31. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. febrnvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan sveder, iiim t nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r i j | k ihog e rske dežele /.i m leto 15 gld., M pol leta 8 jrld., za četrt leta 4 jdd., za jeden mesec 1 glcl. 40 kr. — Za Ljubljanu brt-z posiljanj*:i na ui.m M v*e kttO 13 za četrt lera 3 £lil 30 kr., /..i jeden uoes^i; l tfld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po 10 kr. za mesec, po 0 U r. z>:» Četrt leta. — Za t nje dežel e toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćoje se od ćetiristopne petit-vrste po li kr.. će ne ozn«" lo jedenkrat trnka, po 5 t., i« h« dvakrat m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«, Dopisi u* i se izvole 1'ranko vati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ništvo je v Fnma Krlnuana hifti, ..Gledališka stolba". Uprav niš tv u naj se blagovolijo pošijjati naročnine, reklam.teije, ornnnila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Duuaji 7. febrnvarja. V včerajšnji seji izrekla se je gosp. ministru Conradu neka nezaupnica, katera bi drugod ministra napotila, da stavi odločno vprašanje do zbornice, ima li še do njega zaupanje, sicer «e loti od ministerskega sedeža. Pri nas parlanu. . irizem še ni tako razvit, da bi odstopili ministri, kedar nemajo več za seboj večine. Zakon o uredbi duhovenskih plač, ki pa bode koristil k večjemu duhovnikom v nekaterih deželah, na Češkem, Tirolskem, v Dalmaciji, na GaliŠkem, našim slovenskim pa malo dobička donašal, dognal se je v Štirih sejah do poslednjega paragrafa, ki govori o Času, kdaj bode zakon veljaven Vlada, ko je leta 1880 zakonski načrt predložila,, določila je 1. dan januvarja 1881. leta. Od takrat pretekla so tri leta in odsek, ki je znkon izdelal, moral je stvar odložiti do novega obroka, ter določil je 1. dan januvarja 1885. leta. A sedaj smo že v 1885. letu. torej se ta obrok ni mogel potrditi. Zategadelj je bilo dogovorjeno, da naj bode zakon veljaven s 1. dnem januvarja 1886. leta. Toda h kratu se je čulo, da vladi ta obrok ni po volji, ker se finančni minister Dunajevski ustavlja. Vlada je zahtevala, da bode zakon še le s 1. januvarjem 1887 veljaven in da se tudi za 1. 1887 in 1888 dovoljuje le polovica povišanih plač. In res se g. minister Conrad vzdigne in odločno izreče, da bi vlada ne mogla zakona predlagati v sankcijo, ako se drugače sklene, nego ona želi. Poslanec Klaič vsled te izjave nasvetuje, da naj se paragraf spremeni po volji naučnega ministra. S tem nasvetom mnogi konservativni in slovenski poslanci neso bili zadovoljni, ker se jim tako barantanje zdi poniževalno za duhovenstvo in malo častno za večino, ki je poprej celo sklenila, da bi zakon že 1. 1885. bil veljaven. Slovenski poslanci so še posebej uvaževali, da jim je prilika dana, g ministru Conradu, kateri se proti vsem slovenskim opravičenim terjatvam znnikalno obrača, pokazati svoje nezaupanje in konstatovati, da je k zborovi večini treba tudi njihovih glasov. Za to so poslanci Kljun, Pfeifer, Raić, V i te z i ć in Vošnjnk proti Klaieevemu predlogu glasovali. Drugim se ni zdel še pravi trenotek za tako odločno postopanje ter so ali za Klaića glasovali: grof Hohen- vvart, baron Godel, knez Windischgratz, Obreza in Poklukar, ali so se glasovanja zdržali. Klaičev predlog je bil o vržen in vzprejcta potem določba, da naj zakon stopi v veljavo s 1. dnem januvarjem 1886. Pri pri stoj binski noveli, katera pride na vrsto pribodnji teden, je zopet prilika dana, da slovenski poslanci pokažejo, da brez njih pomoči ni večine. Ako pa večina želi, da ostane večina, naj s svojim uplivom pomaga, da stopijo tudi Slovenci mej ravnopravne narode in da ne bodo Poljaci in Čehi le tačas poznali Slovencev, kedar potrebujejo njihovih glasov. Kar se piše v pohvalo pristojbinske novele, nikogar ne more prepričati, da bi se po njej dosegla res kaka olajšava za kmetski stan, da ne govorim o mestih in trgih in o obrtnem in trgovskem stanu, ki so ravno tako imenitni v deželi, kakor kmetski stan ter se le tačas da misliti na občno blagostanje, ako se nobeden teh stanov preveč ne obteži. No, tistih 4000 gld., za katere bodo baje kmetje na boljem pri pristojbinah, ne bodo samo jedenkrat, temveč večkrat pokrile pristojbine, ki se boda na kmetih na novo u pel j a le, zakupnine in užitke. Torej dobička nikjer, čemu tako strastno poganjanje za fiskalni interes? Le nekaj te strasti za naše narodne težnje in Slovenci bi morda koncem šestih let imeli boljšo bilanco, nego se sedaj kaže. Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik. (Konec.) Sestavljenje takih biblijotek, njih razpošiljanje v razne kraje, nagradovanje učiteljev ruskega jezika zahtevalo bi samo po sebi od nas mnogo žrtev, dosti časa in truda, ne le od strani naših slovanskih društev, temveč tudi od ruskih pisateljev, učenjakov, časnikarjev, knjigoprodajalcev in učenih društev. »Hrup, žrtve! porečejo nekateri, vse to je dolgočasno in neznosno." Pa popustimo stališče blagodej-nosti, kajti to je stvar osobne vesti vsacega. Poglejmo na to s čisto materijalne strani. Poglejmo na vse te žrtve, kakor na časni prostovoljni davek, s katerim se je obložila ruska literatura in znanost, rusko knjigotržtvo in sploh Rusija, da od tega pridobi gotov dobiček. Delajmo tako, kakor delajo v podobnih slučajih kupci vsega sveta in vseh časov. Da bi pridobili nove kupce in nove trge, prodajajo sprva blago v slepo ceno, kakor pravijo, v izgubo. Treba je poprej bodoče kupce privaditi k svojemu blagu, v njih razviti okus in potrebe po tem. Pošiljajte v vse slovanske dežele množine ruskih knjig, razvijajte veselje do njih v občinstvu, pridobivajte in množiti njim čitate'je. Prišel bode čas — in tem prej, čim z večjo energijo bodete delali, — ko bodo vsa ta prizadevanja in žrtve postale nepotrebne, ko bede začela povračevati in prinašati sad onim, ki so se trudili; mej zapadnimi Slovani prikazale se bode cele množine ljudij (sedaj so le posamični ali desetorice), kateri se ne bodo mogli odrekati, da ne bi narorevali ruskih perijodičnih izdanij in kupovali ruskih knjig. V različnih avstro-ogerskih in balkanskih mestih se bodo vsekako odprle ruske knjigo-prodajalnice — naj jih /e napravijo Nemci ali židje, Rusi ali tamošnji prebivalci, to je vse jedno; napravili jih bodo verojetno ti in drugi. Vspehi M. A. Balakireva v predstavijenji Glinkovih oper v Pragi, koncertov Slavjanskega na slovanskem jugozapadu, vidno razširjenje različnih ruskih pesni j, romanc, muzikalnih skladeb kaže, da bi se z ruskimi knjigo-prodajalnicami morale odpreti tudi prodijalnice ruskih glnsbenih del, da bi z ruskim jezikom in rusko knjigo se udomačila tudi ruska glasba in ruske gledališke predstave. Naraščajoči ukus, zanimanje in sočutje za rusko slovstvo in znanost ne ostanejo tudi brez upliva na rusko življenje in izobraženost. Začelo bode naraščati število ruskih turistev in potnikov po teh prekrasnih zemljah južnega in severnega slovanskega zapada. Prirodne krasote karpatskih, balkanskih in rod opakih pokrajini Češke, Moravske, Štirske, Kranjske, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, liercogovine, Črne gore in Makedonije, različne narodne obleke, ornamenti, tipi, napevi, različni pojavi i', prošlega in sedanjega življenja jujjo- in severozapadnib slovanskih narodov služile bodo za snovi, osnove in motive bodočih slik, oper, in druzih muzikalnih del, pesni j, dram in romanov, ter bodo predmet raznim znanstvenim preiskavam ruskih antropologov, jezikoslovcev, starino-slovcev in zgodovinarjev. In duhovne vezi naše z vs^nii slovanskimi deželami se bode še bolj uterdile. H kratu se bodo ustanovile in utrdile narodno-go-spodarske in trgovske zveze. „Vse to so sanje in ugibanje o bodočnosti", rekli boste. Pa vedite, da na bodočnost ne mislijo jen in zavoljo svoje vedno bolj ginoče popularnosti jako nemiren, na vso moč prizadeval, te svete očete na vse mogoče načine skušati in izpodrivati jih, kakor bomo takoj videli. In vender so bili to srečni mirni dnevi za Kalifornijo. Nestalne ladje na vse strani prežeče trgovine še neso motile veličastnega miiu njenih zatonov. Prerite doline in soteske še neso kazale, da so v njih mislili najti zlatih zakladov. Divji oves je v jutranjej soparici leno pobešal glavice ali pa se je hrabro boril s popoldanjimi vetrovi. Ravnina je mrgolela jelenov in antilop. Vode so mrmrale v svojih starih strugah naprej in še sanjalo se jim uč, da bi jih kdo utegnil kedaj prisiliti, izpreineniti svoj jednakomerni tek. Yosemitska in kalaveraška čuda so bila še neznana. Sveti očetje so le prav malo zmenili se za krasoto narave; razven čudovite bujnosti, s katero je zemlja izročeno jej seme hitro vračala, opazili neso skoro nič posebnega. Novo iz-preobrnenje, cerkven praznik ali krst kakega indijanskega otroka — to so bili jedini veliki dogodki v teku leta. V tem blagoslovljenem časi živel je v misiji LISTEK. Pripovedka o Hudičevej gori.9") (Sp sni Biet llaite; poslovenil A B.) Previdni čitatelj bo v naslednji povesti brez dvojbe naletel na pomanjkanje verjetnosti. Jaz sam nesein previden čitatelj, a v tem slučaji moram malo v skrbi prunati, da nemam ravno mnogo listin pri rokah, s katerimi bi mogel dokazati čudoviti dogodek, katerega nameravam povedati. Brezzvezni zapiski, razprave nekdanjih avuntamientov in juntov in jednaka poročila o prvotnem in prazno vernem ljudstvu, bili so moji nedovoljni pripomočki. Dolžan 8em pa opomniti, da sem preiskujoč španjske arhive v gorenji Kaliforniji naletel na mnogo še bolj čudnih in še menj verjetnih zgodeb, čeprav slede-čej povesti manjka potrditve. In te dogodbe so tako potrjene in spričane, da bi ta pripovedka kljubovala vsakej dvojbi in lažnemu umstvovanju, ko bi se bilo v onih arhivih oziralo nanjo. Tudi kar se mene *) Mont.