko 1934, Plohl Milan 1936, Soršak Marjan 1956, Stante Matilda 1944, Škoberne Roman 1950, Utranker Ivan 1948, Vogrinc Simon 1935 Zdolšek Ivan 1929 in Zorinič Josip 1938. DS TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Arzenšek Anton 1956, Jošt Bernard ml. 1954, Kosič Voj o 1953, Klokočovnik Jakob 1946, Kajba Ivan — pedsed-nik 1937, Kok Alojz 1943, Loštrk Anita 1949, Lubej Jože 1935, Ružič Martina 1944, Ratej Rihard 1940, Stanimi-rovič Ljubo — namestnik 1952, Šolenič Ivan 1939, Štancer Ivan 1943, Topolšek Jože 1936 in Trček Franc 1939. DS TOZD TOBI BISTRICA Gobec Alojz, Horvat Tončka, Jarčič Ivanka, Kolar Marija, Miglič Domen, Mrgole Terezija, Petrič Branko, Pivec Viktorija, Potočnik Majda, Prapretnik Stanko, Roman Bogomir, Rozman Rudi — namestnik, Škrebot Draga — predsednik, Štumberger Irena in Trup Vili. DS TOZD VZDRŽEVANJE ENERGETIKA Dolenc Ivan 1951, Drofenik Alojz 1932, Goričan Marjan 1948, Grmek Anton 1955, Gruber Drago — namestnik 1943, Habjan Miran 1948, Jelenko Marija 1055, Juteršek Ernest 1942, Kotnik Fric — predsednik 1944, Panič Božidar 1949, Remškar Ivan 1947, Volitve v TOZD posoda — emajlirnici Akcija »Hortikultura 80« Vso pohvalo zaslužijo delovni kolektivi, ki so že poslali svoje konkretne in finančno ovrednotene akcijske programe na koordinacijski odbor »HORTIKULTURA 80« pri OK SZDL. Aktivnosti pri uresničevanju programiranih nalog pa tudi dobro potekajo zlasti v naslednjih kolektivih: Zavod I. Uranjek — TOZD Posebna šola, VVZ Zarja, DO Kovinotehna, DO Vrvica, Prva OŠ, OŠ Bratov Dobrotinšek Vojnik, Center za poklicno u-sposabljanje invalidov, Hortikulturno društvo Celje, OŠ Veljko Vlahovič, OŠ I. Kovačič-Efenko, IS Sob — Svet za urbanizem, AMD Šlander, Hmezad — TOZD Samopostrežna restavracija, OŠ XIV. divizije Dobrna, Gimnazija, Petrol, Utež, Turistično društvo Dobrna, Gozdno go- spodarstvo, NIVO, Kmetijski šolski center — Vrtnarska šola, Komunalno podjetje — TOZD Vodovod in TOZD Plinarna, Ekonomski šolski center, Turistično društvo Celje, Zdravstveni šolski center, VVZ A. Černejeve, DO Ljubečna, Kinopodjetje in Pedagoški šolski center. Posebej je treba pohvaliti delovne organizacije Opekarne Ljubečna, Cinkarna in Aero, kjer so u-spehi že vidni. Sprašujemo pa se, kje so akcijski programi ali vsaj obvestila o aktivnosti od vseh ostalih DO, še posebno nekaterih večjih kot so npr. Železarna, Toper, Li-bela, EMO ... Čeprav menimo, da so tudi te aktivne, bi bilo prav, da nas obvestijo. Do konca maja 1980 mora biti namreč že vse opravljeno v skladu s sprejetimi programi. Kulturna dejavnost pri OOS Poročilo o delu komisije za kulturno dejavnost za 120 vstopnic z 20% soude- obdobje 1978/1980. lfho ,oos- Enako št,evil° tu' _ . , . v . . . di za koncert »Pepel in kri«. Z izvajanjem našega programa, ki smo si ga za- Za gO-letnico moškega dali na zadnji konferenci, smo lahko zadovoljni. Za- pevskega zbora DPD »Svo-dovoljni ne samo na področju izvajanja in organiza- boda« Celje, ki je imel kon-cije raznih kulturnih prireditev, temveč tudi v naši cert v narodnem domu smo organiziranosti med našimi kulturnimi animatorji v naših delovnih skupinah in TOZD. odkupili 100 vstopnic, prav tako tudi za jubilejno revijo DPD »Svoboda« Celje 100 vstopnic. FILMSKA DEJAVNOST Teden domačega filma je smo tudi razdelili 160 vstopnic med naše člane z minimalno soudeležbo 5 din po vstopnici. Cene vstopnic so bile 20 din za premiere, ža Poglejmo torej število abonentov in sicer: 10 rednih abonentov, 17 odprtih gledaliških a-bonmajev. Dne 17. 12. 1979 je bila v Celjskem gledališču predstava »Kekčeve norčije« namenjena za otroke naših delavcev. Uprizorilo jo je Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Obisk je bil brezplačen in smo organizirali polno številno udeležbo. Pripominjam, da sem v svojem poročilu zajel le tiste abonente, ki so bili registrirani preko naše komisije. Nimamo pa podatkov od tistih sodelavcev, ki obiskujejo kulturne prireditve preko svojih zakonskih tovarišev zaposlenih v drugih delovnih organizacijah. Še vedno me tare misel, Naša komisija se je se-, varne. Poleg podelitve pristajala priložnostno, pred- znanj najzaslužnejšim delav-vsem ob priliki pomembnej- cem, častnemu predsedniku šili kulturnih prireditvah v CDS tov, Francu Leskovšek- postal v Celju tradicionalna sami delovni organizaciji ka- Luki je bil izveden kulturni prireditev in najbolj obiska-kor tudi izven nje. program v katerem sta so- ne kulturne prireditve. Tako V lanskem letu je naš de- delovala: recitatorska skupi-lovni kolektiv slavil več po- na »Zarja« iz Trnovelj in membnih jubilejev za katere moški pevski zbor »Svobo-smo pripravljali kulturni de« iz Celja, program. Vsekakor moram Omenim naj še sodelova- najprej omeniti novo jedilni- nje folklorne skupine France ostale filme pa 15 din. če ca, ki smo jo odprli kot da- Prešern iz Celja na športno prav smo vstopnice pravo-rilo našim ženam 8. marca zabavni prireditvi »V zdrav- časno preskrbeli, je bil inte-1979. Ob tej priliki smo pri- ju je moč« ki je bila v hali res tako velik, da je bilo le pravili in organizirali kar Golovec med ekipama EMA teh znatno