(foto: Marija Lebar) 8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje Pozdravljeni! Sem Lojze Slak in vas vabim 5. junija ob 19. uri v športno dvorano v Mozirje na promocijo zgoščenke Harmonikarskega ^ orkestra Primoža Zvira! ŠTEVILKA 22 LETO XLI tag_..29. MAJ 2009 CENA 1.35 EUR O — oo ZZ -—-oo O Z s mV) — to c/3 L'- 'Os I * J A k \ v / i iT VJL » "M U k \ Oj j • ] roji ■ i"*■im 1 - > lyp m < ■ jp im ^ Izgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3, Gornji Grad SIMPLY CLEVER Cas piknikov Zadruga mozirje Plinski žar, RF, 65x40 s kuhalnikom Zgornjesa vtijska kmetijska zadruga Mozirje z.o. o. www.zkz-mozirje.com Kotliček, 7 I Zar na oglje, 60x40 Plinski žar 78,60 EUR Fontana art. 045 Kamin 837-07-80 839-44-20 584-10-20 PC Mozirje........... Železnina Gornji Grad Blagovnica Ljubno.... Vrtna garnitura Po testni vožnji vam podarimo DVD z risankami. PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Trgovec leta 2OO8 Z vami že 15 let Na trgu 5, Mozirje Telefon: 839-49-53 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj AKCIJA -10% KOSILNICA BCS 630 WS MAX UGODNOTt Delovni čas: od 8h - igh Sobota: od 8h - uh Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 OČESNA OPTIKA LIKEB iStcyilKOj Pri nas dobite vse kmetijske stroje In kmetijsko mehanizacijo proizvajalca Pöttinger. V TPC Šoštanj smo za vas pripravili Pöttingerjev kotiček, kjer lahko dobite vse njihove rezervne dele 1 rrj ft- ■ 1 — Slike so simbolne. Nekateri obtožujejo okoliščine, nekateri pa... Slovenija je pravna in socialna država. Tako piše v ustavi. Pa je res? Ogromni sodni zaostanki zbujajo pomisleke, ali je naša država v resnici pravna, saj se zadeve na sodiščih vlečejo leta in leta, nekatere celo desetletja. V gospodarski in finančni krizi je na preizkušnji tudi sociala; naraščajoče število iskalcev socialne pomoči, o katerih pišemovtokrat-ni temi tedna, je in še bo resničnostnitestzadržavo, v kolikšni meri je dejansko sposobna zagotavljati te storitve za svoje državljane, kojih potrebujejo. A ni moj namen soditi o tem, kakšna in kolikšna naj bi bila pomoč tistim, ki jim primanjkuje virov za življenje. Bolj ključno se mi zdi opozoriti na vzorce obnašanja, ki so tipični za takšne situacije in o katerih je pred dnevi v časniku Delo spregovorila višja zdravstvena svetnica s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Marija Molan. Povedala je, da nekateri kljub temu, da na trgu dela ni povpraševanja po njihovem poklicu, trmasto vztrajajo in tarnajo, da nimajo dela ter posledično prihodkov, drugi pa prilagodijo svoje cilje in vrednote drugačnim razmeram ter najdejo nove priložnosti. Sledi nekaj dobrih primerov iz prakse. Delavka v lesni tovarni, ki je končala osnovno šolo, na podeželju ni imela možnosti, da bi se znova zaposlila v industriji, zato seje usposobila za izvajalko socialne pomoči. Diplomirani inženir kemije, štipendist v ugledni tovarni, kije šla v stečaj, seje pravočasno dodatno usposobil oziroma magistriral iz informacijske tehnologije ter se zaposlil v informacijski dejavnosti. Tekstilna delavka, kije v prostem času rada pekla pecivo,je pridobila nacionalni poklicni certifikatza izdelovalko peciva in si s tem sedaj služi kruh. Ne tako redek primer slabe prakse so dolgotrajni mladi iskalci zaposlilve, ki jim zavod za zaposlovanje plača izobraževanje in motivacijske tečaje, a ponujeno delo zavrnejo, češ da jim ne ustreza, in si raje priskrbijo primerno zdravniško spričevalo. Ob tem sem se spomnil na izrek irskega dramatika in pisatelja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 1925, Georgea Bernarda Shawa: »Ljudje vedno znova obtožujejo svoje okoliščine za to, kar so. Sam ne verjamem v to. Ljudje, ki na tem svetu napredujejo, so ljudje, ki se vzravnajo, poiščejo okoliščine, ki sijih želijo, in jih, če jih ne morejo najti, ustvarijo.« IZ VSEBINE: Tema tedna: Pomoči potrebnih je čedalje več..4 Mozirje: Skulptura sredi krožišča ponazarja lokalno okolje.........5 Dan solarne mobilnosti: V Logarski dolini prva javna polnilna točka za električne avtomobile...6 Rečica ob Savinji: 19. ocenjevanje zgomjesavinjskega želodca........9 RTV Slovenija: Flosarji z Ljubnega ob Savinji so se predstavili v oddaji Na zdravje..11 1. golažijada v Mozirju: Obiskovalci in tekmovalci razgibali trg.17 Športna dvorana Mozirje: Koncert domačih godbenikov......17 Obisk iz Čajetine: Tokrat iz Srbije na obisk prišli mladi.20 V____________________________________ ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 22,29. maj 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. POMOČI POTREBNIH JE ČEDALJE VEČ Posledica izgubljanja delovnih mest je tudi gmotna stiska posameznika Vse pogosteje se dogaja, da ljudje, zlasti družine z otroki in nižjimi prejemki, ne zmorejo zagotavljati sredstev za plačilo rednih obveznosti ter preživetje. Še toliko težje je, če eden od staršev izgubi zaposlitev. Temu smo lahko priča sleherni dan, saj je v Sloveniji že okoli 80.000 nezaposlenih. Še slabše je v naši dolini, ki po povprečnih plačah sodi na zadnje mesto v državi. Svoje je prinesel še nedavni stečaj podjetja, kjer so si kruh iskale predvsem ženske. Kam se v takih primerih obrniti po pomoč? RDEČI KRIŽ Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je ob omenjenem stečaju hitro priskočilo na pomoč. Prizadetim so razdelili pakete z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Na občine so poslali sezname njihovih občanov, ki so ob tem izgubili delo in jih prosili za pomoč. Žal odgovorov doslej še niso dobili. Njihova predstavnica Anja Pukart pove, daje število vlog za pomoč v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo za 41,4 odstotka. V mesecu juniju računajo na novo pošiljko paketov, kupljenih s sredstvi, ki jih je v ta namen za Karitas in Rdeči križ rezervirala vlada. KARITAS Alenka Brezovnik iz župnijske Karitas Mozirje ugotavlja, da se slabšanje gmotnega stanja Zgornjesavinjčanov odraža tudi pri nudenju pomoči, ki jo daje Karitas. Že več let imajo navado, da izberejo družino meseca, kiji darujejo bon za nakup živil ali šolskih potrebščin. Za najpotrebnejše zagotavljajo tudi prehrambne artikle. Ravno vtem času so dobili novo pošiljko hrane iz evropskih zalog. Tako so nedavno priskočili na pomoč tistim, ki so v enem večjih stečajev izgubili delo. Sezname so posamezne župnijske Karitas dobile od nadškofijske. Tako, pravi Brezovnikova, so po telefonu ponudili pomoč, kije bila skoraj povsod dobrodošla. Ljudje v stiski iz tistih okolij, kjer župnijske Karitas ne delujejo, pa so se sami obračali tudi na Brezovnikovo, tako glede informacij kot glede konkretne pomoči. CENTER ZA SOCIALNO DELO Direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale pravi, daje sedanja gospo- 0 darska kriza povzročila velik porast prošenj za socialne denarne pomoči. Te se delijo na enkratne in redne pomoči. Pomoči so omejene s cenzu- som, to je s prihodki, kijih ima družina. Trenutno je cenzus za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka) za redno pomoč 509 evrov neto. Za izjemne enkratne pomoči zakon določa, da mora prejemnik najprej dokazovati, s kolikšnimi sredstvi razpolaga. Strokovni delavec ugotovi up- ravičenost in izda odločbo, denar pa nakaže ministrstvo za finance direktno upravičencu. Ves postopek lahko traja tudi do en mesec. UPRAVIČENOST PORABE JE TREBA DOKAZATI Po prejemu pomoči mora upravičenec v roku 15 dni na center dostaviti tudi dokazila, za kaj je pomoč porabil, saj sme to potrošiti le za najnujnejše. Predložiti je torej treba plačane položnice ali verodostojne račune za živila. Kot pravijo na centru, so v aprilu tudi na račun nenadnega povišanja števila ljudi brez zaposlitve obravnavali 88 vlog za izredno pomoč, medtem koje bilo lansko povprečje okoli 50 vlog mesečno. Problem je v tem, da delavci tudi pred stečajem po več mesecev ostajajo brez plač. Po prijavi na zavod za zaposlovanje je položaj nezaposlenih boljši, saj dobivajo nadomestilo. Pri vsem omenjenem pa ne gre pozabiti, pravi Faletova, da se ob tem pojavljajo tudi hude duševne stiske in ne samo materialne. Marija Lebar Anka Rakun, županja občine Ljubno: »Od mene kot županje in kot ženske se še posebej pričakuje dovzetnost za stiske ljudi. Občina sicer za namen direktne socialne pomoči nima v proračunu zagotovljenih sredstev, to je naloga države. Kljub temu pa na nekaterih področjih lahko pomagamo in stisko omilimo. Tako smo na Ljubnem prvi v državi uvedli denarno pomoč družinam ob rojstvu otroka. Sofinanciramo storitve pomoči na domu za naše bolne in ostarele, prav tako zagotavljamo subvencije za plačilo stanarin. Subvencioniramo vrtec in v letu 2009 smo za ta namen rezervirali posebna sredstva, da ne bi dvignili cen in obremenjevali staršev. Velik poudarek dajemo in sama se že ves čas zavzemam za izvajanje javnih del, kjer vsako leto organiziramo najmanj tri delovna mesta. Letos pa smo v okviru javnih del razpisali še dodatno delovno mesto za varovanje telesno in duševno prizadetih oseb - naših občanov. Javna dela so pomoč tudi samim nezaposlenim, kijih izvajajo, saj ti tako ohranjajo boljšo samopodobo in stik z okoljem. Potem koje v stečaju izgubilo delo precej naših občank, pa so se nekatere obrnile na občino za odlog plačila stanarin v občinskih stanovanjih. To smo jim tudi omogočili, saj so bili doslej - to moram poudariti - ves čas redni plačniki. Nenazadnje bi rada izpostavila tudi tako imenovano brezplačno pravno pomoč, ki jo občina Ljubno, kot ena prvih občin v Sloveniji, nudi občanom že tri leta. Brez dvoma so brezplačni pravni nasveti tudi v primeru brezposelnosti ljudem še kako potrebni in pomembni, da ne rečem nujni. Vključujemo se tudi v reševanje osebnih stisk in drugih problemov občanov preko Rdečega križa, Karitas in drugih dobrodelnih organizacij na način, da omogočimo otrokom iz socialno oziroma finančno šibkih družin, da enkrat na leto s sovrstniki letujejo na morju. Z vso občutljivostjo in resnostjo bomo situacijo spremljali še naprej in po zakonskih močeh pomagali reševati življenjske stiske občank in občanov.