■ del Diablo Hudičeva gora' stoji blizu Zi-tona s. Frančiška in je 1220 ui. visok. tiče, nesein nikdar izgubil vere v to legendo, in da sem to storil, v tem me je potrdil vzgled, katerega so mi dali razni pretendente različnih pokrajin, na katere sem čestokrat naletel pri njihovih b lj praktičnih raziskavanjih in s katerimi se odkrito strinjam v mislih proti' ne/.aupnosti modernega, trmoglavega in materijalno mislečega sveta. * Mnogo let potem, ko je bil zvon očeta Juni-; pera Serro prvikrat zazvonil skozi divjino gorenje j Kalifornije, še ni bil izginil duh, ki je navdajal j pustolovnoga duhovnika. Vsled cvetočih misij je iz-! preobraćanje nevernikov v celej deželi hitro napre-j dovalo. Tako zelo so si dobri očetje prizadevali, da bi z vršili svoje delo, da so se okrog njihovih samotnih cerkvic kmalu vzdignile beznice iz ilovice, kojih umazani in divji prebivalci so se redno ude-| leževali obedov in o priliki tudi svetega zakramenta I svojih pobožnih gostilnikov. Tako velike napredke bo delali, da se o nekem vnetem patru pripoveduje, da je neko nedeljo zjutraj „več nego tristo neverskih divjakov" obhajal. Ni torej čuda, da si je sovražnik duš, ki je bil zavoljo tega silno razsr- le divjaki in morda že popolnem preživeli narodi, i ki so že vse užili in nemajo nič več pričakovati. Ljudje, društva in narodi, ki še hočejo živeti in razvijati 8\ ne prezirajo preteklosti, pa vodno tudi mislijo na bodočnost V teh sanjah in ugibanjih ni nič pretiranega, neverjetnega in nemožnegn. Ko bi bi! kdo jedno leto po Pariškem miru nam rekel, da ne bode minulo trideset let, ko bode skoraj vsa '■ Bolgarija od Dunava do Balkana, in od Balkana do Plovdiva in Burgosa svobodna, ruski jezik na Balkanskem poluotoku in v Avstro-Ogerskej razširjen do sedanjih razmer in da bode na Urnem morji rusko vojno brodovje, bili bi vsi zdravo misleči ljudje vsk'.iknili: To so sanje in domišljije zblaznelega Se v mojoj mladosti, ko sem prvi pot več nego dve leti potoval po raznih slovanskih zemljah, me je preseneti o zanimanje slovanske mladeži za naše slovstvo in že tedaj sem zadobil prepričanje, da ruski jezik | čaka velika bodočnost tudi zunaj ruskih mej. Sledeč vedno za tekoč mi slovanskimi novostmi, pogledajoč seintrtja V slovanske dežele, in nikoli ne pretrgavši zve/.'* ž njimi, radoval sem se le vedno večjih vspehov ruskega jezika DO zemljah slovanskih. In letošnje leto sem bil v Srbiji in prepotoval po Bolgariji in Rlltneliji nad šest sto vrst, in odkritosrčno moram 1 priznati, da sem v istini strmel in čudil se temu razširjenju ruskega jezika, katero sem sam videl. Nikdar v avojej mladosti ko ne vidimo velikih pregrad nam priljubljenim sanjam, bi se ne bil predrzni! misliti, da vidim čez dvajset let kje v slovanskih zemljah kaj podobnega temu, kar sem videl letošnje leto v Srbiji zlasti pa v Bolgariji. Istina je presegala vsa moja pričakovanja. Mi inteligentni Rusi radi mirno obupujemo, pretiravano težavo del, katerih bi se morali lotiti. Radi se v tacih slučajih jezimo na koga tretjega, in očitamo mu, da je nam vse spridil, in da sedaj ni ničesar več moči popraviti in nič opraviti Druzega ne kaže, mislimo si, kakor deti roke križem in pričakovati novih nevspehov in udarov, Pa stvar je taka, kakeršne zmote bi že bili storili in jih še delamo glede slovanstva, vender to nikakor ne opravičuje govorjenja, ki ga pogostem slišimo: »Tam je za nas vse izgubljeno". Pa naj bodo zmote, ali pa mari ni nobenih zmot na strani naših nasprotnikov 1 Potrudimo se tuje razumeti in okoristiti se jih, da svoje popravimo. In čas še ni ušel, in okoliščine so ugodne. Nekatere naše zmote so bile potrebne, pa so jih že popravili ali jih še popravljajo naši nasprotniki sami. To posebno velja glede Srbije. Kakor V mehaniki, tako se tudi v zgodovinskem življenji ničesar ne da pridobiti, da bi zraven česa ne izgubili. Treba je le jasnega pogleda na stvari in ne pretiravati sil naših nasprotnikov in pomanjševati svojih niti v svojem, niti v tujem mnenji. Ravno tako je smešno obupa vati tudi glede ruskega slovstva. Ono se ne sme in ne more omejevati samo na našo publicistiko. Pa tudi pritiskanje in ponižanje na poslednjo more biti le začasno. Slovstvo in znanost si vselej lahko pridobita nova pota in privlečeta k sebi sveže in moćne nada, jene sile. Človeški duh in misel se moreta samo zatirati in uničevati, ako sta sama propala poprej in ponižala se. Navada nekih ljudij, pritoževati se zaradi pomanjkanja duševnih sil in sistematičnih načrtov na jednej strani, na pomanjkanje energije na drugej. je slaba navada. Praktične in pripravne sile nikoli z neba ne padajo, ampak se zbirajo v človeških krogih ter kaže j > njih obraz. Stara naša prisloviea, katero je izbral Gogol za motto svojemu revizorje: „Xe iezi se na zrcalo . . ." velja tudi tukaj. Ideje in sistema, pogum Jin energija rode se mej ljudmi, ne čakajoč katerega povelja ali dovoljenja. Pa