premalo, da bi bi- da dolgujemo moškemu pev-dve kulturni prireditvi in si- in Železarne Ravne, katere li zadovoljili vsem ljubite- skemu zboru DPD »Svoboda« cer: organizator je bila OO sin- ljem domačega filma. Celje moralno in materialno — 8. marca je bila otvori- dikata EMO. pomo^. Moralno mislim v tev jedilnice, ker je naša GLEDALIŠKA DEJAVNOST tem smislu, da naj bi bil naš godba na pihala pripravila GLASBENA DEJAVNOST Na tem področju smo na- delovni kolektiv tisti, kjer promenadni koncert in kon- Koncerti, ki so jih priprav- pravili velik, korak naprej, naj bi bil rezervat novih cert moškega pevskega zbo- ljala nekatera Celjska ama- Že pred začetkom vsake se- mlajših pevcev. ra DPD »Svoboda« Celje. _________________L Bž/Ž_____________________ ' „— 10. marca je bila proslava DNEVA ŽENA namenjena našim sodelavkam. Žal je bila udeležba zelo slaba, saj se je proslave udeležilo le skromno število naših sodelavk. V programu so sodelovali: —• tamburaški orkester DPD »Svoboda« Celje, — folklorna skupina Hu-dinjske osnovne šole in modna revija ki jo je brezplačno pripravila »Tkanina« Celje. Ob tej priliki so bile naše sodelavke tudi pogoščene in skromno obdarjene. Naj nadaljujem z našimi internimi prireditvami v letu 1979. 85-letnica EMO smo proslavili 28. 8. 1979 s srečanjem celotnega delovnega kolektiva in še živečih upokojencev na GRIČKU ob Savinji. Za to srečanje je bil pripravljen zelo pester kulturni program, ki pa žal zaradi slabega vremena ni bil v celoti izveden. Sodelovala sta le dva ansambla in sicer: metniških skupin. — Iz teh razlogov ne moremo sodelovati na raznih srečanjih z drugimi delovnimi kolektivi oziroma TOZD izven DO. — Interes za dobro knjigo je še vedno neraziskan. Pridružujem se mislim oziroma predlogu predsednika osnovne organizacije Skupnih služb, da je pri nas še kako nujno potrebno zaposliti poklicnega delavca na področju kulture. Topogled-no nam primanjkuje moči in res ne zmoremo več poleg svojega rednega dela, ki zahteva polnega človeka še dodatno angažiranje na področju kulturne dejavnosti. V novi jedilnici bi bila možna stalna likovna razstava; še in še je potreb in neraziskanih želja, samo to vse zahteva polno angažiranje na tem področju. Poglejmo še finančno ovrednotenje poročila: — čisti izdatki za kulturno dejavnost v letu 1979 so znašali 42.786,75 din. Predsednik komisije Rafko Gregorc is|s|r iSLEZZX Po napornem delu se je potrebno vključiti v kulturno dejavnost v naši DO zone nam Slovensko ljudsko gledališče Celje posreduje program predstav. Tako smo se tudi v začetku sezone 1979/80 sestali zaradi gleda- terska društva smo omogočili našim članom, da so s — naša godba na pihala in polovično ali četrtinsko so-—- moški pevski zbor DPD udeležbo ogledali in obiskali »Svoboda« Celje. glasbene prireditve. Za te je Harmonikarski orkester vedno primanjkovalo vstop- liškega abonmaja. Dobili smo tamburaški orkester in fol- n*c' Pred vsem tudi zato, ker tudi cenik abonmajev in ob-klorna skupina France Pre- smo Preko na«h kulturnih šern iz Celja pa kot je bilo animatorjev proučili tudi že-že rečeno zaradi slabega lje za katere zvrsti kulturne vremena niso nastopili. Za dejavnosti se naši sodelav-zabavo in ples pa je igral interesirajo. zabavni ansambel »Amfore«. Tudi za zabavne koncerte ,, , je bilo dosti zanimanja, pred V novembru mesecu smo ^sem 2a koncert pihalnih pogostili nase jubilante za orkestrov Tako smo nudili njihovo dolgoletno pozrtvo- za te koncerte tudi brezplačne vstopnice. — za Oliverja Dragojevi-ča 100 vstopnic, — srečanje pihalnih orke- valno delo v tovarni in upokojence v letu 1979. Tudi ob teh prilikah je kulturni program dopolnil moški pevski zbor »Svoboda« Celje. Nadalje je bila 26. novembra 1979 strov 100 vstopnic, v domu JLA svečana seja — za koncert »7 mladih« CDS posvečena 85-letnici to- v hali Golovec smo nabavili javili na oglasne deske in v interni časopis, ker je bil objavljen tudi znesek 150 din za abonmajsko vstopnico. Večje zanimanje pa je vzbudila odprta gledališka izkaznica pod geslom »Nocoj v gledališče« s katero je SLG Celje napravilo velik korak naprej in si z njo pridobilo številne ljubitelje gledališča. S to vstopnico se namreč lahko ogleda 10 predstav, neglede na datum gledališke predstave. Za to smo prispevali 210 din za vstopnico. Materialno pa mislim zato, ker za številne nastope zborov nismo dali drugega razen skromno malico ob koncu nastopa. Predlagam, da glede na tradicionalno zgodovinsko povezanost v naprednem delavskem gibanju med našo DO in »Svobodo« iz Gaberja prevzame naše podjetje »pokroviteljstvo« nad tem društvom, seveda na osnovi medsebojnih dogovorov. Na koncu bi povedal še tole: — obdelali smo tiste kulturne dejavnosti, ki so nam bile najbolj blizu in najbolj dostopne. Je pa še vrsto drugih dejavnosti, ki so ostale še vedno odsotne. — Še vedno nimamo lastnih kulturnih sekcij ali u- Poročilo komisije za vzajemno blagajno Komisija vzajemne blagajne se je sestajala redno vsak mesec. Pri svojem delu je naletela na precejšnje težave, saj sredstva vlog ne zadoščajo več potrebam članov. Večkrat smo bili prisiljeni zmanjševati zneske za posojila tudi do 50 %. S tem problemom je bilo seznanjeno predsedstvo Konference , ki je zaradi tega na svoji seji dne 3. 