« Marija Lebar Naša anketa Pride denarna socialna pomoč v prave roke? Pisati o socialni stiski je zelo nehvaležno delo. Razume jo le tisti, ki jo je že občutil. Večini ljudi je za socialno stisko posameznika prav malo mar. Ta je vedno nekje drugod in nikoli pri nas. Če obrneš glavo stran, je sploh ni treba opaziti, mimo greš lahko popolnoma mirne vesti. Niti ne opaziš, da bi kdo potreboval pomoč institucije, kot je center za socialno delo, kjer bi lahko zaprosil za denarno socialno pomoč. Kaj pa tisti, ki se v njej znajdejo? So sposobni premagati ponos in si priznati, da niso sposobni skrbeti za svojo družino, da je čas, da poiščejo pomoč države? Urška Robnik, Rečica ob Savinji Denarno socialno pomoč poznam, a žal je za njeno pridobitev tako nizek cenzus, dajo lahko le redki dobijo. Tako se mi zdi, da država zelo slabo skrbi za ljudi v stiski. Sedaj sem brez službe, a ne bom zaprosila za pomoč. To sem namreč storila pred časom, a so mi odgovorili, da kljub temu, da nismo prekoračili cenzusa, je ne moremo prejeti, ker imamo avto višje vrednosti, kot je to v njihovem pravilniku. Tisti, ki se znajde, vedno državo goljufa, tako je tudi pri denarni pomoči. Natalija Rahten, Loke Denarna socialna pomoč za ljudi v stiski in brez službe je zelo dobrodošla. A se mi zdi, dajo mnogi izkoriščajo. Namesto da bi delali, se raje napotijo na center za socialno delo, kjer izposlujejo določene zneske zase. Nemalokrat se zgodi, da z različnimi variantami in luknjami v zakonu potem vse skupaj izkoristijo v svoj prid. Fanika Pahovnik, Rečica ob Savinji Denarno socialno pomoč bi marsikdo potreboval, a žal ljudje niso poučeni, kam se lahko obrnejo, da jo dobijo, cenzus za pridobitev tovrstne pomoči pa je izredno nizek. Človek, ki je vstiski, bi potreboval več pozornosti, zato sem mnenja, da država na tem področju še vedno premalo stori. Ko prideš na naš center za socialno delo, dobiš občutek, da so prostori, kjer svetovalke delajo za dobro plačo, razkošni, uslužbenke pa so do ljudi vfinančni stiski premalo spoštljive. Prav tako se zgodi, da se najdejo tudi takšni, ki uspejo socialno pomoč izkoriščati oziroma pridobiti tudi tedaj, ko do nje ne bi bili upraviče-so osamljeni. Martin Aubreht, Mozirje sem on veano obrtnik in o socialni pomoči nikdar nisem razmišljal. Če pa bi bil zaposlen in bi ostal brez službe, bi se podal na socialno. Se mi pa zdi, da država ne skrbi dovolj za tiste, ki se znajdejo v finančni stiski. Janez Marovt, Mozirje Tisti, ki potrebuje denarno socialno pomoč, ve, kje jo najde. Verjamem, da ljudi o tem veliko obveščajo različni mediji. Vendar pa se tu in tam kot vedno najdejo tudi takšni, ki to izkoristijo. Država zelo slabo skrbi za ljudi, ki se znajdejo v težavah. Če bi malo manj trošili elektrike, ki je namenjena javni razsvetljavi, tako da luči ne bi gorele od prvega mraka do sončnega vzhoda, bi lahko občine tisti del sredstev, ki bi ga privarčevale, namenile za socialne transferje. Stovrstnim varčevanjem pri električni energiji bi tako pripomogli tudi k manjši onesnaženosti zemlje. Milan Cajner.Varpolje Kje in v kakšni višini se denarna socialna pomoč deli, niti ne vem. Če bi ostal brez službe, o njej ne bi nikoli razmišljal. Verjamem, daje veliko takšnih ljudi, ki bi jo zelo potrebovali, pa je niti ne poiščejo, temveč poskušajo preživeti brez nje. Seveda so pa tudi takšni, ki vedno najdejo luknjo v zakonu in jo dodobra izkoristijo. Pripravila in fotografirala: Marija Sukalo MOZIRJE Skulptura sredi krožišča ponazarja lokalno okolje Krožišče med trgovskima centroma Hofer in ZKZ, tik pred vstopom v Mozirje, je v preteklem tednu dobilo končno podobo. Delavci podjetja Mins no.l so sredi krožišča postavili skulpturo, ki stajo oblikovala absolventa arhitekture Janez Peter Grom in Matjaž Suhadolc. Na občini so si zamislili, da bi skulptura s svojo obliko predstavljala Mozirje. Snovalca spomenika sta si v potrditev te želje zamislila spomenik, ki ga bodo predstavljali trije glavni elementi. Prvi je vertikalni poudarek, ki v izhodišču nosi podobo cerkvenega zvonika, hkrati pa lahko pomeni steblo rože ali steno pod Okrešljem, s katere pada slap Rinka. Drugi element sta naklonski ravnini, ki predstavljata strehe mozirskih hiš, lahko si predstavljamo tudi liste rože ali hribovje, ki obdaja dolino reke Savinje. Tretji element je odprti kanal, ki je lahko glavna mozirska ulica, hkrati pa podaljšek stebla rože ali korito Savinje, ki sprejema s stene padajočo vodo. Izhodiščni motiv pri oblikovanju koncepta je značilna silhueta Mozirja. V abstraktni sliki povzete- ga motiva je mogoče razbrati smernice, ki so vezane na prizore lokalnega območja. Gre predvsem za simbol rože, ki se nanaša na podobe Mozirskega gaja, in korito Logarske doline, ki se pod Okreš- ljem začne s slapom Rinka. Uradna otvoritev krožnega križišča z novo skulpturo sredi njega je predvidena sredi prihodnjega meseca. Benjamin Kanjir V abstraktni sliki povzetega motiva je mogoče razbrati smernice, ki so vezane na prizore lokalnega območja (foto: Benjamin Kanjir) DAN SOLARNE MOBILNOSTI V Logarski dolini prva javna polnilna točka za električne avtomobile V družbi Elektro Celje, d.d. so se odločili podpreti idejo Krajinskega parka Logarska dolina o postavitvi prve javne polnilne točke za električne avtomobile v Sloveniji. S tem sta Elektro Celje, d.d. ter Logarska dolina d.o.o. sklenila pomembno partnerstvo za ekološko zaščito doline ter razvoja tovrstne tehnične in okolju prijazne tehnologije. V nedeljo, 24. maja, so v Logarski s sekretariatom Alpske konvencije iz dolini v Hotelu Plesnik in na infotočki Avstrije, občani občin Žitara vas in pri hotelu organizirali ter izvedli dan Železna Kapla so predstavniki slov-solarne mobilnosti. Ob sodelovanju enskih entuziastov ter strokovnjak- Župan občine Žitara vas iz Avstrije Jakob Strauss (desno) je v imenu gostov in sekretariata Alpske konvencije podaril direktorju Logarska dolina d.o.o. Avgustu Lenarju simbolični polnilec in električni motor za pogon kolesa JAVNI RAZPIS MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Povračila stroškov za usposabljanje in izobraževanje V Uradnem listu RS je bil 15. maja objavljen javni razpis za ukrep 111 - usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev, cilj ukrepa pa je podpora izobraževanju za dvig ravni usposobljenosti za delo v kmetijstvu in gozdarslvu. Predmet podpore so usposabljanja oziroma pridobitev certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji s področja kmetijske, gozdarske in živilske dejavnosti ter usposabljanja po delih programov, predmetih oziroma modulih s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Krijejo se tudi stroški postopkov preverjanja in potrjevanja znanja. Upravičenci so proizvajalci, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo kmetijskih ter gozdarskih proizvodov, ter lastniki zasebnih gozdov. Najvišji znesek pomoči na osebo letno je 1.000 evrov. Podrobnejša informacije o javnem razpisu najdete na spletnih straneh ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali v Uradnem listu. Štefi Sem Prva polnitev električnega avtomobila pri Hotelu Plesnik v Logarski dolini ov s področja uvajanja električnih motornih vozil in ekipe družbe Logarska dolina d.o.o., izvedli prvi strokovni seminar ter predali namenu uradno javno polnilno točko. ZA EKOLOŠKO OZAVEŠČENE TURISTE Pobuda za izgradnjo polnilne točke je prišla s strani podjetja Logarska dolina d.o.o. v sklopu srečanja Alternativenergiesternfahrt 2009 (Vožnja vozil z alternativnimi pogoni 2009), ki ga organizira Eurosolar Kärnten inje potekalo od 22. do 24. maja 2009 ob Vrbskem jezeru z zaključkom v Logarski