ideje in sistema ne prihajajo na svet žo popolne in dovrš-ne, kakor Palad.i že v vsem orožji iz glave Zousove, ne dobivajo se na mah, ampak so plod vztrajnega in zmernega dela in do-zornjejo počasi, organično. Treba je vzbujati v sebi samo delavnost, ne bati se žrtev časa in moči j, ne prezirati stvarij, ki se nam ponujajo v roke, naj se nam zde še tako neznatne Vsaka dobra misel, ako se jo poprime le tnala pest ljudij, razžene zaspali st in antipatijo pri druzih in vzbudi energijo misli in volje. Naloga, preskrbovati slovanske dežele z ruskimi knjigami se ne tiče samo Pet.erburškega in druzih slovanskih društev, temveč vseh ljudij, katerim so dragi interesi ruskega slovstva in izobraževanja. Misliti smemo, da bi Petrogradsko in druga slovanska društva mnogo koristila Rusiji, ko bi se poprijela te stvari, kakor je pred leti Peterburško naše društvo na prigovarjanja J, J. Petrova začelo j nabirati knjige in jih pošiljati v Bolgarijo in Itn- j melijo. Polili&ni razgled, \-..is-ait.i*' dežele« V Ljubi j a n i 9. febrnvarja. Ta teden bode v «lrža vii«>m zboru de buta o pristojbinskej noveli. Upa se, da bode rešena v štirih ali petih dneh Po pustu se pa začne budgetna debata, katera se bode pa letos, kolikor bode moč okrajšala, da se sklene zasedanje do Velike noči. Ko sta bila poslednji pot ogerska ministra Szaparv in Tisza na Dunaj i, se je sklenilo, da se zaradi nove av^tr -oRer Ike pogodbe začno prve obravnave že o Veli kej noči, posvetovanja o ban-kinih aktih pa še le jeseni. *t;»r«» uttuil so imeli shod v Lvovu in in sklenili, da se v volilni odbor, ki se bode osnoval, pokličejo tudi zastopniki mladorusinske stranke. Obe stranki bodeta složno postopali, kajti preverili sta se, da drugače ni pričakovati nobenega vspeha. II v«*«* t\ vlada je že izdelala načrt za reformo notranje uprave, in pri tein se ozirala na notranjo upravo ogersko. Na čelu vsake velike županije bode veliki župan in njemu bode pridan upravni odbor. Plače se uradnikom ne bodo ponižale, kakor se je to nameravalo pod Pejačevieevo vlado. Število sodišč se tudi ne bode znatno pomanjšalo. — Bivši načelnik pravosodnega oddelka Derenčin je pri občnem zboru pravoznamkega društva poudarjal, da bi se moralo delati na to, da se doseže v vseh jugoslovanskih deželah jednakost v kazenskem zakonodavstvu. Kazal je na vspehe prizadevanja nemškega pravo/nauskega društva za jed-nakopravnost zakonodaje v nemških deželah, ko je i Nemčija bila še razdrobljena. Kaj taeega bi se ino-! ralo skušati doseči glede Hrvatske in Srbije To . bilo bi res priporočati, ako hoče Avstro Ogerska kaj i veljati na slovanskem jugu. Jutri se začne v ogeri'u-m državnem ! zboru debata o reformi gospodske zbornice. Vlada j neki ne misli nič druzega odjenjati od svo-| jega načrta, kakor da se cenzus zniža s 3000 na 2000 gld. neposrednega davka za dedne zbornične člane. Levica bode se potegovala da bi se vsaj jeden del zbornice volil, če že ne vsa. Debata o tem bode jako burna, kajti oglasilo se je že mnogo go- vornikov. — Srbski poslanci oirerskega diživnega in hrvatskega deželnega zbora so sklenili na konferenci v Budimpešti, da hočejo smatrati državno-pravnost dežel sv. Štefana za podlago svojemu delovanju in potezati se za avtonomijo narodne pravoslavne cerkve. Nadalje so sklenili osnovati pose'>en list, ki bode zagovarjal njih program. Kak* bode smer rega lista in delovanje srbskih poslancev, si lahko mislimo, če je sklepe te konference podpisal rudi baron Živkovič. V n a ii. j menaca v Rim, in da je Mancini poslednje dni imel pogovor z zastopniki onih balkanskih držav, ki imajo še kake diference poravnati s Turčijo. Ta vest sicer ni dosti verojetna, a vsekako je pomenljivo, da se je baš sedaj poslala mej svet. S Iti t«I« '•« «»-f <' ?«c »sltejf * bojišča prihajajo za Francoze ugodna poročila. General Briere je priplenil ves utrjen sovražnikov tabor pri Dong-Songu, potem pa odrinil dalje v Lang-Song. General Coubert pa javlja, da so po noči od 31. januvarja do 1. febrnvarja Kitajci napali nove francoske postojanke, pa so bili odbiti. Kitajci so zgubili '2>)0 mož mrtvih, mej njimi jednega evropskega častnika in več mandarinov, Francozi pa samo jednega mrtvega in jednega ranjenega. Od 25. januvarja do dne 1. februvarja imeli so Kitajci nad 7O0 mož mrtvih in ranjenih. Kako je v Snd *i>u. kaj z Gordonom, o tem se kaj malo ve. Še tega ne vemo, kdaj je pal Kar- San Pablo pater J ose Antoiiio li.no, vreden brat Jezusove družbo. Bil je velik in suh. Malo romantična preteklost podelila je temnej bledoti njegovega obraza neko poetično zanimljivost. Ko se je svoje dni kot mladenič v slovečej Salamanki bavil s svojimi študijami, zaljubil se je v mike donne Carmen de Tonencevara, ko je neko jutro videl to damo k maši gredočo. Nepremagljive razmere, pri katerih je bogatejši tekmec brž ko ne glavno ulogo igral, storile so tej ljubezni nagel in nesrečen konec: mladi Jose je