3. 1980 sprejelo sklep, katerega je Konferenca v celoti potrdila: SKLEP: Začetna vloga se iz dosedanjih 50 din poviša na 100 dih. S tem bi se zmanjšali problemi pri delitvi vlog in posojil elanov vzajemne blagajne. Število članov vzajemne blagajne je 693, vsak mesec pa je bilo poprečno 100 prašnikov za posojila. Komisija predlaga, da bi se sklep konference z dne 12. 3. 1980 o povišanju vloge objavil v Emajlircu. Pozivamo vse člane kolektiva, ki še niso člani vzajemne blagajne, da se včlanijo, s tem bodo pomagali sebi in svojim sodelavcem. Predsednik komisije za vzajemno blagajno NAPRET Zvonko EÄMjfiihAC- Kako si izračunamo višino regresa Bliža se čas izplačila regresa za oddih. Kriterije za regresiranje oddiha smo sprejeli leta 1978 in takrat so bili tudi objavljeni v našem glasilu Emajlirec. Glede na to, da je minilo dve leti in smo kriterije že pozabili jih za osvežitev ponovno objavljamo. KRITERIJI za regresiranje oddiha Osnova za izračun regresa za oddih je osebni dohodek delavca, ob upoštevanju ekonomsko socialnih, delovnih in zdravstvenih razmer delavca. 1. Delavci, ki so pridobili pravico do izrabe dopusta, dobijo ne glede na višino osebnega dohodka 50 točk. 2. Delavcem, ki dobijo za po njih zavarovanimi otroci otroške doklade pripada 10 točk. 3. Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih 6 mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, pod povprečnim OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto, pripada 25 točk. (Povprečje OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto znaša 6.886 din) 4. Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oz. v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, ki je manjši kot znašata dva povprečna OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto pripada 15 točk. 5. Delavcem, ki so imeli v preteklem koledarskem letu oziroma v preteklih šestih mesecih v kolikor so se prvič zaposlili povprečni OD, ki je višji od dveh povprečnih OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto ne pripadajo dodatne točke. 6. Učencem poklicnih šol pripada 50 točk. Vrednost točke se ugotovi na ta način, da se celotna masa sredstev za regresiranje oddiha deli s številom točk. Da bi lažje razumeli predložene kriterije, navajamo nekaj primerov: 1. Po prvem kriteriju dobijo vsi delavci, ki so pridobili pravico do dopusta 50 točk. Po prvih grobih ocenah bo znašala vrednost za letošnje leto 24 din. Torej po tem kriteriju dobi vsak delavec 1.200 din. Ta znesek je tudi dokončno oblikovan regres za učence in vse tiste delavce, ki so imeli v preteklem letu povprečni OD nad 13.772 din. Povprečni OD v gospodarstvu SRS za preteklo leto znaša 6.886 din (6.886 X 2 — = 13.772 din). 2. Delavci, ki dobivajo o-troške doklade dobijo dodatnih 10 točk (10 X 24 = 240 din) v takih primerih dobi delavec po 1. kriteriju 50 točk in drugem 10 točk (60 točk X 24 din = 1.440 din). 3. Delavci, ki dobivajo o-troške doklade (10 točk) in ki v preteklem letu niso presegli povprečnega OD v gospodarstvu SRS (6.886 din) dobijo dodhtnih 25 točk (50 + 10.+ 25 = 85 85 X 25 točk. (50 + 25 = 75 X X 24 = 1.800 din). 5. Delavci, ki ne dobivajo otroških dokladov in povprečni OD ne presega 13.772 din dobijo dodatnih 15 točk (50 + 15 = 65 X 24 = = 1.560 din). S sprejetjem teh kriterijev se vsako leto ugotavlja le vrednost točke. Kriterije so v letu 1978 obravnavali in sprejeli delavski sveti temeljnih orga- X 24 = 2.040 din). V tem pri- nizacij in delavski svet skup-irieru znaša regres 2.040 din. nih služb. 4. Delavci, ki ne dobivajo Na svoji 17. redni seji, pa otroških dokladov toda nji- jih je 29. 3. 1978 sprejel de-hov povprečni OD ne preše- lavski svet delovne organi-ga 6.886 din dobijo dodatnih zacije EMO. Motiv iz naše kovačnice Novi stroškovnik Delavski svet vseh TOZD in delovna skupnost skupnih služb so na osnovi 93. člena pravilnika o de- litvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe sprejeli naslednje sklepe: 1. Nagrade učencem znašajo — s srednjo šolo 2.065,— — z višjo in visoko šolo 2.574,— 2. Osebni dohodki pripravnikov znašajo — s srednjo izobrazbo 4.820,— — z višjo izobrazbo 6.197,— — z visoko izobrazbo 7.230,— 3. Nagrada za počitniško delo 2.065,— 4. Dnevnice znašajo — 8—12 ur 167,— — nad 12 ur 250,— — prenočevanje brez računa 122,— — prenočevanje z računom do 378,— 5. Kilometrina 4,50 6. Terenski dodatek 137,— 7. Nadomestilo za ločeno življenje (mesečno) 2.223,—■ 8. Lastna udeležba za prevozne stroške 68,— Ce ni javnega prevoza gre delavcu kilometrina 1,65 9. Regres za prehrano (po obroku) 18,40 Prispevek posameznika 5,60 Podražitve se razmejijo sorazmerno na regres in na prispevek posameznika. 10. Regres za dopust 10 % povečana masa, ki se na posameznika razdeli v smislu obstoječih kriterijev. 