Mirko Kunčič:
Očka in sinko modrujeta
¦>Očka, joj, pooej: Kam bežijo mlada leta? Mar kot ptičke lastooičke romajo v dežele daljne,       
da nekoč,
           ko bo v srcu črna noč,
vrnejo se polne solnca?«
»Sinko, oeš, to je tako: Mladih let nazaj ne bo. Kakor ptičke lastooičke obnemorejo na poti. Lovec krut jih — čas — zaloti,
v kletko — prošlost ujame in------
vse je le še tih spomin,
nanje
in na davne lepe sanje.n
»OčAra, kaj pa, če zaprl bi jih v gajbico samotno in jih čuval noč in dan?<
¦»Pa če z levom ali zmajem jih zastražiš — vse zaman. Skozi luknjico najmanjšo oenkaj  ti pobegnejo... Sinko, sreča mladih let zoene kakor v maju cvet.i