šel v samostan ter storil obljubo ved ne čistosti. Tukaj sta ga prirojena mu gorečnost in njegova poetična navdušenost navdali z mislijo, da bi misijonar postal. Hrepenenje, da bi izpreobračal ne-omikane nevernike, stopilo je na mesto njegove lahkomiselne posvetne strasti, in polastila se ga je želja, da bi svojo doslej neznano stanovitnost poskusil in razvil. V njegovem iskreni očesi in mračnej zunanjosti bila sta čudno združena preudarni Las Casas in siloviti Balbao. Navdušen od te pobožne gorečnosti stopil je pater Jose v vrste krščanskih pionirjev. Dospevši v M jiko, dobil je dovoljenje ustanoviti misijo San Pablo. Kakor častitega Junipera sprcmljevula sta ga samo mašni služabnik in poganjač mul. V temnej soteski razbrzda svoje mule in zazvoni s svojim zvoncem v samoto. Divjaki — miroljubno, brezskrbno in podložno pleme — se takoj zbero okrog njega. Bližnja vojaška posadka je bila zelo daleč, kar je varnost teh bogaboječih romarjev bistveno poviševalo, ker je njih odkritosrčno zaupanje in osobna ljubeznivost mnogo bolje mogla zatreti sovražnosti nego oboroženo, sumljivo in bahavo vojaštvo. In tako je dobri oče Jose bral maše in jutra-njice pa večernice moli! sredi greha in neverstva, ne da bi količkaj mislil sam nase, temveč le za cerkveni blagor vnet. Kmalu so se jeli izpreobra-čati h krščanstvu, in 7. julija 17i>0. I. bil je prvi novorojeni indijan ki otrok krščen. Kakor se oče Jose pobožno izraža, ta dogodek „s svojo bliščobo daleč presega bogastvo zlata in dražih kamenov ali slavo in blesk Salomonovega oh'rja." To navajam, da povem vzgled bistroumne zveze pojezijc in strahu i božjega, s katero se dlikujejo poročila očeta Jose-a. Misija San Pablo je cvetela in se tako dobro obnesla, da bi pobožni ustanovnik kakor neverni Aleksander kar jokal, da nč bilo več neverskih dežel, katere bi podvrgel. A njegova goreča, navdih-nena duša i.č mogla dolgo prebiti v brezdelnosti, katera se mu je zdela pregrešna; nekega lepega jutra v avgustu leta 1770. šel je oče Jose skozi vrata z dvorišča svoje misije, pripravljen na novo delo. Nič se ne dalo premerjati mirni resnobi in ponižnosti male kavalkadc. Spredaj je jezdil četve-rooglat poganjač, ki je vodil z društvenim živežem in nekolikimi priprostimi razpeli in maj lun mi zvonc: obloženega tovornega osla. Temu je sledil častivredni padre Jose, z brevirjem in križem pod pazduho in s črno serapo čez pleča. Njemu ob straneh jezdila sta dva temna novokristjana, ki sta hotela očitno dokazati svoje izpreobrnenje s tem, da sta bila v divjinah svojih neverskih bratov vodnika. Njijino novo dostojanstvo bilo je na ugoden način v njijini zunanjosti na tem spoznati, da nesta imela navadnega ilovnatega obliža, katerega sta v neizpreobrne-nem stanji navadno nosila, da sta se varovala mraza in žuželk. (Dalje pritu) tum. Sodi se, da ne 28. pr. m., ampak že davno ' poprej, pa o tem poveljnik angleške ekspedicije ni ničesar vedel. Najbrž je bilo izmej mnogih prejšnjih poročil, da je pal Kartu m, katero resnično, nasprotna poročila pa lažnjiva. Natančnejih poročil od tam pa ; Se ne bomo tako hitro dobili, ker je glavno povelj- i ništvo prepovedalo vse privatne brzojavke. Kar an- 1 glaski listi poročajo o tem, so le domnevanja. Ne- j katera teh poročil so pa taka, da se že za naprej ve, da neso resnična. Tako so nekateri časniki po- ; ročali, da so Sudanci poklali v Kartumu 20'0 An- ■ gležev, pa kakor se iz zanesljivega vira ve, je v Kartumu poslednji čas bilo le pet Evropcev, Gordon, avstrijski konzul, neka slovaška perica iz Požunskega komita ta in jeden češki vrtar s svojo soprogo. Vsi angleški časniki odločno zahtevajo, da vlada napne vso sile, da reši Gordona ali pa maščuje njegovo smrt in hvalijo ukrep vlade, da se pošlje Wolseley-u toliko vojakov, kolikor jih bode zahteval. Haring je že neki brzojavil vladi, da naj hitro odpošlje iz Anglije ali Indije 20.000 vojakov v Sudan. Kmalu bomo čuli vesti, (laso odrinile Indije z novimi podkrepljenji. Pri poveljništvu angleške ekspedicije vidijo se velike neprevidnosti Tiiko so razni oddelki ekspedicije preveč oddaljeni drug od druzega. Zlasti Ste-warta oddelek, ki se mora smatrati kot predstraža, je tako daleč spredaj, da se je bati, da ga uničijo Sudanci, predno mu more VVolseb y prehiteti na pomoč. W lseley je izdal sledeči oklic na plemenit-nike in druge prebivalee Metanom ha in okolice: „ Angleška vlada me je poslala z vojsko mir nare jat, ne pa komu kaj zalega storit in pobirat davkov. Potrebni živež bodem plačal in izvel Gordonove obljube. Kaznovali bomo pa vse, ki to zaslužijo, in zahtevamo od vseh, da ne poslušajo zloželjnih svetnikov. Pridite v tabor obiskovat častnike, nikdo vam ne bode ničesar storil, ne pri prihodu, ne pri odhodu." Se li bodo za ta oklic Sudanci kaj zmenili, je drugo vprašanje. Od generala VVilsona je zahteval Mahdi, da pristopi k njemu in se pomahome-dani, Če ne bode uničil njegovo vojsko. O