11. Nagrada ob upokojitvi 14.318,— Povračilo svojcem ob smrti delavca 14.318,— 12. Jubilejne nagrade — za 10 let dela v EMO 3.443,— — za 20 let dela v EMO 5.164,— — za 25 let dela v EMO zlati znak in 1.721,— — za 30 let dela v EMO 6.886,— — za 35 let dela v EMO (ženske) 6.886,— — za 40 let dela v EMO (moški) 6.886,— Sindikat celjskih kovinarjev ocenil svojo dejavnost v dveletnem mandatnem obdobju V sredo, dne 16. 4. 1980 je Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin analiziral svojo aktivnost v preteklih dveh letih. Hkrati je ugotovil, da je pri svojem delu izhajal iz sklepov 9. kongresa ZSS ter programa dela sprejetega na 2. seji Občinskega odbora z dne 31. 1. 1979. V uvodnem poročilu predsednika tov. Zlatka LESKOVŠKA je bilo ugodno ocenjeno dvoletno delo Občinskega odbora s posebnim poudarkom na nekatere pomembne aktivnosti, katere so bile v preteklosti zadovoljivo opravljene, vendar so za bodoče delo zelo pomembne oziroma nalagajo OO ZS v vseh TOZD nove naloge. Samoupravna organiziranost kot podlaga za uveljavljanje ustavne vloge delavca in razvijanje samoupravljanja v TOZD — tej pomembni nalogi še vedno nismo posvetili dovolj pozornosti. Osnovne ugotovitve, o'delovanju de- legatskega sistema so se pokazale v tem, da je delegatski sistem, kot osnovna oblika samoupravnega odločanja sprejet, da pa se pri tem pojavljajo določene slabosti, katere je treba čimprej odpraviti. Ugotovljen je kvalitetnejši premik pri delu delegacij za zbore združenega dela, dokaj slabši pa je položaj pri delu delegacij SIS. Pri teh se je pokazalo, da delegati ne zmorejo kvalitetno obravnavati vso gradivo, zaradi česar prihaja do poenostavljenja pri delu delegacij, do nesklicevanja in nesklepčnosti delegacij in podobno. Za krepitev delegatskega sistema, pa je potrebno dati zelo velik poudarek odločanju znotraj TOZD — na delovanje samoupravnih delovnih skupin. V Celju nimamo delovne organizacije, kjer ne bi imeli organizirane samoupravne delovne skupine. Doseči pa je potrebno, da bodo te skupine dobile vse pomembnejšo vlogo v procesu samoupravnega odločanja. V sklopu vprašanj, katera obravnavajo družbe-no-ekonomske odnose je bilo v ospredju vprašanje — samoupravno družbeno planiranje. Občinski odbor je to tematiko večkrat obravnaval in ugotovil, da je potrebno v sindikatih še naprej voditi aktivnost pri pripravi in sprejemanju srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985. Poročilo nadalje obravnava tudi: — dohodkovne odnose, — nagrajevanje po delu, — inventivna dejavnost, — izobraževanje in kulturna dejavnost, — delovna tekmovanja kovinarjev, — ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ob analizi vseh teh sklopov vprašanj je ugotovljeno, da aktivnosti sicer potekajo pozitivno, vendar moramo v sindikatih povečati aktivnosti na vseh področjih in sredinah. Občinski odbor je sprejel tudi program aktivnosti za prihodnje obdobje. V programu aktivnosti je sprejet tudi program zadolžitev vseh članov odbora, kateri so zadolženi za posamezne OO ZS. Odbor želi s takim delom doseči večjo koordinacijo in večjo aktivnost na področju sindikalnega delovanja. Občinski odbor je med drugim sprejel nekatere kadrovske spremembe in dopolnila. Našo DO bodo v naslednjem mandatnem obdobju zastopali v Občinskem odboru naslednji tovariši: RAMŠK Milan — OOZS Radiatorji, GERČAR Cveto — OOZS Odpreski, COKLIČ Mira — OOZS Frite, SOTOŠEK Ladislav — OOZS Posoda, KAVČIČ Milan — OOZS Posoda in ADAMIČ Slavko — OOZS Kotli. Od omenjenih tovarišev pričakujemo, da bodo aktivno sodelovali in koordinirali delo na vseh nivojih in sredinah in s tem upravičili zaupanje OOZS, katere so jim poverile zelo pomembno nalogo. Slavko ADAMIČ Emaflitec. Sestanki in njihovi udeleženci Veliko je že bilo napisanega o sestankih in se-stankarstvu. Precej je bilo izraženih kritik o slabo pripravljenih in dolgih sestankih. Tokrat pa bi rad napisal nekaj o udeležencih na sestankih, ki so ponavadi nosilci negativnih kritik. Praviloma je delo z ljudmi Udeležence, ki ne sodelu-najtežje. Ta trditev je osno- jejo in motijo sestanek, bi vana na tem, ker pogosto lahko okarakterizirali kot enostransko opazujemo sa- nesolidne, neresne in jih spevek k razpravi neploden, pa čeprav to ne drži. Ti ljudje so lahko zelo sposobni in imajo dobre ideje in mnenja, vendar ne sodelujejo. 5. Negativni: so tisti razpravljal«, ki jim ni do skupnega dela. Včasih tudi namerno vplivajo na slab potek razprave. Skupen uspeh jih ne veseli. Sem sodijo tu- namo kakšen tip razpravljal-ca imamo pred seboj. Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da ljudje niso vedno enaki. Včasih so razdražljivi, slabe volje, drugič osebno prizadeti v razpravi in podobno. Upam, da bodo zgoraj navedeni značaji v pomoč v letošnjem letu izvoljenim vodstvom družbenopolitičnih in samoupravnih organov ter ter vsem udeležencem na sestankih. Čeprav upravičeno pripominjamo in slišimo, da je sestankov preveč, da hodimo samo še na sestanke, da se na sestanku srečujemo vedno isti obrazi, da nič drugega ne delamo kot sestankujemo in podobno. Res je, da je sestankov veliko, res pa je tudi, da jih bo v prihodnje še več in da je to nujno. Danes pomeni ena sama oseba le člen v verigi komuniciranja. To pa pomeni, da je treba katerekoli probleme ali vprašanje (strokovno samo upravno, družbenopolitično) obravnavati