dolini. Vedno več turistov, predvsem iz avstrijske Koroške, si želi obiskati Logarsko dolino z električnimi vozili, a doslej na slovenski strani ni bilo zagotovljenih polnilnih točk (po ena sta v Ljubljani ter v Novi Gorici). Elektro Celje je svoj prispevek za odprtje polnilnice dodalo v obliki tehnične izvedbe projekta in inštalacije (več priklopnih mestza to srečanje pri hotelu) ter trajno vtičnico pri TIC-u ob Hotelu Plesnik. Kot je bilo slišati na strokovnem posvetu, gre za velik projekt, ki ga izvaja Alpska konvencija. Ta deluje na območju 190 tisoč km2 oziroma kar 200 občin, predseduje pa ji Slovenija od leta 2009 do 2011. To bi naj pospešilo ozaveščanje, razvoj in izgradnjo tovrstne infrastrukture na območju celotne Slovenije, primer iz Logarske doline pa je pilotni projekt. Možnosti bodo v prihodnje privabljale goste, Andrej Potokar, motorist iz Domžal: »Menim, da imam prvi pravi motor na električni pogon v Sloveniji, uvozil sem ga iz Italije. Cena maxi skuterja je povsem primerljiva z običajnim oziroma je nižja kot nakup klasičnega motornega kolesa. Vozilo je stalo 6.400 evrov, z njim lahko ob eni polnitvi prevozim med 80 in 120 km, največja hitrost pa je okrog 100 km/h, kar pomeni možno uporabo avtoceste. Če dodam še podatek o mirni vožnji (povsem neslišno), brez smradu ter le za 0,50 evrov/100 prevoženih km (strošek električne energije), lahko trdim, da je prihodnost mestnega prometa ter prometa v zaščiteni krajini prav v takšni tehniki. Veselim se nove polnilnice v Logarski dolini in vem, da se bodo kmalu pojavile kot gobe po dežju po vsej Sloveniji. Namreč, tudi več sto kolesarjev na električni pogon kar čaka na takšne priložnosti.« Avgust Lenar, direktor Logarska dolina d.o.o.: »Veseli smo, da so se predstavniki Elektra Celje, strokovnjaki iz nekaterih slovenskih krajev ter zelo številčno tudi gostje iz Avstrije, odzvali našemu povabilu. Skupaj smo pripravili za slovenske razmere pilotski projekt, ki pa upamo, da bo v prihodnosti zaživel v polni meri. Namreč, želimo si takšen odnos do tega okolja, ki bo prijazen do narave, do turistov in tukaj živečih domačinov. Veselimo se, da bo energija gorskih potokov, proizvedena v naših malih hidroelektrarnah, koristila čistejšemu zraku in miru v naši zeleni dolini.« ki bodo uporabljali električno energijo in okolju prijazna vozila (avtomobile, motorna kolesa ter kolesa na baterijski pogon). RAZVOJ TEMELJI NA ENTUZIAZMU POSAMEZNIKOV Kot je slikovito naštel znanja in možnosti za hitrejši prodor te ideje eden od osrednjih organizatorjev srečanja ter strokovne delavnice, Andrej Pečjak, imamo znanje, denar in programe (okoljevarstvena politika), le da jih (skoraj) nihče noče uresničevati. Prej gre za načrtno zaviranje lobijev, ki služijo s sedanjo, požrešno produkcijo vozil na naftne derivate. Ker žal projektov ne pod- pira niti politika, smo najbrž še zelo oddaljeni od zaželene resničnosti. V prihodnosti se načrtuje izgradnja še ene polnilnice v Solčavi. Dolgoročna usmeritev Logarske doline je namreč v omejitvi klasičnega prometa po dolini, ki seje v zadnjem obdobju precej povečal. Uporaba vozil na električni pogon bi bila v tem prostoru pomemben korak k tolikokrat izrečenim besedam o okoljski ozaveščenosti, je še bilo slišati predstavnika domačinov. Predstavnica Elektro Celje Andreja Bezjak in podjetnik Miro Zorič sta ob nagovorih predstavnikov organizatorjev simbolično priključila akumulator Renaultove petice, družine Pečjak na prvo polnilno vtičnico v Logarski dolini in s tem postavila enega od malih mejnikov za velika dejanja. Tekst in foto: Jože Miklavc Prejeli smo V15. številki Savinjskih novic je bilo v prispevku Potrdili dopolnjen osnutek prostorskega načrta občine Gornji Grad zapisano: »Janžovnikje svetnikom zagotovil, daje dokument dan na vpogled mozirski upravni enoti, ta pa je ugotovila, da je dobro zastavljen.« Zaradi nerodne izjave načrtovalca OPN je treba k prispevku podati pojasnilo. Upravna enota Mozirjeje s spletne strani občine Nazarje snela osnutek odloka občinskega prostorskega načrta občine Nazarje, ga pregledala in na koordinaciji županov, kije bila 11.3.2009 na Rečici ob Savinji, podala svoj pogled na pripravljeni osnutek odloka. Poleg načelnega pozitivnega mnenja na odlok so predstavniki upravne enote podali tudi svoje pomisleke, pripombe in razmišljanja, ki jih bo načrtovalec upošteval pri svojem nadaljnjem delu. Aleš Janžovnik Archi.KA d.o. L_______________________________________J ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Odprava posledic vetroloma praktično končana Sanacija lanskoletnega vetroloma, kije najbolj prizadel območje občine Gornji Grad, zlasti prelaz Črnivec, je tako rekoč končana. Posekanih je 98 odstotkov poškodovanega drevja. Le na najbolj nedostopnih predelihje manjše količine še treba posekati in spraviti iz gozdov. Spravilo iz teže dostopnih predelov sta preprečevala pozimi visok sneg in spomladi razmočena tla. »Posek in spravilo lesa iz poškodovanih gozdov sta zelo nevarna in pri sanacijah pogosto prihaja do resnejših poškodb izvajalcev del,« pravi Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na nazorski območni enoti zavoda za gozdove. »Z veseljem ugotavljamo, da pri sanaciji vetroloma Črnivec, kjer je bilo poškodovanih 700 ha gozdov in podrtih 150.000 m3 drevja, ni bilo resnih poškodb izvajalcev del, kar kaže na visoko usposobljenost izvajalcev del in na upoštevanje varnostnih standardov. K temu smo pripomogli tudi gozdarji ZGS z izobraževanjem in svetovanjem o varnem delu,« še meni Denša. Čeprav so bili opravljeni vsi preventivni ukrepi za zmanjševanje številčnosti smrekovih podlubnikov, se naletu le-teh ne bo mogoče povsem izogniti. Največjo nevarnost v tem smislu predstavljajo pozneje podrta drevesa in tista, ki so bila v ujmi manj poškodovana, a so toliko oslabela, da so na podlubnike manj odporna. Sicer so sistematično namestili 150 pasti za podlubnike, ves posekan S saditvijo listavcev želijo gozdarji na Črnivcu ohraniti njihov minimalni delež (foto: Marijan Denša) les je bil v najkrajšem možnem času odpeljan iz gozdov, gozdarji in lastniki pa redno pregledujejo območje. Začeli so tudi s končno sanacijo gozdnih cest in vlak, ki so bile vteh mesecih prekomerno obremenjene in so zato v slabem stanju. »Temu se ni dalo izogniti, če smo želeli opraviti sanacijo vetroloma pred rojenjem podlubnikov in tako zmanjšati gospodarsko škodo,« pove Marijan Denša. Med izvajanjem del v gozdovih so izvajali le nuj- na dela za ohranjanje prevoznosti teh cest, kijih je sedaj treba popraviti. Na najbolj kritičnih gozdnih predelih so izvajali obnovo ogolelih površin s sadnjo. Posajenih je bilo 55.000 sadik gozdnega drevja avtohtonih drevesnih vrst. Sadike listavcev so zavarovali pred objedanjem divjadi, sajenje pa se bo nadaljevalo tudi v naslednjih petih letih. Obnovi bo sledila dolgoletna nega nasadov. Marija Lebar ŠKOFIJA CELJE Slovesno praznovali obletnico 40 /eii ... LETO IZVRSTNIH ŽELODCEV Po dolgotrajnem tehtanju razlogov za in proti tradicionalnemu ocenjevanju zgornjesavinjskih želodcev na Rečici ob Savinji, so se prizadevni člani TD Rečica ob Savinji s podporo zgornjesavinjskih županov le odločili, da to akcijo izvedejo tudi letos. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj so izdelovalci na Rečico prinesli 40 želodcev, med katerimi pa je komisija »odkrila« tudi dva, ki sta dobila naziv zlata. Strokovno oceno letošnjih prinesenih vzorcev je podal predsednik komisije Stanko Renčelj. Poudaril je zelo dobro letino želodcev, saj je izmed 40 kar 35 vzorcev doseglo oceno nad 15 točk in s tem priznanje o kakovosti. 20 /efo ... NEZAPOSLENOST JE KREPKO NARASLA Val nezaposlenosti se širi tudi v naši občini. Število iskalcev zaposlitve se je glede na lansko leto povečalo za več kot polovico. Ob koncu leta 1987 je bilo v naši skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 61 iskalcev zaposlitve, ob koncu lanskega leta pa že 103. Med iskalci zaposlitve še vedno prevladujejo nekvalificirani delavci, bilanca med potrebami in kadrovskimi viri pa kaže, da kar polovica letošnje generacije od V. stopnje dalje ne bo dobila pripravništva v mozirski občini. 