Gortlonu se siri govorica, da je prestopil k .MaluI iju in postal mohamedanec, da si je tako rešil življenje. To je mogoče, pa ni gotovo. Dopisi. Iz Podran*ek<> 7. febr. [Izv. dop.] Danes 4. t. m. veje po našej dolini, kakor po celej fari bela zastava v znamenje srčnega veselja, katero prešinja vse prebivalstvo širne župnije Veliko-Laške. U/rok občne radosti je veselo poročilo v Slovenci od 3. t. m., ki mej dubovskiml spremembami objavlja novost, da je fara Šmartinska, za katero bil je prosilec naš g. duhovni oče, podeljena g. župniku Smledniškemu. Sam Bog, da patron ni vedel za velezaslužnega moža v vinogradu Gospodovem! Dasi tudi bili bi iz srca privoščili neutrudljivcmu in požrtovalnemu g. očetu, katerega tu visoko čisla in ljubi vse, katerega kinčijo krepostna dejanja in blage lastnosti, ki so le njemu od zgoraj dane, kako bolje mesto, že zaradi tega, ker mu duhovska opravila po našej težavnej fari presedajo in se je še zraven tega treba boriti za vsakdanji košček kruha, vendar nas veseli, da blaženi g. oče ostane še pri svojih zvestih otrocih. Saj tu nima niti jednega nasprotnika. Ker vlada svoje podložno farane od svojega nastopa sem z vedno jednako ljubeznivostjo in krotkostjo ter s svojo preponižnostjo, dasiravno so se dovršila v teku časa velikanska dela, ki so nam vsem v ponos in njemu v čast. Jedino dobro je to, da preblagi gospod Šmartinčanom ni poznan, in da se neso na pravem mestu pobrinili zanj, kur bi bilo morda svoj vspeb imelo. Pa, sklepi božji so nezapopadljivi! Morda bi bil prekrotki gospod, katerega jezik ne pozna žal besede, na svojem novem mestu nezadovoljiniši; morda bi bilo ondi potreba resnega postopanja, kar je za krotkega ovčarja, ki povsod ljubi svoje ovčice po izgledu svojega večnega mojstra, pretežavno V obče pa je znano, da pl. duhovnik ne zna moledovati, dasetoraj ni uklanjal knezo-ško-fijskim sovetnikom, ki potem takem neso glasovali zanj, in da ni iskal zavetjaupri ženskem spolu, ki je nekdaj mnogo uplival, zlasti, ako se je po žilah pretakala modra kri,kar je bilo pri nekaterih običajno in ne brez vspeha. Naši možaki pa se posvetujejo, kaj bi učinili in kako dohodke zboljšali, da bi preskrhnemu g. očetu, ki je zares pravi biser mej duhovniki, kateremu pri srci ni denar, ne svetna čast, ne prišlo več na misel, kopati se proč od nas. Tudi so bogo-Ijubne dušice sklenile opravljati devetdnevno pobož nost za vse one, ki so glasovali in storili potrebne korake, da ostane še pri nas. Prosimo pa vsi plemenitega gospodu, da bi ostal vedno tu pri nas doVposlednjega izdihljeja, kajti svet in vera vanj je otla pena in — nič, po besedah pesnikovih, ki pravi: Up je v močvirji veša migljajoča, Hitiš za i«jo, pred t;ibo ona begu, K<> i(j po njej se tvoja r »k« 9t>'sr», Se udere t*bi noir* stopjtjn^m. Podsmreški Domare stvari. — (P res vi ti i cesar) podaril je občini Podgori v Velikolaškem okraji za popravilo cerkve 100 gld. — (j- Ivan Zor.) Včeraj po pol ud ne ob 5. uri umrl je v Ljubljani g. Ivan Zor, c. kr. brzojavni oficijal, mož, o katerem se sme po vsej pravici trditi, da je bil mučenik za narodno stvar, kar bode raz-videl vsakdo iz naslednjega kratkega životopisa. Pokojnik porodil se je v 2(5. dan maja 1831 v Ljubljani, kjer je tudi dovršil spodnjo gimnazijo. L. 1*<48 šel je kot prostovoljec, v vojake ter se udeležil bojev pri Milanu in pri Paviji. Ko je bil od vojakov odpuščen, ustopil je pri davkariji na Krškem, pozneje pa k deželni blagajnici v Zagrebu, od koder se je preselil v Trst. V Trstu si je stekel veliko zaslug za prohujenje narodnega duha, bil je mej narodnimi prvoboritelji, vsekdar neustrašen, znaeajen in neumorna delaven, bodisi v Čitalnici, bodisi v mestnem zboru Tržaškem, katerega član je bil. S svojo odločnostjo in s svojim delovanjem nakopal si je sovraštvo lahonov, a tudi nemilost vlade. Slednja prestavila ga je za kazen v Bregnnc, iz Bregenca v Kufstein, iz Kufsteina na Dunaj. Posrečilo se mu je, da bil z Dunaja za malo časa premeščen v Ljubljano, a ker je kljubu vsemu pritisku še vedno bil odločno naroden, moral je ostaviti rodno mesto in seliti se na skrajno avstrijd000 gld. Tujec napiše pobotnico in jo podpiše z imenom „Fischer" ter odide. Pred petimi dnevi ie pa sedaj došla Budapcštanskej podružnici avstro-ogerske banke iz Levova prava srečka, na katero naj se izplača glavni dobitek Fuchs se ni malo začudil, zagledavši pravo srečko — jasno mu je bilo, da ga je Fischer osleparil. Preiskujejo prvo srečko in zapazijo, da je v srečkinej številki število „6U ponarejeno v ničlo „0". Po daljnem in trudapolnem iskanji dobil je Fuchs ponarejulea v Stubniji na Gorenjem Ogerskem. Denarja sicer ni imel već, a ima malo posestvo, na katero so takoj 6000 gld. uknji-žili. Sleparja so zaprli in menjalec je potem poslal 500u gld. na pravo srečko v Levov. * (Smrtna o b s o d b a.) Iz Gradca se 7. t. m brzojavlja, da so pri tamošnjih porotnih obravnavah pretekli teden obsodili 38 letno Marijo Schaffer, katera je štirim svojim lastnim otrokom zavila vratove ter jih tako kmalu po rojstvu usmrtila, v smrt na vislicah. 