v širšem krogu ljudi. Le tako smo lahko prepričani, da bomo misli, predloge, mnenja izpolnili in jim dali obliko, v kakršni jih lahko sprejmemo kot sklep za uresničitev. Uporabljeno gradivo: Jože Florjančič — delegat v samoupravni praksi. Janko Koštomaj Usposabljanje pripadnikov Narodne zaščite Dobro pripravljeni sestanki prinašajo lažje odločitve mo napake in pomanjkljivosti drugih, ne pa tudi pozitivnih lastnosti. Ni človeka, ki ne bi imel določenih pomanjkljivosti. Vsak človek se v različnem okolju drugačno vede. Tako se v določenem okolju čuti zelo pomembnega, v drugem okolju pa zapostavljenega in podobno. Tega se morajo zavedati vodje sestanka in udeleženci. Največkrat vidimo negativne lastnosti značaja le pri drugih, medtem ko se svojih napak niti ne zavedamo in jih zelo težko priznamo. Iz navedenega lahko sklepamo, da srečamo na sestanku ljudi, ki se različno vedejo in reagirajo. Nihče pa ne želi biti ocenjen kot manj sposoben, ne želi da mu kratimo pravice do uveljavljanja in sodelovanja, zato je prizadet, če zmanjšujemo vrednost njegovega dela, njegovo osebnost ali ga kakorkoli žalimo in omalovažujemo. Udeležence na sestankih lahko razdelimo v dve skupini glede sodelovanja: a) tiste, ki sodelujejo, ki imajo za cilj, da bo sestanek uspešen, ki vidijo v posameznih idejah in mnenjih pot k rešitvi problema, ki ga obravnavamo in b) tiste, ki zaradi zavestnih ali podzavestnih vzrokov ne želijo sodelovati, ki motijo potek razprave in ki nimajo za končni cilj rešitev problema. razvrstili v tehle osem skupin: 1. Prepirljivci: so udele- ženci sestanka, ki se izredno radi prepirajo in dražijo druge navzoče na sestanku, s tem da dajejo možnost za prepir. Z njihovim načinom dela postane sestanek neploden. Namesto da bi reševali probleme, zaradi katerih je bil sestanek sklican, morajo udeleženci reševati medsebojne oadnose. 2. Vseznalci: so ljudje, ki so prepričani, da znajo rešiti vse probleme. Povsod imajo »svoja« mnenja in stališča. S svojim znanjem, ki je površno in dvomljivo, samo zavlačujejo potek dela in ustvarjajo slabo razpoloženje med udeleženci, katerih cilj sestanka je rešitev problema. 3. Klepetulje: so ljudje, ki zelo veliko govorijo. Njihovi stavki so ponavadi brez logične povezave. Radi se poslušajo, zmeraj začno prvi razpravljati in imajo ponavadi tudi zadnjo besedo. Zaradi njih so sestanki dolgi in nezanimivi. Prepričani so, da so bolj sposobni od drugih. Imenujejo jih tudi profesionalni razpravljalci, saj je njegova razprava že predavanje in vsebuje skoraj vse, kar so povedali že drugi pred njimi. 4. Plašljivci: ti ne govorijo radi. Bojijo se soudeležencev sestanka, posebno še, če je skupina večja. Imajo občutek, da bo njihov pri- di pesimisti (črnogledi) ali pa nesposobneži, ki vidijo vrsto ovir pri rešitvi problema. S tem načinom pogubno vplivajo na druge udeležence. 6. Pasivni: ti ljudje se za sestanek ne menijo. Takoj ko dobijo vabilo za sestanek so že slabe volje. Prepričani so, da je sestanek zgolj zaradi sestanka. Nekateri celo sovražijo sestanke, se jih izogibajo, če pa se že udeležijo sestanka, so nesrečni in ne sodelujejo. 7. Domišljavci: so prepričani, da je sestanek sklican zaradi njih. Mislijo, da so več vredni od drugih. Prebičani so, da imajo izredne sposobnosti, ki pa jih ne morejo uveljaviti, zato radi kritizirajo in dajejo predloge v taki obliki in tam, kjer jih ne bi bilo treba. 8. Neiskreni: lahko bi jih imenovali tudi hinavce. S svojim vedenjem razpravo previdno pritrjujejo vsem in vsakomur, čeprav mislijo drugače. Njihovo delo je destruktivno in nevarno. Ponavadi organizirajo premišljene akcije s točno določenim osebnim ciljem. To je le nekaj primerov nesolidnih udeležencev, s katerimi se včasih srečujemo na sestankih. Lahko bi našteli še veliko primerov kot so »papagaji«, ki ponavljajo, »kritikante«, ki samo kritizirajo, »kimavce«, ki se strinjajo z vsem itd. Važno je torej pri sprejemanju odločitev in dogovorov-,' da spoz- V sredo, 9. aprila 1980 se je na osnovi akcijskega programa Komiteja za SLO in DS DO EMO ter programa usposabljanja, pričelo obvezno usposabljanje pripadnikov Narodne zaščite, oziroma članov komitejev TOZD in DO. Usposabljanje se vrši v dveh delih in sicer v do in četrtek je bil teoretični del, oziroma predavanje, v nadaljevanju pa še praktični del preizkusa »streljanje s pištolo«. Na seminarju, na katerem so nastopili kot izvajalci zunanji sodelavci tovariš Starovič, tovariš Dragoš in delavci UJV, so se udeleženci podrobneje seznanili z vlogo, pomenom in vsebino SLO in DS, njihovi vlogi in nalogah v komitejih, ocenjevanju varnostnih razmer, delovanju, organiziranostjo in oborožitvijo Narodne zaščite ipd. Seznanili so se tudi z vrstami orožja in uporabo le-tega v primeru napada, seznanili so se kako ravna- ti v silobranu, na koncu pa so imeli še praktični preizkus uporabe pištole oziroma streljanje s samokresom. Člani narodne zaščite med predavanjem na seminarju PRVOMAJSKEGA SREČANJA NA GRIČKU LETOS NE BO Zaradi preureditvenih del na Gričku (del zgradbe je že porušen), ne bo letos na dan 1. maja mogoče organizirati že tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev. Prireditveni odbor zato še posebno priporoča vsem vodstvom OO ZS, da usmerijo člane sindikata in njihove družine na PRVOMAJSKI IZLET na Celjsko kočo, Svetino in Celjski grad, kjer bodo prejeli posebno spominsko nalepko. Članom izvršnih odborov OOZS pa še posebej priporočamo udeležbo na OSREDNJI PROSLAVI, ki bo 25. aprila ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma (ne v hali Golovec). Pravilnik o inovacijah VARSTVU PRI DELU VEČJO POZORNOST V vseh fazah nastajanja in sprejemanja planskih dokumentov mora bit! vgrajeno tudi področje varstva pri delu kot pogoj za doseganje večje humanizacije in produktivnosti dela. Področje varstva pri delu mora biti vgrajeno v planske akte v vseh temeljnih nosilcih planiranja, še zlasti v TOZD. Tu morajo varnostni inženirji ter organizacije s področja varstva pri delu sodelovati pri ugotavljanju potreb, načrtovanju ter samoupravnem sporazumevanju o temeljih planov. Gre zlasti za naloge, ki neposredno vplivajo na varnejše delo delavcev, za načrtovanje smotrnejše izrabe prostora, izvajanja u-krepov za ohranitev, izboljšanje in razvijanje delovnega in življenjskega okolja, zagotavljanje vseh oblik zdravstvenega varstva ter zagotavljanje prometne varnosti. OBVESTILO Vse bralce Emajlirca obveščamo, da so vse fotografije, ki jih objavljamo, delo in rezultat dela naših članov v FOTO službi LT EMO. Za njihov trud, ažurnost se zahvaljujemo. Uredništvo Emajlirca (povzetek) I. V splošnih določbah v bistvu ni novosti. II. Vrste inovacij so izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, modeli in vzorci. Sprememba je nastala pri tolmačenju tehnične izboljšave. Tako so tehnične izboljšave v smislu novega pravilnika vse tehnične rešitve, s katerimi je v proizvodnji EMO z racionalnejšo uporabo znanih sredstev in tehnoloških postopkov v obliki in načinu, ki v EMO in na splošno niso običajni, mogoče doseči: — večjo storilnost, -— boljšo kakovost izdelkov, — prihranek pri materialu in energiji, — boljše izkoriščanje strojev in naprav, — itd. Eri koristnih predlogih je novost v tem, da je za le-te smatrati tudi predloge za izboljšanje organizacije na vseh področjih poslovanja. in. Spremembe v organih inovacijske dejavnosti so v ustanovitvi odbora za inovacije na ravni podjetja in komisije za racionalizacije v DSSS. Odbor za inovacije je pristojen za: -r usklajevanje dela komisija za racionalizacije, t- odločanje o predlogih inovacij, ki so v interesu ve-čih TOZD ali DO, — dokončno odločanje o priznavanju interneqa know-howa EMO. Komisija za racionalizacije in odbor za inovacije odločajo o predlogih, katerih nagrade znašajo do 3.000 din, medtem ko DS TOZD in DO o predlogih nad 3.000 din. Pri reševanju predlogov, lahko predlagatelji neposredno sodelujejo, prav tako so lahko prisotni pri odločitvah o predlogu. Poslovanje oddelka za industrijsko lastnino je določen s posebnim organizacijskim predpisom, delavec na inovacijah je po službeni dolžnosti tajnik KR in odbora za inovacije in istočasno strokovni koordinator dela, ter odpravnik sklepov istih. IV. Vse inventivne predloge predlagatelji prijavljajo preko sprejema in odpreme pošte v podjetju, oddelku za industrijsko lastnino pod pravim imenom ali šifro. Podrobnejši postopek je določen s standardom in pravilnikom. Avtorji morajo na prijavi s podpisom potrditi odstotek udeležbe, drugače o tem odloči samoupravni organ. Za poslovanje inventivnih predlogov se uporablja obrazec IN-1 do IN-5. . V. Bistvena razlika med starim in novim pravilnikom je nastala pri vrednotenju predlogov. Tako se za koristen predlog izračuna po tabeli od letnega čistega prihodka nagrade in izplača 100 % (prej do 20 %). Razmerje med tehnično izboljšavo in koristnim predlogom je sedaj 3 : 1 (prej 15 : 1). Tabela za izračun nagrad v odvisnosti letnega čistega prihranka je: VI. Predlogi, ki so podani v idejni obliki, ob izrednih naporih in prizadevanju posameznika ali službe v izrednem času, lahko KR razdeli do 50 % od nagrade med strokovne službe ali posamezniku. Vsi avtorji izumov, tehničnih izboljšav in pomembnejših koristnih predlogov prejmejo pismeno priznanje v obliki diplome. VII. Amortizirajo se samo izumi in tehnične izboljšave, pri katerih je znašala vsota stroškov za izvedbo in izplačana odškodnina 10.000 din m več. Predlagatelji se lahko pritožijo na sklepe KR v 30 dneh na DS in v 15 dneh ponovno na sklep DS na isti organ. Zatem lahko začno spor pri pristojnem sodišču združenega dela. Kršitev predpisov pravilnika o inovacijah predstavlja hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Pravilnik dopušča izvajanje usmerjenih inovacij z razpisano nagrado in splošno (enakopravno) pravico udeležbe. Za poslovanje (to je prijava predloga, ocena, zapisnik itd.) inovacijske dejavnosti, razpolaga oddelek za industrijsko lastnino s formularji katere lahko predlagatelji dobijo pri delavcu za inovacije. Inovacijska dejavnost Adolf Žvižej Letni čisti prihranek (čisti dohodek) Višina posebnega nad. — Slovesnost za jubilante 80 — Ostalo -t- Godba na pihala 2. Koncerti — klasični 3. Zabavni