3 O /eti ... POČASNI NAČRTOVALCI Krajani Solčave so že nestrpni zaradi gradnje večnamenske stavbe. Pričakovali so upravičeno, da se bodo stvari hitreje reševale. Prav zaradi nekaterih vprašanj, ki so hila naslovljena na naše glasilo, smo se pozanimali, kako stvari stojijo. Kdaj se bo začelo z deli in kako je s sredstvi. Krivda je nesporno zunaj meja naše občine. Gre namreč zato, da načrti, ki so bili obljubljeni s strani Razvojnega centra v Celju, krepko zamujajo. Tako seveda ne morejo pričeti s pripravljalnimi deli za stavbo, ki jo kraj zelo nujno potrebuje. Pripravila Tatiana Golob Celjska škofija letos praznuje tretjo obletnico ustanovitve in razglasitve. V nedeljo, 24. maja, so pripravili slovesno praznovanje v celjski stolnici sv. Danijela. Obletnico so obeležili s slovesnim bogoslužjem in z mašo, kijoje daroval apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello. Škofijo je 7. aprila 2006 ustanovil papež Benedikt XVI. Slovesna razglasitev in umestitev prvega celjskega škofa dr. Antona Stresa je bila 21. maja istega leta. Škofija zajema 112 župnij in v njej živi okoli 300 tisoč ljudi. Delo v škofiji so zasnovali tako, da se verniki vključujejo na vseh področjih. Odziv ljudi priča, da so se verniki s celjsko škofijo poistovetili. Škof dr. Anton Stres bo predvidoma jeseni za- pustil Celje in mesto prepustil svojemu nasledniku. Dr. Stresa je papež imenoval za nadškofa pomočnika mariborske nadškofije. Osnovno vodilo pri delovanju škofije je, da so Cerkev ljudje, zato bo tudi nov škof sledil temu vodilu. Roman Mežnar Dokler se zaneseš na srečo, nisi dovolj zrel, da bi bil srečen. Hermann Hesse Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 3332 RECICA OB SAVINJI 55 PREJEMNIKI PLAKET NA OCENJEVANJU ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV ZA LETO 2009 Vrsta plakete PODATKI 0 IZDELOVALCIH Rang Priimek in ime Domače ime Naslov ZLATA 1 STROJANSEK JOŽICA UDOVNIK DOBROVLJE 8 ZLATA 2 ZVIR BERNARDA KRlSTOFC ŠENTJANŽ 25 ZLATA 2 MIKEK FRANC MIKEK DELCE 12 SREBRNA 4 RIHTER BOŠTJAN SLAPNIK ZG.DOL 18 SREBRNA 5 PETEK BARBIKA DOM PLANINCEV LOG.DOLINA SREBRNA 5 HUDEJ FRANC POČINK LEPA NJIVA 18 SREBRNA 7 FIRST JOŽE FIRSTI LOG.DOLINA 1A SREBRNA 7 MLINAR LOVRO ČEBULOVI ŠENTJANŽ 40A SREBRNA 9 ZDOLŠEK SILVESTER RECICA 67 SREBRNA 10 KRAMER IVAN NIZKA 45 SREBRNA 11 RESNIK PETER OBCIR PODVOLOVLJEK 18 SREBRNA 11 KUMER ANTON SP.JEROVĆNIK KRNICA 52 SREBRNA 13 KRIVEC KAREL TK PERK LOG.DOLINA 23 SREBRNA 13 ZVIR JOŽE KRlSTOFC ŠENTJANŽ 25 SREBRNA 13 PETEK ALOJZ SELlSNIK PODVOLOVLJEK 14 SREBRNA 13 KOREN PAVEL TK OTER HOMEC 26 SREBRNA 17 VODOVNIK MARTIN SP.GOLTNIK ŠMIHEL 20 SREBRNA 17 KUMPREJ JOŽE KAKER TER 64 SREBRNA 17 BELAJ SIMON PODLINŠEK ŠMIKLAVŽ 17 SREBRNA 17 GOLIČNIK MARJAN JESEVNIK ŠMIHEL 26 SREBRNA 17 ČRETNIK FRANC AŠKERČEVA 53,MO SREBRNA 17 ŠTORGEL JOŽE ŠTORGEL VARPOLJE 40 BRONASTA 23 ERMENC MARJANA ŠTORGELJ FLORJAN 2 BRONASTA 23 KOREN PETER KOKARJE 37 BRONASTA 25 GOLTNIK IVAN NAPOTNIK ŠMIHEL 24 BRONASTA 25 FIRST JOŽE FIRŠTI LOG.DOLINA 1A BRONASTA 27 MAVRIČ CVETKA PETEK FLORJAN 24 BRONASTA 28 ZUPANČIČ ALFONZ REMIC SP. KRAŠE 22 BRONASTA 28 PUNČOH MARTA ANDREJČEK POTOK 3 BRONASTA 28 RIHTER BOJANA SLAPNIK ZG.DOL 18 BRONASTA 31 KRAMER FRANC RASTOĆNIK ŠMIHEL 19 BRONASTA 31 HERLAH JANEZ JERŠE RADEGUNDA 26 BRONASTA 31 VERBUČ IVAN KONEĆNIK ŠMIHEL 8 BRONASTA 34 RIHTER IVAN PODMENINŠEK TIROSEK 58 BRONASTA 34 KLADNIK ZDRAVKO PODVOLOVLJEK 36 BRONASTA 34 ČRETNIK FRANC AŠKERČEVA 53,MO Predsednik ocenjevalne komisije: Dr. Stanko RENČELJ Predsednica združenja : Vida ORLOVIČ e k^r p Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje C " "\ 8 ^y 19. OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Zlato priznanje na Dobrovlje, v Šentjanž in Delce Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je na Rečici ob Savinji pripravilo 19. ocenjevanje te edinstvene suhomesnate specialitete. V akciji, ki je znana tudi vširšem slovenskem prostoru in sojo organizatorji pripravili v stari osnovni šoli predzadnjo majsko soboto, je sodelovalo 43 izdelovalcev iz naše doline. Komisija pod strokovnim vodstvom dr. Stanka Renčelja je letos podelila tri zlata, 19 srebrnih in 24 bronastih priznanj. Z zlatom se letos ponaša želodec Jožice Strojanšek z Dobrovelj, Bernarde Zvir iz Šentjanža in Franca Mikeka iz Dele. O letošnji letini je Renčelj poudaril, daje bila zima zelo suha in so zato tudi izdelki nekoliko bolj suhi kot prejšnja leta. Glede kakovosti so ocene skoraj do desetinke enake lanskim. »Vloženo delo iz prejšnjih letskozi različna predavanja in ocenjevanja ter svetovanja proizvajalcem, katere tehnološke postopke naj izboljšajo, se kažejo v združenju pristopilo že dvajset izdelovalcev te suhomesnate dobrote. Na večerni razglasitvi rezultatov, priznanja bodo namreč kotleta doslej podelili na Večeru pod trško lipo prvo julijsko soboto, so pripravili tudi predavanje Dodajanje konzervansov v naše izdelke - da ali ne. Odgovore in nazorni prikaz dodajanja različnih dodatkov je predstavila Barbara Rogelj, sekretarka na sektorju za varnost in kakovost hrane pri kmetijskem ministrstvu. Sama je mnenja, da se v doma pridelane suhomesnate izdelke, kot je zgornjesavinjski želodec, naj ne bi dodajali nikakršni konzervansi in dodatki, ki bi podaljšali trajanje izdelka, saj tako ta izgubi na kvaliteti in izvirnosti. Dogodku ob rob so v združenju ustanovili tudi Klub ljubiteljev zgornjesavinjskega želodca. V njem bodo včlanjeni predstavniki politike in gospodarstva, ki bodo poskrbeli za promocijo tega izdelka v širšem domačem in tujem prostoru. Tekst in fotografije: Marija Sukalo vocenah želodcev in njegovi kvaliteti, kije na visoki ravni, saj je povprečna ocena izdelka letos 17,39,« je med drugim povedal dr. Renčelj. Poudaril je, da je vodenje dnevnikov o izdelku pomembno za poznejšo pridobitev uradnega certifikata pooblaščenih institucij, prav tako pa iz njega proizvajalec lahko razbere, kaj se z želodcem dogaja predvsem vfazi sušenja in zorenja. Ktovrstni kontroli je Prejemniki zlatih priznanj za najboljše zgornjesavinjske želodce z akterji ocenjevanja Komisija je ugotovila, da je letošnja kvaliteta želodcev enaka lanski, in sicer na visoki ravni MERJENJE KOSTNE GOSTOTE V NAZARJAH Spoznavali obrabe sklepov Društvo za osteoporozo Zgornje Savinjske doline je predzadnjo sredo pripravilo predavanje o obrabi sklepov - osteoartrozi. O tej bolezni je udeležencem v nazorskem domu kulture spregovoril mag. Klemen Grabljevec, specialist fizikalne rehabilitacijske medicine na ljubljanskem Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo Soča. Pred predavanjem so si obiskovalci lahko zmerili kostno gostoto. Meritev je izvajala medicinska sestra v pokoju Majda Krajner, kije ugotovila, da je kar nekaj takih slušateljev, ki bodo morali oditi k specialistu in se podvreči zdravljenju bolezni kosti. Te postajajo polj porozne in krhke. Med njimi je bil tudi osnovnošolec, kije do sedaj imel kar nekaj zlomov oziroma poškodb. Tudi pri njem so ugotovili, da je rezultat testa na meji, zato je bil deležen nasvetov, kako preprečiti oziroma omiliti tovrstno bolezen. Med samim predavanjem so slušatelji spoznali vzroke in posledice ter seveda, na kakšen način lahko lajšajo oziroma preprečijo to bolezen. Gra-bljevecje poudaril, da do obrabe prihaja med ljudmi tudi v srednjih letih in ne le v starosti. Vzroki za nastanek bolezni so neprimerno delo, prisiljena drža telesa in seveda preslaba prekrvavitev sklepov zaradi premalo gibanja. Najbolj so pri tem izpostavljeni kolki, kolena in seveda hrbtenica. Ob zaključku je specialist odgovoril na številna zastavljena vprašanja maloštevilnih udeležencev predavanja. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Zgornjesavinjske dobrote na jubilejni razstavi Na letošnjijubilejni 20. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, kije potekala na Ruju od 22. do 25. maja, je sodelovalo tudi več razstavljavcev iz Zgornje Savinjske doline. Pri ocenjevanju različnih kulinaričnih dobrot so se predvsem v sklopu izdelkov iz žit dobro odrezali pridelovalci iz naših logov, o katerih bomo več poročali v prihodnji številki Savinjskih novic. Franjo Atelšek Marija Sukalo PREDAVANJE AMERIŠKEGA SLOVENCA JOEJA VALENČIČA V MOZIRSKI GALERIJI Veliki dosežki majhne skupnosti Joe Valenčič je občinstvo popeljal skozi zgodovino do današnjih uspehov Američanov slovenskega rodu (foto: Roman Mežnar) Knjižnica Mozirjeje v prostorih galerije v ponedeljek, 18. maja, gostila ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča. Zgodovinar, predavatelj, filmar in raziskovalec slovenske kulture v Ameriki je predaval na temo Znameniti Slovenci v ameriški zgodovini. Valenčič je v Sloveniji dobro poznan, saj je redni gost radijskih in televizijskih programov. Pred samim predavanjem si je vzel čas in si ogledal Mozirje ter bil navdušen nad videnim. Američan in potomec slovenskih staršev je osvojil simpatije občinstva že na začetku predavanja s svojo ameriško slovenščino, saj se je jezika učil sam. Dejstvo, da se je naučil jezika, je izjema za njegovo generacijo v Ameriki. Hitro je vzpostavil kontakt s poslu- šalci in jim predstavil proces uveljavitve Slovencev v Ameriki. Slovenska skupnost v severni Ameriki šteje danes približno 350 tisoč ljudi in je večja kot vsa izseljenska skupnost v preostalem svetu. Kljub majhnosti so se slovenski Američani uveljavili v gospodarstvu, politiki, umetnosti, gledališču, filmu in glasbi. Predavatelj je slovensko skupnost oprede- lil kot majhno skupnost v ameriškem talilnem loncu, ki je kljub majhnosti