70 letnega udovca. Josipa P\igerja, ki je živel z zločinko v konkubinatu in jo baje zapeljeval v zlodejstvo, proglasili so nekrivim. Vseh šestero otrok, katere je povila nečloveška mati, zginilo je kot kafra s sveta. Še ostankov nesrečnih otrok neso našli. * (Razstava konj na Dunaji 1885. leta.) Od 9. do 17. maja t 1. bode v Praterji v svetovne razstave rotundi na Dunaji razstavili iepe in čile konje raznih plemen. Kakor poroča Dunajske kmetijske družbe odsek za konjerejo, udeleži se lahko vsakdo te razstave : domači in tuji konje-rejci in posestniki konj lahko pošljejo svoje lepe konje v to razstavo. Zadnji obrok za oznanila določen je v l.i. dan aprila t. I. Obrazci za oznanila dobivajo se v pisarni odsekci za konjerejo pri kmetijski družbi v mestu, Gospodske ulice h. št. 13 na Dunaji. * (11 krvav cev zasačili.) Iz Hamburga se 5. t. m. poroča: Vsled brzojavnega naloga vspre-jela je policija na parniku „Bohemia', iz Novega Yorka danes semkaj došleni, jedno gospo in 10 gospodov, jih preiskala in vse zaprla. Dobilo se je pri njih obilo anarhistskih tiskovin iu pisem. * (Katolišk duhoven umorjen.) Iz Madrida se poroča, da je umoril v zakristiji stolue cerkve v Gibraltaru nek blazen mesar tamošnjega katoliškega generalnega vikarja. * (Darežljiva Amerikanka.) Ne le moški, marveč tudi ženske v Ameriki so jako darežljivega in usmiljenega srca. Tako volila je nedavno v Chicagu umrša Klarisa Feck, udova po bogatem železničnem delničarji razun 50.00') dolarjev, katera je poklonila naučnim in dobrodelnim namenom, ogromno vsoto 412.000 dolarjev ustanovi zavetišča za neozdravljive in revne bolnike iz Couty Cook-a brez razločka narodnosti in veroizpovedanja. 1 i si ni, t* nprai nifttf a. Gosp T P. v Čemseniku. V«Ja n;«ro nina je platna do 80. april« ti. — G F. St. v M. tliki Naročnina za Idrijo je sedaj plačana do 8. majat. I. Pojdrav ! TuJ<*l: 6. februvarja. Pri «U«*«tn : Kppstein z Dunaja. — Bolf iz Trsta. — Plesch z Budimpešte — SonnenUerg It Siseka. — Golmč nik iz Kranja. ; ri n~ll*«: Reimann z Duuaja. — Bučar iz Rudol fovega. — Lupini z Dunaja. Tržne cene f i jnt»i.ia<«» dne 7 februvarja t. 1. P" ,i kr Špeh povojen, kgr. . .-1 Plenica, hktl. . . . fl ,(. 74 1 Rež, » ... 5(63 Surovo maslo, „ . 8 1 I Ječmen, i, ... 4 ;..ri Jajce, Jedno .... — 3 Oves, i, ... ;< 2f> Mleko, liter . 8 j Ajda, n " * i M Goveie mesu, kgr. 6> Proso, f, ... b Bfi Telečje „ B — S | Koru /.a, ■ ... tt Svinjsko 9 „ — :v_> Krompir, f! . . • 3 10 Koštruuovo „ „ — lih Leča, ■ * 8 - | Grah, It ..- * - Golob...... — Ih Fižol, ■ ... 50 Sen •, 100 kilo . . 1 »ti M* slo, Mast, kgr. . — M Slama, „ . . . 1 7 H i — x-j Drva trda, 4 □ metr 7 N i 8peh fri*en, n —154 „ mehka, . „ 5 2< j XDvLn3,j sls:a, boiza dne* 9. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta ........... 5°/0 m Hrena renta......... Akcije narod b banke....... Kreditne akcije......... London ............ Napol ........... C kr cekini ......... Nemške marke ... .... 4°/0 državne srečke iz 1 18">4 250 gld Državne srečke iz I 186» 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/,...... I 4°/o..... i papirna renta 5°/0 . . . 5f/0 štajerske zemljišč odvez oblig Donava reg srečke 5°/n 100 gld Zemij obč avstr 4,/i°/a zlati zast listi Prior oblig Eli/abetine zapad železnee Pr or oblig Ferdmaodove sev železnire Kreditne srečke . . . . 100 gld Rudolfove srečke , ... 10 „ Akcije anglo-'str banke 120 „ Trammway-ilrušt velj 170 gld a v 83 gld. 30 kr. 83 h 90 n 10U n 20 ■ 98 n 85 n 865 ti 302 40 n 123 » 8 » 9 n 77"/, i) 5 n 81 n 60 n 35 * 127 n 174 n 50 n lOrj n 75 n 9K n w 25 » n 94 fl 20 104 n — n 11S 75 n 122 75 n 112 II 20 n 105 n 60 178 II 25 n 19 n 50 » 104 25 n 213 9 — Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan cm prežalostno vest, da je naš prearčno Ijobijeni sop og, oziroma oče, brat in svak, gospod zor, c. kr. brzojavni olicijal, dno 8. t. m. ob 5. uri zvečer v 55. letu Btarosti svoje, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolg j bolesni mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega umrlega bode v torek dne 10 t m ob 8, uri popoludue v Medjatovi hiši na Dunajski ce^ti blagoslovljeno ter na pokopališče k sv. Krištofu preneseno. Sv. maše zadušnice bralo se bodo v raznih cerkvah. Drag' pokojni bodi vsem priporočen v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 9. februvarja 1885. Joaipina Zor, roj. Trček. soproga. — Zvonimir Vflkoslav in Miroslav Zor, sinova. — Darinka or, hi. - Marija Perilo, roj. Zor, sestra. — Mat'] a Peršič, svak. (Ta, Globoko užaljeni objavljamo v svojem in v imenu svojili sorodnikov tužno vest o smrti na-šrga iskreno ljubljenega gosooda ANTON a MOSCHEK-a, hišuegii in zeuilj lačnega posestnika in mehčana, kateri je 9. februvirja 1885 ob 