koncerti 4.000 2.000 10.000 10.000 DO 5.000 din 16% (najmanj 300 din) 5.000 20.000 800 + 15 % od vr. nad 5.000 4. RAZSTAVE 20.000 50.000 3.050 -j- 14 % od vr, nad 20.000 — ogled stalnih razstav 2.000 50.000 100.000 7.250 -j- 12 % od vr. nad 50.000 — razstava v naši jedilnici 3.000 100.000 200.000 13.750 + 12 % od vr. nad 100.000 5. GLEDALIŠČE 200.000 300.000 25.750 -j- 10 % od vr. nad 200.000 — abonmaji (1/3 udeležba) 6.000 300.000 500.000 35.750 + 7 % od vr. nad 300.000 — izven abonmajev 12.500 500.000 700.000 49.750 + 4 % od vr. nad 500.000 6. FILM 700.000 1,000.000 57.750 + 3 % od vr. nad 700.000 — Teden domačega filma 3.000 1,000.000 5,000.000 5,000.000 10,000.000 66.750 -f- 2 % od vr. nad 146.750 -j- 1 % od vr. nad 1,000.000 5,000.000 7. ČDK •— seminar človek delo kultura NAD 10,000.000 196.750 + 0 % od vr. nad 10,000.000 (sredstva za izobraževanje) 10.000 Nagrada je še popravljena s korekturnim faktorjem (pomembnost, stopnja obdelanosti, originalnost in zahtevnost, iniciativnost, zahtevana kvalifikacija). Za vsak smiseln predlog je nagrada 200 din. PLAN KULTURNE DEJAVNOSTI OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA »EMO« ZA LETO 1980 Kulturno dejavnost v EMO rešujemo na nivoju delovne organizacije. Na tem področju smo v zadnjem obdobju napravili zopet korak naprej, saj smo s pomočjo kulturnih animatorjev v TOZD oziroma v delovnih skupinah uspešno organizirali razne kulturne prireditve in pridobili številne obiskovalce in ljubitelje filmov, koncertov narodnozabavnih, zabavnih, nadalje smo spoznali in pridobili večje število ljubiteljev gledališča, katerim smo nudili okrog 30 odstotni popust pri abonmajskih vstopnicah. Večje število pa smo jih navdušili za odprto gledališko izkaznico pod geslom »Nocoj v gledališče«, s katero je SLG Celje pridobilo številne ljubitelje gledališča. Razen zabavnih koncertov za katere smo prispevali okrog 20 odstotkov soudeležbe, smo za klasične koncerte in za ogled filmov v »TDF« dali 50 odstotno udeležbo. Tako bomo tudi v okviru finančnih možnosti v bodoče organizirali obisk na raznih kulturnih prireditvah in pridobivali nove obiskovalce. V tem smislu bomo v letu 1980 organizirali nekaj prireditev v naši jedilnici, ki jo moramo izkoristiti tudi v te namene. FINANČNO OVREDNOTENJE PREDVIDENE KULTURNE PRIREDITVE V LETU 80 1. INTERNE PRIREDITVE Znesek din — Dan žena 8. marec 4.000 — 2 koncerta v jedilnici EMO 10.000 80« 4.000 80.500 Kulturni animator Rafko Gregorc Poročilo komisije za rekreacijo in oddih Rekreativna dejavnost je v preteklem letu doživela korenite spremembe. Na pobudo naše komisije oziroma konference osnovnih organizacij sindikata nasploh je bilo v preteklem letu ustanovljeno rekreativno športno društvo DO EMO. Ustanovitev društva je narekovala vsesplošno potrebo po preobrazbi organiziranosti dejavnosti. Z ustanovitvijo društva smo dosegli naslednje: 1. Rekreativna dejavnost bo temeljila na osnovi množičnega udejstvovanja delavcev na vseh področjih. 2. Na osnovi množičnosti bodo sekcije v društvu skrbele za kvaliteten razvoj športnih panog. 3. V športnem društvu smo združili vse klube in društva, ki so do sedaj razdrobljeno delovali v okviru DO. Ob ustanovitvi društva smo se tudi dogovorili za sistem organiziranosti rekreativne dejavnosti na nivoju DO oziroma TOZD injiicer: 1. Vso dejavnost na nivoju DO organizira športno društvo oziroma sekcije v društvu. Finančna sredstva za izvedbo programa se planirajo in koristijo iz sredstev zbranih v ta namen v društvu. 2. Osnovna rekreativna dejavnost v TOZD organizirajo referenti oziroma komisije za rekreacijo in oddih v TOZD, financira se pa iz sredstev OOS v TOZD. S to razmejitvijo smo dosegli dvojni učinek in sicer: Referenti oziroma komisije za rekreacijo v TOZD imajo večje možnosti samostojnega dela, ravno tako pa sekcije v društvu. Prvi skrbijo za pravo razširjeno re- kreativno dejavnost, drugi pa na osnovi množičnosti kvaliteten nivo posameznih športnih panog. Seveda bo za popolno dosego tega cilja potrebno storiti še ogromno pripravljalnega, kakor tudi strokovnega dela, da bo tako zastavljena dejavnost dosegla popoln uspeh. V preteklem letu je bilo izvedeno: — interno prvenstvo v smučanju, košarki, odbojki, nogometu, — odbojkarski turnir ob dnevu žena, — dvoboj v odbojki Ga-berje—EMO, Javni razpis Komisija za racionalizacije TOZD posoda razpisuje v okviru usmerjanja inovacij tehnološke rešitve za aktualne probleme v proizvodnji. I. Zaprti ročaji na večstopenjski stiskalnici Pri izdelavi zaprtih ročajev na večstopenjski stiskalnici se pojavljajo naslednji problemi: — Funkcionalnost: netočno prileganje ročaja na posodo, — Estetski videz: gube na površini ročaja, — Velika obraba orodja. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE — Ročaj mora biti takšen, kot je potrjen vzorec uvoženih ročajev (vzorci so na vpogled v OIL). — Možnost minimalne spremembe v tehnologiji in obliki ročaja. Za idejne rešitve so predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din II. Manipulacija z rondelami Ob izsekovanju rondel v surovinskem oddelku, se te zlagajo pod štanco, nato jih odpeljejo k vlečni stiskalnici, kjer jih mora delavec preložiti in to zato, da je vlaganje hitrejše (rondele se pri izsekovanju sprijemajo). KRITERIJI ZA OCENJEVANJE — Pri izsekovanju rondel omogočiti takšno zlaganje, da bi odpadla operacija prelaganja pri vlečnem stroju. — Priprava rondel naj bo v taki fazi, da je možen direkten transport k stiskalnici. Za idejne rešitve bodo izplačane naslednje nagrade: 1. nagrada 3.000 din 2. nagrada 1.500 din III. Končno svetličenje ekonom loncev Pri izdelavi ekonom loncev je po operaciji poliranja na stroju, čiščenje površine lonca s Clorotenom in nato še dodatno poliranje z moko. Cloroten hitro hlapi in je površina takoj suha, kar je pomembno za naslednjo operacijo poliranja z žagovino. Cloroten je draga kemikalija, vezana na uvoz. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE — Sprememba tehnologije z uvedbo drugega čistilnega sredstva ali tehnološko izpopolniti obstoječega. Predvidene nagrade za idejne rešitve: 1. nagrada 3.000 din 2. nagrada 1.500 din IV. Transport pri muf lovkah Za žganje velike posode uporabljamo velike komorne peči — muflovke. Posodo nalagamo na rešetke, ki so vodene na tiru. Delavec rešetko ročno poriva v peč in po žganju iz peči. To je relativno težko delo, ki ga izredno težki delovni pogoji (visoka vročina) še stopnjuje, poleg tega pa delavec težko »balansira« s težo na rešetki. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE — Nova oblika transporta v peč in iz peči (eventuelna enostavna avtomatizacija). — Poudarek na lažjem balansiranju z neenakomerno težo na rešetki v slučaju obstoječega transporta (brez avtomatizacije). Nagrade za idejne rešitve bodo izplačane: 1. nagrada 3.000 din 2. nagrada 2.000 din V. Nalaganje, snemanje ali obračanje na lužilnem in nalaganje, snemanje na žarilnem stroju Pri luženju posode je potrebno posodo nalagati na trak in nato zopet iz traku. Zaradi slabih delovnih pogojev delavcev (agresivna atmosfera), želimo postopek avtomatizirati, tako da bi bilo pri tem delu čim manjše število delavcev. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE — Po možnosti avtomatizirati nalaganje, obračanje in snemanje ob čim manjših stroških izvedbe. — Izboljšati obstoječi postopek luženja ali žarenja v kolikor avtomatizacija ne pride v poštev. ■— Predlagana rešitev mora biti čim bolj univerzalna, da bi jo lahko uporabili za kar največje število artiklov. Za idejne rešitve bodo izplačane nagrade: 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 2.000 din SPLOŠNI POGOJI — Isti ali boljši nivo kvalitete. — Vse tehnološke rešitve ostanejo last TOZD posoda. — Izvedbe izboljšav morajo biti z čim manjšimi stroški in čim bolj podrobno obdelane (z določenimi preizkusi ali teoretsko osnovo). — Vse predloge sprejema oddelek za industrijsko lastnino (OIL — tov. Žvižej) v zaprtih kuvertah. — Podrobnejše podatke in potrebno dokumentacijo lahko predlagatelji dobijo v tehnološki službi TOZD posoda, podatke o tehničnih zahtevah razpisa pa v OIL (int. št. telefona 494). — Rok za prijavo je mesec dni po objavi v »Emajliral«. — Strokovna komisija za ocenjevanje je določena za vsak problem posebej. Potrdi jo KR. —- Komisija obravnava predloge anonimno, če je predlagatelj član komisije, pri odločitvah o njegovem predlogu ne sme sodelovati. — Predlagana komisija mora oceniti predloge v roku 14 dni po poteku razpisa in nato podeliti nagrade, katere potrdi KR. — Predlagatelji lahko sodelujejo tudi pri realizaciji predloga, kjer je lahko še dodatna stimulacija. — prvomajski šahovski turnir, —• pohod in izlet taborniškega odreda, — izleti planinske skupine na Čemšeniško planino, Sounblick, — udeležba ekip EMO v trim igrah in kvalitetnih občinskih ligah, — udeležba delavcev v trim akcijah, — turnir v počastitev 85 letnice EMO v šahu, odbojki, kegljanju, košarki, malem nogometu, streljanju, pikadu, vlečenju vrvi in trim štafeti, — udeležba . na delavski šahovski olimpijadi, — kegljaški turnir za dan republike. Dejavnost v posameznih TOZD, ki je bila tudi zelo razvejana, so vam predstavili referenti še v poročilih v TOZD, zato je ne bom posebej navajal. Z delom na področju rekreativne dejavnosti še ne moremo biti povsem zadovoljni. Kljub široki zasnovi manjka predvsem dela voljnih sodelavcev, ki bi zastavljeno delo obogatili s svojim delom in izkušnjami. Vzporedno pa moramo misliti tudi na strokovno izpopolnjevanje delavcev. Misliti pa moramo tudi na profesionalnega delavca na tem področju, saj si koordinacije dela ne moremo zamisliti brez njega. Predsednik komisije za rekreacijo in oddih Miroslav Mesarič Dopisujte v naše glasilo! Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Miniature velikih ma ' r<^’V. . 7v • •• • > >" . % & INOVRCIJR idanja %*iica Lmoi VEDNO SMO ŽELELI, DR BI BILO CELJE BELO MESTO -SPPEMINJPMO 6R V ZELENO. SAMO IR DROB IZ Pii VIT ¡ZORIMO SE ZB ZELENO„ \OHOLJE ... RU NISMO ZE [LUČI P06RRVRLI ZELENO *' ŠE KER NAPREJ • BREZ KAVE Ml ZA ŽIVETI NI! ,,, Aoicn mt oltlci 'naj /M pije kjaot ... /PRESTOPRJ stopnice! Vctfiaj je iti w trtijadi I&RRNIK ,dmtb Je URADNIH| ■s K/'//s' 's/hhl iMaj - PRRZNIK DEL fl ti