dosegla veliko. Predstavitev je podal kronološko in seg-elglobokovameriško zgodovino, ko so naši rojaki osvajali Novi svet. Občinstvo je popeljal skozi zgodovino do današnjih uspehov Američanov slovenskega rodu. Značilnost vseh generacijje bila ohranjanje slovenske kulture. Celotno predavanje je popestril s fotografijami, zvočnimi in video zapisi terz anekdotami izživljenja Slovencev. Na ta načinje ponazoril dosežke naših rojakov, ki so izkoristili prednosti in tehnologije Novega sveta ter postali prepoznaven del ameriške zgodovine. Roman Mežnar LIKOVNA RAZSTAVA MOJCE KOVAČ V GORNJEM GRADU w Podobe narave v Steklu OTROCI VRTCA LJUBNO OB SAVINJI PREJELI IGRALA IN IGRAČE Plemenito dejanje družine Strašek V današnjih kriznih časih bi si povsod želeli ljudi, kot je Mirko Strašek. Dolgoletni direktor ljubenskega podjetja KLS je skupaj s hčerko Barbaro v imenu celotne družine otrokom iz vrtca podaril igrala in igrače. Veliki paketi so vsebovali dva tobogana, na katerih bodo malčki v toplih dneh uživali na igrišču poleg vrtca, pa razne igrače za igranje v peskovniku in poletne majčke za vse otroke. V imenu otrok sta se za darila iskreno zahvalila vodja enote vrtca na Ljubnem Vida Firšt in ravnatelj Rajko Pintar. Mirko Strašek je dejal, da je s krajem povezan že dolgo časa in da mu je v veliko veselje, da njegova družina razveseli najmlajše z stvarmi, kijih bodozves-eljem uporabljali. Ob tej priložnosti sta si Straškova ogledala tudi prostore vrtca. Lepo dejanje, da bi le bilo še več takšnih. Štefi Sem Slikarka Mojca Kovač je velika ljubiteljica narave in vsega lepega, kar se kaže tudi v njenih slikah. Njena dela prikazujejo najlepše, kar sta narava in človek ustvarila. Planine, reke, stara domača poslopja in šopki cvetja nabranega v naravi, vse to najde mesto na njenih platnih. Kovačeva je stara znanka naše doline, saj jo zelo rada obiskuje in upodablja. Ni naključje, daje njena prva slika nastala v Logarski dolini. Tudi na slikarski koloniji v Melišah in Šmihelu so nastale slike, ki prikazujejo lepote Zgornje Savinjske doline. Umetnica, ki prihaja iz Ravn na Koroškem, je udeleženka številnih slikarskih kolonij doma in v tujini. Imela je veliko samostojnih razstav in za svoje delo prejela več nagrad in priznanj. Stene gornjegrajske galerije Štekl, kjer razstavlja svoja dela od preteklega petka, so okrašene s slikami, na katerih so med drugim upodobljene Raduha, Peca, Ljubno ob Savinji, šopki poljskega cvetja in pa prelepa slika gornjegrajske katedrale, ki jo je slikarka še posebej z veseljem predstavila. Poudarila pa je tudi, da se moramo vsi truditi za ohranjanje lepe narave, v kateri živimo, da bodo imeli tudi naši zanamci priložnost videti vse te lepote, kijih Slovenija premore. Slikarka Mojca Kovač je sliko gornjegrajske katedrale še posebej z veseljem predstavila (foto: Štefi Sem) Umetnico so v Šteklu pozdravili Vika Venišnik, kije povezovala program, in Rudi Stakne, oba v imenu prireditelja, kulturnega društva. Knjižno monografijo Gornjega Gradu je slikarka prejela iz rok župana Stanka Ogradijo. Varuh galerije Borut Stojilkovič je predstavil slikarko in podal likovno oceno, medtem koje akademska slikarka Terezija Bastelj otvorila razstavo. Za popestritev dogajanja sta poskrbeli Mojca in Mira Lenko, ki sta na citre zaigrali nekaj slovenskih narodnih pesmi. Slike so na ogled vse do 16. junija. Štefi Sem Mirko Strašek (levo) je s hčerko Barbaro v imenu svoje družine podaril otrokom ljubenskega vrtca igrala in igrače, ki sta jih prevzela vodja enote Vida Firšt in ravnatelj Rajko Pintar (foto: Štefi Sem) PODOKNICA NEDELJSKEGA V ŠMARTNEM OB DRETI Zadrečka dekleta niso poceni O tem se je moral prepričati tudi znani Podokničar, ko so mu dobro zašrangali pot do lestve, po kateri se je želel vzpeti do okna slavljenke Marije Brezovnik. Podoknica je bila tokrat v Šmartnem ob Dreti, točneje v športnem centru Račnek v petek, 22. maja. Šranganje je vodil preizkušeni voditelj, animator in predsednik domače krajevne skupnosti Bojan Štrukelj (levo) (foto: Marija Lebar) Franc Pestotnik - Podokničar seje na prizorišče pripeljal s kočijo in v spremstvu dveh mladih glasbenic. Potem koje pozdravil navzoče in z nekaj šalami še izboljšal razpoloženje, seje odpravil proti lestvi pod oknom. A pot so mu zastavili domači fantje. Šranganje je vodil preizkušeni voditelj, animator in predsednik domače krajevne skupnosti Bojan Štrukelj. Najprej je bil na vrsti »besedni dvoboj«; nekaj šal, nekaj ugank. Podokničar je bil kot ponavadi ostrega jezika, a tudi Bojan ni bil od muh in se mu ni dal. Ko sta spila kozarček, je sledilo rezanje ploha in to z res prastaro žago. A Pestotniku je to ob asistenci domačinov vendarle uspelo in pot do okenca je bila odprta. Vasovalec seje moral povzpeti do okna po lestvi in ta se mu je s hlačami vred presneto tresla. Zapletov pa še ni bilo konec. Koje le potrkal na okno, mu je odprla najprej lažna nevesta. Šele nato seje pojavila slavljenka Marija Brezovnik. Podokničar ji je čestital in ji izročil veličasten šopek cvetja. Nato seje usedel k njej na okno in kar precej časa sta tako vasovala. Kasneje sta prišla med občinstvo in ob glasbi ansambla Braneta Klavžarja tudi zaplesala. Marija Brezovnik si je čast, da bo Podokničarjeva izbranka, prislužila kot strokovna vodja Ljudskih pevk Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Sestav, ki je nastal čisto spontano, še ne šteje dveh let, a že beleži številne uspehe; med drugim več gostovanj v različnih radijskih in televizijskih oddajah, za njimi pa je tudi izdaja prve zgoščenke. Petkova prireditev je bila tako zahvala pevk Mariji za vsa njena prizadevanja. Daje bila podoknica - tokratna je bila že 23. po vrsti - zadetek v polno, so pričali tudi obiskovalci, ki so povsem zasedli prireditveni prostor v Račneku in se ob dogajanju imenitno zabavali. Kajti za pester pro- Podokničar je po prestalih preizkušnjah le prišel do slavljenke Marije Brezovnik (foto: Marija Lebar) gram so poleg Klavžarjev poskrbeli še Ljudske pevke Upa, Ljudske pevke Pušeljc, družina Zavolovšek in Fantje treh vasi. Zdržalo je celo vreme, ki seje sprva nekaj kisalo. S potekom prireditve so bili organizatorji zelo zadovoljni, enako nazorski župan Ivan Purnat. »Vesel sem, da so se krajani Šmartnega lotili takega projekta. Pravje, da se v kraju kaj dogaja. Organizacijsko to ni bila majhna stvar. Pri tem je treba poudariti sodelovanje vseh društev in marsikaterega posameznika v kraju, čemur gre pripisati tudi tako uspelo prireditev. Upam, da bo kaj podobnega razgibalo družabno življenje tudi drugod po občini in povezalo krajane,« je dejal župan Purnat. Marija Lebar RTV SLOVENIJA Flosarji z Ljubnega ob Savinji so se predstavili v oddaji Na zdravje Ljubenski flosarji so s strani ustvarjalcev oddaje Na zdravje prejeli povabilo za sodelovanje in se z veseljem nanj tudi odzvali. V oddaji bo predstavljen tudi ajd-nek, tradicionalna jed naše doline. O ajdneku bo spregovorila Antonija Govek iz Okonine. Poleg Flosarskega bala bodo predstavljene še tri druge etnografske prireditve, ki se preko poletja odvijajo v Sloveniji. Na zavodu za razvoj podeželja in turizma Savinja, ki je organizator tradicionalne prireditve na Ljubnem, pravijo, da so se na vabilo z veseljem odzvali, saj je obisk in -II U1 Ekipa, ki se je udeležila snemanja z voditeljem oddaje Na zdravje Boštjanom Romihom (peti z desne) (foto: Cvetka Mavrič) sodelovanje v tako gledani oddaji, kot je Na zdravje, odlična promocija kraja, prireditve in tudi doline. Z veseljem bi vključili še več zanimivosti o prireditvi in tudi o ostalih spremljevalnih dogodkih, toda časovna omejitev ustvarjalcev oddaje je bila pač prevelika. Sodelovanje pri snemanju je bila za vse zanimiva izkušnja in priložnost za sklepanje novih poznanstev. Da pa ne bomo izdali vseh skrivnosti, si oglejte Na zdravje v petek, 29 maja, ob 20.30 uri na prvem programu RTV Slovenija in videli boste, kdo je novi član Ijuben-skih flosarjev in kako so ga krstili. Šteti Sem JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MOZIRJE 30 let osrečujejo in izobražujejo svoje varovance »Ni velikih brez majhnih, ni majhnih brez velikih,« je bilo vodilo praznovanja treh desetletij delovanja vrtcev Mozirja in Rečice ob Savinji. Dogodek so obeležili predzadnji petek v maju. Na slavnostni prireditvi, ki sojo pripravili v rečiški osnovni šoli, so se s priznanji za dvajset in trideset let dela zahvalili tudi strokovnim delavkam. O začetkih institucionalnega varstva predšolskih otrok je spregovorila ravnateljica Ana Nuša Rebernik. Ravnateljica je poudarila, daje bil vrtec do današnjih dni pod vplivom »mnogih vetrov«, zato je po zunanji podobi nekoliko postaran, a po vsebini močan, prekaljen in v stalni rasti ter razvoju stroke. »Vrtec smo ljudje, ki se trudimo oplemenititi njegovo poslanstvo vzgoje in izobraževanja. Trudimo