6. uri zjutraj v 85. letu svoje dobe po dolgej in luućuej bolezni v Gospodu zaspal. Truplo dražega pokojnika bode v sredo dne 11. februvarja oh 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Poljskih ulicah h. št. 4 na pokopališče k Sv. Krištofu prepeljano in tam pokopano. Svete maše zadušnice brale so bodo v več cerkvah. Nepozabljivi priporoča se v prijazen spomin vsem prijateljem in sorodnikom. V Ljubljani, v 9. dan februvarja 1885. A ni oii Moschek in Fran Moschek, (79) unuka. Pokopališki zavod Pran« Doberletu v Izubijani. Zahvala Za dokaze m-h-jra sočutja o smrti moje pre-Ijubljene uial-re, gospe MARIJE RABIČ, «j. VOLZ, kak- r tudi za mnogobrojno spremstvo pri sprehodu in za darovane, lepe vcec izrekam vsem prisrčno zahvalo. Lovro RabiČ, 77) e* d r. poštni kontrolor, Zahvala. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabiji-vega očeta, gospoda JOSIP-a PAUSER-ja, za mnogobrojno spremstvo draz«ga pok ijiiika k poslednjemu počitku in koncem zn prekrasne darovane vence izrekajo najglobokejšo y.ah\ alo (75) žalu'oči ostali. V Dolenji vasi, v 6 dan febrnvarja 18'5. Javna zahvala. Podpisana požarna hramba izreka bvojo presrčno zahvalo vsem, ki so blagovolili jej pokloniti razne podpore, zlasti pa slav nemu kranjskemu deželnemu odboru, slavuej Gr^škej vzajemnej zav rovilnici, čast. gospej Josipini Ter-plUe, čast. gospodu Baumgartncr i, lastniku tovarne za barve na Fuž'nab. in čast. gospodu Oešku. Požarna "bram'ba V Bazovlku. (74) Fran Babnlk, načelnik požarne brambe. Št. 381. Ftazqlw*. (76) C. kr. okrajna sodnija v Ribnici daje na znanje: Na prošnjo c. kr. finančne prokurature kot zastopnice cerkva v Gorici vasi, Ribnici in Sodražici dovoljuje se prostovoljna očitna dražba v zapuščino umrle Marije Cvar iz Gorice vasi št. 41 pripadajočega zemljišča urb. št. 05 a ribniške prajščine v Gorici vasi, cenjenega po inventaru na 1646 gld Za to določi se dražlieni dan na 11. marca 188.3 ob 10. uri dopoludne pri tukajšnjem sodišči. Posnetek iz zemljiščinili knjig in pogoji prodaje so pri podpisanem sodišči na razpolaganje. C. kr. okr. sodišče v Ribnici, dne 24. prosenea 1885. Služba tajnikova pri okrajnem zastopu na Vranskem z letno plačo 400 gld. je razpisana. Prošnjik mora biti moralnega vedenja, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter naj dokaže s spričevalom, da je čvrstega zdravja. Zraven te službe tudi lehko prevzame službo tajnikovo Vranske in Jeronimske občine. Prošnje naj se vpošljejo do t. in. pod- pisanemu odboru. Okrajni odbor na Va Kiulllano d* Aut. l'ciiihijcii, generalnega agenta v Trstu. Zoper jot iU<>! Radgostski uvšivew&€Min£ čaj in roJnnvsu mabo-rastlinsli celtlifti, priporočajo ao posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko šie\ilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje _ BI. g. lekarnarju J. Melcnertu v Kožno* i. Ker imam nn.-^o osob, ka ero so kronično na pbičah b iine, Va» prosim. <iogosi n si v svojem uarodji naj-zibavi ti jšili ram i m. BltgiVolltH mi * 1 • U. 1 s p št iiu povzetjem podati tUdI za "m lega za jetiko hirajo roga piijateja dva /av tka rad igOSlSitega čaja in 3 škoiij ce. m hoi astl nskih OeltliOkoV 8 p. š ovanjeui se beleži 10 J. Donat, učitelj. V S anoviei (na Čškeiu^ 17. d-c. 1877. Gospodu lekarna-ju J. Seivli«>rtu v R žnovt 1 iiptooč. o svoj ^a hi Un a suš joč, Vas i>r< hIoi, rtu mi s p Si n m pov/.e j .n ii šjei" 2 zavitka slavnega iailogoniskega unir/.aln tfa čaja. Fruu Kn-N|ntli, gozdar. V Zagrebu na Hrvaiskem Ui.e . s pt. 1877 d*»b6t trgu vel. a^ati. m-ndniki, privatni Ijuil e Itd., kiten In č jo |»r«>K«>rMlie ili-/itvii«' In |irciui|Hio> Nreike iim iiiiscnif obroke p«» elanu XXXI. ziikimii z leta lss;i ; pri nekoliko ur dnom delovanji /ii-Hlu/ijo litl.ko od 1O0 do »OO KOldluai- cv nu iiMsic. Ponudbe, v katerih mora biti povedano, s čim se dotičuik sedaj peča, na (62—4 Hauptsiadtische VVechselstuben - Gesellschafl v BTJDAPEŠTI. Odgovarja se samo na nemška pisma. V AMERIKO pride najceneje, kdor so obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PE8TAL0ZZ1GASSE I, najstarejša tvrdka te vrste. (623—19) Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. O it tega po idravuiAkej rR/.loŽbi in predplaib priprav j eni ^h.J- vejA za 1 dnevno rabo pr-prav l j ni paket l u kazoui o rab. I gld. av. v. ledna on ginama š atja Roluiivskib LUab >-ra«il< "»*« h celi ličkov .»o Ur. L U .lok in /.avij^nje -a 10 kr. osel o KuiluoMlNki nisi* itmiI ai čaj Ito/.uovHkt iinilio ■uNili..xli. <• ulitki il •liiv'a o ii- veduo le v lekarni J. Seiclieru . lto/.uovi na .llorav-nki'Ui 11 i ra/.pošiiia(o a« uaruOlla n.» v.e •traai proti pošti.emu pov/.i tju. Da |e pa p n občinstvu bolj pnrOAn io>i|o uidi za ge alodtči ekar i W. Mayr v ljul»'j»ui. W Kbing Mnrlkoru, S Mitteloach tu J. Cejbek v Zapreku, H . i m Ii >• > t. i g ■■• BiUoer u A N od vod \ CJr»d«l, A. Si aro k m J Knot-r-schuiied v C'el|i« O KiiNsheim v l.i|»oi