se pomagati staršem pri vsakodnevni skrbi za otroke, po svojih najboljših močeh pa tudi osrečevati in izobraževati naše varovance,« je med drugim dejala Rebernikova. Poleg zaposlenih v vrtcu, kamor sodi tudi tehnično osebje, z omogočanjem prostorskih in drugih materialnih pogojev k dobremu delu pripo- moreta tudi obe občini ustanoviteljici. Zato seje Rebernikova županoma Ivanu Suhoveršniku in Vinku Jeraju še posebej zahvalila. Da pa bosta tudi v prihodnje občini tisti, ki bosta pomagali pri širitvi in obnovi, je bilo razumeti ob čestitkah za jubilej tako Jeraja kot Suhoveršnika. Čestitkam se je pridružila tudi Sonja Zajc, predstavnica celjske območne enote zavoda za šolstvo. Trideseti rojstni dan Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje so s kulturnim programom obogatili malčki obeh enot ob svojih vzgojiteljicah. Razposajenost in razigranost ob različnih točkah je v prijetno urico druženja zaokrožila moderatorka Janja Irman Kolar. In kot se ob rojstnih dnevih spodobi, je vrtec prejel tudi darilo - likovno delo, ki ga je oblikovala amaterska slikarka Marjana Verbuč iz Mozirja. Marija Šukaio Brez torte ob 30. rojstnem dnevu vrtcev Mozirja in Rečice ob Savinji seveda ni šlo (foto: Marija Šukaio) KULTURNA PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Za vsestransko ustvarjalne učence ni ovir Mavrični objem je tradicionalna kulturna prireditev, s katero se učenci Osnovne šole Mozirje ob zaključku šolskega leta predstavijo staršem in domači javnosti. Minuli petek so na odru kulturnega doma v Mozirju razkrili svoje talente. Vsebino prireditve so zasnovale učenke 9. razreda in upravičile zaupanje učiteljev. Kratki in šaljivi igrani prizori, ki so bili projicirani na platno, so povezovali posamezne točke programa. Uvodni del je bil namenjen mlajšim: zaplesali so drugošolci (2. A), zapel otroški pevski zbor. Sledila je igrica 5 Pepeik. Težko nalogo je imel »minister«, koje iskal pobeglo lastnico čeveljca. Pravzaprav »šolna«, saj so članice šolskega dramskega kluba zaigrale sodobno različico znane pravljice. Poslušalci v polni dvorani kulturnega doma so se zatem lahko predali glasbenim doživetjem. Slišali so drobtinice iz glasbenega projekta učencev Osminke, pevki Veroniko Steiner in Izo Leskovšek ter vokalno-instrumental-ni duet z Nežo Repenšek in Lucijo Hrastnik. Lucija seje predstavila tudi kot mlada pesnica. Zadnji del petkove kulturne prireditve je bil v znamenju pevcev mešanega pevskega zbora. V mavričnih barvah majic so se prismejali na oder (napovedal jih je imitator Tilen Repenšek), zapeli, nato pa prepustili besedo ravnateljici Osnovne šole Mozirje Andreji Hramec. Njen posebni pozdrav je veljal staršem in srbskim gostom iz osnovne šole Dimitrije Tucovič. Povedala je, daje vse predstavljeno »delček literarne, glasbene, plesne in dramske ustvarjalnosti, ki nastaja pri interesnih dejavnostih in izbirnih predmetih«. Še posebej seje zahvalila ustvarjalnim deve-tošolkam, glasbeni delavnici Osminka Mire Kele-men, zborovodkinji Lijani Blagovič in pevcem, ki »ob vseh skušnjavah sodobnega sveta« najdejo čas za vaje in nastope, ter dvanajstim, ki letos zaključijo izobraževanje, podelila priznanje. Mavrica po navadi napoveduje srečne dogodke. In tak dogodekje bila tudi petkova prireditev, čeprav seje končala pred sklepnim nastopom mešanega pevskega zbora. Reflektorje zasmodil odrsko zaveso, a ker je varnost prva, so prisotni zapustili dvorano. Toda mladost ne pozna ovir, zato so mladi pevci svoj »grand finale« izvedli kar na stopnicah pred kulturnim domom. Andreja Gumzej Mladi pevci so »grand finale« Mavričnega objema zaradi požara v dvorani izvedli pred kulturnim domom (foto: Ciril M. Sem) Piše: Aleksander Videčnik Podatkom o prebivalstvu naše doline moramo, se razume, slediti precej v preteklosti. Vemo, da je bila Zgornja Savinjska dolina v veliki večini kmečka, saj industrije ni bilo vse do leta 1901, ko so začeli v Nazarjah z delom na parni žagi, kar smemo smatrati za začetek večjih lesno-ob-delovalnih in predelovalnih obratov. PO LETU UKINJANJA FEVDALIZMA Po kmečki odvezi se je struktura prebivalstva počasi, toda nenehno spreminjala. Na kmetijah so se zaradi sprememb glede lastnine posesti okoliščine hitro spreminjale, kar je povzročalo velik presežek delovne sile, to pa je imelo za posledico vse večje izseljevanje. 0 tem smo že nekaj pisali. Da so se vasi hitro praznile, pove članek v Bogoljubu 4/1899: Mesta imajo vse več prebivalcev, vasi pa se praznijo. V Avstriji je bilo še leta 1880 od 100 mož kar 61 kmetov, to število pa je po desetih letih padlo na 56 kmetov. Da seje tako stanje nadaljevalo, pričajo podatki iz državne statistike za leti 1905 in 1910. Tako je Bočna 1910 štela kar 60 prebivalcev manj kot v letu 1905. Gornji Grad se ni bistveno skrčil, le za tri prebivalce. Kokarje za 148, Ljubno za 62, Luče za 74, Mozirje za 5, Nova Štifta za 10 in Solčava kar za 68 prebivalcev. To pomeni skupaj odseljenih 948 prebivalcev v navedenem obdobju. Znan je podatek, da se na Kranjskem v obdobju med 1870 in 1910 skupaj izselilo 101.050 ljudi. Usoda slovenskega kmeta je bila neizprosna, zato so izhod v takih okoliščinah ljudje videli le v izseljevanju. Odhajali so v Francijo, Belgijo in Nemčijo, kjer so v glavnem rudarili. Veliko pa jih je odšlo preko morja in v Ameriki iskalo kruha. DR. JANEZ EVANGELIST KREK KRITIČNO O DOGAJANJU NA VASI Okoliščine na vasi seje hitro spreminjale na slabše! Janez Evangelist Krek je na ta resen pojav opozarjal javno in posebno še v svoji knjigi Črne bukve kmečkega stanu, izdani leta 1895. V tem zapisu navaja vrsto podatkov, ki naj predoč-ijo resnično stanje na vasi. Med drugim je tudi zapisal: »Izreden je socialni pomen konzumnih društev, ki vnaša med ljudstvo misel združevanja. V načelnem boju med liberalnim individualizmom, to je načelom, da bodi v gospodarskem vsak sam zase in med socializmom stojimo, kot svedoči naše ime, na strani socializma... Produkcijo in kroženje blaga morajo po naši sodbi imeti v rokah gospodarski organizmi - zadruge. Obudimo Zadružno gibanje mora postati edina pravna oblika proizvajanju in kroženju blaga... Zasebna last mora imeti v zadrugah svoje meje, pa tudi svojo oporo ...«Tuje Krek mislil na zadružno povezovanje, tako denarnih tokov kot blagovne proizvodnje raznih kmetijskih panog. RAZSLOJEVANJE NA VASI Zelo hitroje naraščalo število najemnikov, bajtarjev in mezdnih delavcev. To potrjuje ljudsko štetje iz leta 1931 in navaja, daje bilo v Bočni 18 koč in 20 najemnikov; v Gornjem Gradu 120 koč in 47 najemnikov; v Lučah 101 koča in 69 najemnikov; v Mozirju 126kočin42 najemnikov;na Ljubnem 156 koč in 73 najemnikov; na Rečici 121 koč in 79 najemnikov; v Solčavi 60 koč in 40 najemnikov. Tu velja omeniti položaj "najemnikov", kije bil še posebno težak. Če je kočar imel svojo kočo, je najemnik ("ofer" imenovan) prebival v koči gospodarja ("oferija"), to pa je pomenilo, daje moral najemnino odslužiti. Ponavadi so imeli ofri tudi nekaj malega zemlje, da so si pridelali kakšno malenkost za svojo družino. Seveda je takšen najemnik moral biti vedno na voljo svojemu gospodarju, ko gaje le-ta potreboval. Socialni položaj otrov je bil nadvse zaskrbljujoč, pa tudi na vasi so ofri pomenili le delovno silo, kije bila zelo izkoriščana. Samo droben pogled v tiste čase na vasi. Neka ženska v Spodnji Rečici mi je pripovedovala o kresovanju pri njih na vasi, omenila je, da ofrski otroci na temu slavju niso bili zaželeni. Med "kresnice", ki so plesale okoli kresa, niso smela ofrska dekleta. MED OBEMA VOJNAMA Čas med obema vojnama pomeni že bistveno spreminjanje strukture prebivalstva v naših kra- spomin jih. Predvsem je opazno zmanjševanje kmečkega prebivalstva. Podobne podatke beležimo povsod po tedanji državi Jugoslaviji. Kmetijstvo je bilo sicer zaradi rastoče zadružne zavesti nekoliko na trdnejših temeljih kot v času Avstrije. Predvsem pa so k napredku pripomogle denarne zadruge (hranilnice in posojilnice), ki so našim ljudem postopno zagotavljale domač kapital in ekonomsko neodvisnost od tujega kapitala. Pomembno je še spoznati podatke o velikosti kmetijskih gospodarstev v naši dolini. Po popisu iz leta 1931 je bilo v Zgornji Savinjski dolini (kamor je tedaj spadala tudi občina Šmartno ob Paki) kmetij v velikosti: do 0,5 ha 17 %, do 1 ha 7,9 %, do 2 ha 10,3 %, do 5 ha 10,1 %, do 10 ha 11,4 %, do 20 ha 14,3 %, do 50 ha 15,9 %, nad 50 ha 6,9 %. Brez dvoma so bile kmetije v naši dolini že pred drugo svetovno vojno razmeroma majhne in seveda niso nudile ustreznega življenja kmetijskemu prebivalstvu. Tedaj je na kmečkega prebivalca v Sloveniji odpadlo komaj 0,41 ha obdelovalne zemlje. To seveda pomeni, da so bile naše kmetije ekonomsko šibke. POSLEDICE DRUGE VOJNE Druga svetovna vojna je pomenila za kmetijstvo pri nas prelomnico, in to na slabše. Znano je, da je bil zemljiški maksimum kar dvakrat znižan, kar je pomenilo ekonomsko slabljenje kmetij. Pa tudi sicer oblast in čas nista bila naklonjena napredku kmetijstva. Po drugi strani je nastajalo vse več podjetij, ki so privabljala delovno silo z vasi v tovarne in na sploh v proizvodnjo. To dejstvo se zrcali v podatku iz leta 1981, da je bilo v Zgornji Savinjski dolini le še 2.915 kmetov, hkrati pa že 5.114 delavcev. 3ščemo stare fotografije Nekdanja Kosova hiša, na njenem mestu stoji sedaj hiša nekdanje Hranilnice in posojilnice Gornji Grad. Fotografija je iz leta 1903 in jo hranijo Gornjegrajske muzejske zbirke. • I w • • I It • - neizbežni izhodi iz stiske ZASVOJENOST JE TEŽNJA K ZDRAVLJENJU ČUSTVENIH RAN Zasvojenosti BARBARA KUTNAR, zakonska in družinska terapevtka na Centru za družinsko terapijo Kamnik V današnjem času nas razna medijska občila seznanjajo o najrazličnejših oblikah zasvojenosti, tako mladih kot tudi odraslih. Pri mladih največkratzasledimo zasvojenosti z alkoholom, drogami in cigareti, pri odraslih pa so poleg navedenih v ospredju še zasvojenosti z delom, odnosi, prevarami, spolnostjo, hrano, internetom, igrami na srečo, boleznijo in drugo. Vsi ti »neustavljivi eksperimenti« predstavljajo načine, kako človek poskuša ubežati lastni stiski, kako želi zanikati lastne strahove in začasno potešiti lastno nezadovoljstvo. Na vso moč se trudi pobegniti pred občutki nepomembnosti, nevrednosti in zavrženosti. Skriti se želi pred resnico o tem, kdo je, od kod izhaja, komu pripada in kam gre. VEČJA KOT JE ZASVOJENOST, VEČJA JE STISKA Zasvojenost postane človekov način življenja, njegov življenjski stil in človek začne verjeti, da brez nje ne more več preživeti. Na začetku se še navidezno prepričuje in tolaži, da z odvisnostjo »lahko preneha, kadar hoče«, sčasoma lahko le-ta postane zanj »nujni in pomemben smisel preživetja«. Bolj koje zasvojenost uničujoča (na primer droge, alkohol, tablete), večja je stiska človeka. Zasvojenosti zajamejo tako telesno, čustveno, kot tudi socialno blagostanje človeka. Posameznika, ki seje znašel v stiski, morda ga čustveno spremlja travmatična izkušnja ali druga zloraba iz otroštva, nezavedno žene neka globlja želja po odrešitvi, po razumevanju in potrditvi, po tem, da bi se razbremenil teže stiske. Vsi vemo, kako razdiralne so za družino in tega človeka lahko afere v zakonih, pogoste odsotnosti z doma zaradi službe, pretirano ukvarjanje z internetom, obiskovanje kazinojev, menjavanje partnerjev in drugo. Te notranje psihične sile, ki vodijo, usmerjajo in začnejo obvladovati posameznikovo čustvovanje, mišljenje, doživljanje in vedenje, ne more ustaviti ali preprečiti nihče. Človek čuti, da brez teh zasvojitvenih občutkov, ki predstavljajo njegova neuresničena hrepenenja in potrebe, ne bi mogel več živeti, zato postanejo njegov bistveni del življenja. Čeprav zavestno ve, da poseganje po alkoholu, drogah in ostalih adrenalinskih poskusih ni sprejemljivo ali v redu, tega ne zmore prenehati, saj telo in čustvene rane, ki ga v takšna dejanja potiskajo, nujno potrebujejo zdravila. V OZADJU ODVISNOSTI JE VSELEJ BOLEČINA Čustvene rane mladih in odraslih, o katerih govorim, izražajo grozno bolečino, žalost, obup in druge težke občutke, kijih človek nosi s seboj od doma. Nenehno dokazovanje z uspehi in dosežki na področju šole in dela kažejo na velik manko pohvale, priznanja in ponosa s strani staršev. Zasvojenosti z alkoholom, drogami in tabletami predstavljajo beg pred najtežjimi občutki ponižanja, nespoštovanja in razvrednotenja kotčloveka, kijih povzročijo nasilje in hude zlorabe votrošlvu. Nezvestobe v zakonu, kijih običajno sproži nezadovoljstvo s partnerjem, poskrbijo za začasne občutke pomembnosti in posebne vrednosti človeka tertako naprej. Žal so vsi mladi in odrasli odvisniki vočeh večine ljudi še vedno preveč obsojani, zaničevani in zatirani. SOČUTJE IN RAZUMEVANJE STA POT DO REŠITVE Zasvojenosti so glasen klic na pomoč, klic po varnosti, razumljenosti in pogovoru s strani bližnjega. Mladi si želijo le, da bi bili staršem pomembni. Pri odraslih je bolečina velika, a so sami dolžni prevzeti odgovornost za situacijo, v kateri so, si poiskati strokovno pomoč ali odraslo osebo, kiji bodo lahko zaupali svojo stisko. Doklertega človeka, tega otroka nekdo ne bo zares slišal v njegovi resnici, mu verjel in ga sprejel takšnega, kot je, brez obsojanj in krivde, ne bo možno prekiniti peklenskega toka zasvojenosti, Uspeh je možen le, če se človekza to odloči. To pa je možno, če odvisnik iskreno začuti, da je nekomu zanj mar. BMW-JEV SISTEM »EFFICIENTDYNAMICS« Ekološki, varčni in udobni avtomobili prihodnosti V podjetju BMW so že leta 1998 vsvoj poslovni načrtzapisali besedo »EfficientDynamics«. Saj vemo, da njihova vozila veljajo za športna in dinamična, tako je seveda moralo in je ostalo tudi po sprejetju poslovnega načrta omenjenega leta. V tem času so postala še bolj dinamična, še bolj zmogljiva in še večji trn v peti konkurentom. Temu je predvsem tako, ker so Bavarci kljub temu, da so užitek v vožnji celo povečali, zmanjšali porabo goriva in škodljive izpuste. In kako jim je to uspelo? Bencinske motorje so opremili z direktnim vbrizgom goriva, ki natančno dozira mešanico goriva in zraka tertako zagotavlja minimalno porabo. Šestvaljnik je opremljen s kar dvema turbinskima polnilnikoma, ki skrbita za mehko razporejan- je moči, nizko porabo in čisti izpuh. Dizelski motorji so opremljeni s »common rail« sistemom zadnje generacije, ki skrbi za izredno na- tančno vbrizgavanje goriva ob zelo visokem pritisku. Posledično temuje poraba manjša. Zunanja aerodi- namika vozil je ustvarjena v vetrovniku in pnevmatike so varčne. K dodatnem znižanju porabe goriva in čistejšemu izpuhu pripomore »Stop and Go« avtomatika, kjer se motor v mestni vožnji izklopi in zažene v trenutku, ko želimo spelja- ti. Energija zaviranja se ne pretvarja v toploto, temveč v električno energijo, ki se shranjuje v akumulatorja. Tako se lahko alternator, ki drugače skrbi za polnjene akumulatorja, občasno odklaplja od pogona in s tem je poraba goriva manjša. Enako velja za volanski mehanizem, ki ni več grajen na servo osnovi, ampak na električni inje vfunk-ciji le, ko je to potrebno. Za lepše pre-tikanje poskrbijo signalne lučke, ki opozorijo, kdaj naj pretaknemo v višjo prestavo. Skratka, vse to vodi v hibridna vozila, ki nas bodo razvajala z elektriko. No, le upamo in verjamemo lahko, da po vsem tem napredku električna energija ne bo postala najdražji vir energije, kajti potem bi tudi BMW-jev »EfficientDynamics« izgubil na svojem čaru. Igor Pečnik — 14 v__y SVETOVNO PRVENSTVO V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO V najprestižnejšem tekmovanju zelo uspešna tudi Savinjčana Ta vikend sta se Primož Zvir iz Šentjanža in Zvonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji udeležila svetovnega prvenslva v igranju na diatonično harmoniko. Iz St. Kanziana v Avstriji sta se vrnila s še enim velikim dosežkom. Oba sta tekmovala v razredu Weltmeisterklasse (razred svetovnih prvakov), najtežji in najprestižnejši kategoriji, kjer je tekmovalo 13 udeležencev iz različnih držav. Primož se je svetovnega prvenstva udeležil tretjič in četrtemu ter tretjemu mestu še enkrat dodal tretje mesto, medtem ko seje Zvonko prvenstva udeležil prvič in dosegel peto mesto. Zmagovalec v tej kategoriji je postal Nemec Michael Rettig, mladinski svetovni prvak s prejšnjega prvenstva. Zelo izenačene konkurente je ocenjevala petčlanska Komisija, samih glasbenih pedagogov in cenjenih glasbenikov iz različnih držav. Vsak tekmovalec je pripravil glasbeni program, kije mor- V razredu svetovnih prvakov je Primož Zvir (levo) dosegel tretje, Zvonko Krumpačnik pa peto mesto al vsebovati najmanj tri pesmi, lahko tudi več, le da nastop ni smel preseči omejitve dvanajstih minut. Kot sta Primož in Zvonko povedala, je bilo samo tekmovanje izvedeno na vrhunskem nivoju, prav tak je bil odnos do tekmovalcev. Ugotavljata, da je na teh tekmovanjih konkurenca vedno bolj izenačena, se pa zelo razlikuje tehnika igranja med udeleženci iz posameznih držav. V zgodovini tega tekmovanja Slovencem v tej kategoriji še ni uspelo zmagati, zato sta rezultata ki sta ju Zvonko in Primož dosegla, vredna pohval in čestitk. Med slovenskimi udeleženci na prvenstvu sta glede na to, da sta tekmovala v najprestižnejši kategoriji, dosegla najboljša rezultata. Poleg njiju se je udeležilo tekmovanja tudi veliko drugih predstavnikov iz Slovenije, predvsem v kategoriji mladincev. Vtej konkurencije zmagal Nejc Pačnik iz Šaleške doline. Štefi Sem Med tem ko so v Celju nedavno odprli najsodobnejši center za ravnanje z odpadki, ki so ga pomagale zgraditi tudi zgornjesavinjske občine, se očitno nekateri še vedno niso naučili osnovnih pravil okolju prijaznega obnašanja. Takšnale slika se kaže mimoidočemu pri zbiralnici sekundarnih surovin (prej imenovani ekološki otoki) pri avtobusni postaji v Spodnjih Krašah. Težko in krivično bi bilo za tako stanje dolžiti bližnje prebivalce, ki si gotovo želijo urejeno okolico. Često se namreč dogaja, da v okrilju noči omenjena mesta obiščejo ljudje od drugod in tam »odlagajo« svoje smeti ali pa se nad posodami znesejo vandali, ki jim večkrat daje pogum za takšna junaštva preveč popit kozarec alkohola. Marija Lebar LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Ocenjevanje želodcev in salam vračanje k lovskim koreninam Člani Lovske družine Dreta Nazarje so v svojem domu v Lačji vasi pripravili interno ocenjevanje želodcev in salam. Predzadnjo majsko soboto so s svojimi prijatelji poizkušali devet želodcev in prav toliko salam, izdelanih iz mesa domačih živali in divjadi. Ocenjevali so obiskovalci, ki so imeli možnost, da izpolnijo ocenjevalni listič. Nazorski lovci so namreč prepričani, daje pomembnejše mnenje množice kot strokovnjaka, saj se tako pokaže, kaj je povprečnemu porabniku všeč. Z najboljšim izgledom, vonjem in okusom je najboljšo salamo in želodec naredil Aleš Benda iz Spodnje Rečice. Medtem koje bil želodec kombinacija mesa divjega in domačega prašiča, je bila salama izdelana iz svinjine in divjačine. Po besedah predsednika lovske družine Milana Cajnerja je to ocenjevanje vračanje k lovskim koreninam, saj je v daljni preteklosti človek lovil divjad zaradi prehrane. Tudi danes se namreč ugotavlja, daje divjačinsko meso bolj kakovostno od drugih. Cajner meni, da morajo ljubitelji zelene bratovščine tudi sami izkoristi to priložnost in ne smejo dovoliti, da se vse izvozi v tujino. Zato ni naključje, da skozi takšno promocijo, kotje ocenjevanje salam in želodcev, poskušajo v nazorski lovski družini spodbujati lovce, da se potrudijo in divjačino tudi predelajo, ne le za golaže, temveč tudi v suhomesnate izdelke. Ocenjevanje lovskih kulinaričnih dobrot je bilo drugo po vrsti in Cajner upa, da bodo rezultati ocenjevanj navdušili tudi mlajše generacije, da se podajo po stopinjah predelovalcev divjačinskega mesa. Marija Sukalo Po mnenju pokuševalcev je najboljšo salamo in želodec naredil Aleš Benda iz Spodnje Rečice (foto: Marija Šukalo) KOMENTIRAMO Sobotni trški vrvež Ljudje smo že po naravi bolj ali manj negativna bitja. Radi kritiziramo in v vsaki, še tako dobri stvari, iščemo slabosti. Slednje znamo nato razpredati na dolgo in široko. Ob tem običajno tisto, kar je bilo pri vsem tem dobrega, zvodeni in izgine. Pred časom sem se podpisal pod komentar z naslovom Dobro skriti Mozirjani. S svojim pisanjem sem takrat vzbudil veliko kimanja, trepljanja po ramenih in odobravanja. Zapisal sem svoja opažanja ob mnogih prireditvah, ki domala popolnoma neobiskane potekajo v mozirskem trgu. S tem žal ostanejo prizadevanja mnogih, ki bi radi temu prostoru vdihnili novo življenje, sama sebi namen. Malce skeptično sem se zato zazrl v nov projekt, kiseje obetal zgoditi 23. maja. Šlo je za golažijado, katere ideja je zrasla v glavi Vinka Matjaža. K sodelovanjuje sicer povabil kopico domačinov, ki so mu z veseljem prisluhnili. In to v upanju, da postavijo na noge projekt, o katerem se bo še dolgo govorilo. Na dan prireditve, ki jo je obsijalo vroče pomladansko sonce, sem že zgodaj zjutraj govoril z mnogimi ljudmi. Postopali so sem in tja in s pomanjkanjem optimizma gledali na bližajoči se dogodek. Sam sem ves čas trdil, da tokrat trg ne bo prazen. Niso mi verjeli, saj za to nisem imel nobene praktične podlage ali izkušnje iz preteklosti. Pa vendarle sem tokrat verjel v svoje domačine, da se ne bodo uprli mamljivemu in v nos dišečemu vabilu. Izkazalo se je, da sem imel prav. Na moje in veselje mnogih, predvsem tistih, ki so v izvedbo projekta vložili tedne dela, je bilo trško jedro tisto soboto domala pretesno za vse, ki so se želeli sprehoditi med lonci. Vrvež je bil nepopisen, družabnost dogodka na najvišjem nivoju. Dvomljivci in pesimisti so za tako veliko udeležbo krivili hrano. Češ, da so se ljudje pač prišli najest. A ni bilo ravno tako. Za vsako porcijo golaža je bilo potrebno odšteti evro, plačati vsak kozarec piva ali brezalkoholne pijače. Zastonj je bila v veliki meri dobra volja, kakšen grižljaj sredi kuhe in kozarec domačega jabolčnika, ki ga je bilo moč dobiti pri skoraj vsakem kuharskem paru. Obilica vonjav, ki so napolnjevale ne le trško jedro, ampak celo Mozirje, je plavala med stojnicami in vabila obiskovalce, da so se posluževali ponujenega. Po polnih loncih golaža, poskrbljeno je bilo tudi za takšnega brez mesa, je šlo kot za stavo. Lepih besedje bilo obilo, dobre volje še več. S tem je bila želja Vinka Matjaža, da v trgu zbere skoraj vse Mozirjane, izpolnjena. V popoldnevu prireditve seje med lonci sprehodilo preko tisoč obiskovalcev, kar je zavidanja vredna številka. Da pa izpolnim svojo željo po grajanju in nahranim negativno plat svoje biti, dodam še tele stavke. Pri vsem dobrem je bilo škoda, da se je v večernem času v športni dvorani zgodil koncert zgornjesavinjskih godbenikov. Pa ne zaradi dogodka samega, o katerem veljajo zgolj pohvalne besede, saj je bil koncert odličen. Škoda gre na račun dejstva, da je mnogo Mozirjanovzaradi koncerta zapustilo trg in tamkajšnjo družbo. V prihodnje bi zato veljalo takšne dogodke organizirati ločeno po dnevih. Ali pa še bolje. Jih združiti in morda za piko na igolažijade sredi trga pripraviti še omenjeni koncert. Tako bi bil volk sit in koza cela, saj drug drugemu ne bi »kradli« vsega lepega in dobrega željnih obiskovalcev. Benjamin Kanjir z zgornjesavinjskimi godbeniki in glasbeniki POLETNA ZGODBA V VRBJU Zabava LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline ob svoji prvi obletnici delovanja pripravlja POLETNO ZGODBO. Prepletanje glasbe, turističnega dogajanja in vsakdanjega življenja v naši dolini, ki bo hkrati tudi uvod v turistično sezono na našem območju, bodo predstavili v petek, 12. junija, v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Raziskovanje Zgornje Savinjske doline se bo pričelo že v jutranjih urah. Ob 9. uri se bodo udeleženci z Ljubnega podali z avtobusom do turistične kmetije Klemenšek, kjer bodo prisostvovali svečani podelitvi naziva Evropska destinacija odličnosti 2009, kijo pripravlja Slovenska turistična organizacija. Nato bodo sledili turističnemu dogajanju s tokom reke Savinje nazaj do ljubenskega Vrbja, kjer bo od 16. ure dalje zaživela Zgornjesav-injska vas. Ob lesni poti, ponazorjeni s sekanci, ta je skozi našo dolino v preteklosti potekala po reki Savin- ji, bodo lahko obiskovalci spoznali poletne turistične prireditve naše doline. Na stojnicah krajev v dolini bo tako predstavljena turistična ponudba, obogatena s kulinaričnimi dobrotami in znamenitostmi posameznih občin. S tem bodo poskrbeli za prepoznavnost celotnega območja Zgornje Savinjske doline. Vrhunec POLETNE zGODBE bo gala koncert ob 21. uri. Za glasbeni spektakel bodo poskrbeli glasbeniki in glasbenice Godbe Zgornje Savinjske doline, v kateri igrajo instrumentalisti iz vse doline. Dirigentska palica je tudi tokrat zaupana vodji Tomažu Gučku. A godbeniki na velikem odru v Vrbju ne bodo sami. Njihov repertoar bodo namreč dopolnili tudi mnogi bendi. V tem primeru pa instrumentalisti iz naše doline ne bodo igrali, temveč se bodo poslušalcem predstavili kot vokalisti. Tako bodo obiskovalci lahko uživali v prijetnih glasovih članov ansamblov Golte, Happy benda, Čara, Kačjih pastirjev, Zmajev, Saše Zamernik, Mojce Bitenc in citrarja Karlija Gradišnika. Njihov in- ovativni pristop bodo dopolnila tudi številna glasbena in scenska presenečenja. Marija Šukalo GIBANJE MLADI RAZISKOVALEC Zlato in bron tudi na državnem nivoju V petek, 22. maja, je v Murski Soboti potekal drugi krog državnega srečanja mladih raziskovalcev. Od 23 nalog, kolikor sojih iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline poslali v Mursko Soboto, seje v drugi krog uvrstilo dvanajst nalog. Teh dvanajst je osvojilo srebrna in zlata priznanja, ostalih enajst nalog iz prvega kroga pa bronasta. Raziskovalno delo učenk z gornjegrajske osnovne šole Vanese Stenšak in Anje Mavrič z naslovom Tone iz Jam - gornjegrajski Da Vin- ci si je tudi na državnem nivoju prislužilo bronasto priznanje. Kar za zlatom pa je posegla nazorska devetošolka Neja Srčič z nalogo Poletni ekcem pri islandskih konjih v Sloveniji. Nekatere avtorje so po predstavitvi nalog v drugem krogu državnega srečanja v Murski Soboti člani ocenjevalnih komisij še posebej pohvalili. Tako pohvalo sije - poleg zlatega priznanja - za lepo izveden nastop prislužila tudi Srčičeva. Marija Lebar Kultura, Ljudje in dogodki ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Pomladanski koncert domačih godbenikov Na predzadnjo majsko soboto so se v mozirski športni dvorani zbrali ljubitelji lahkih, poskočnih in zimzelenih skladb, ki sojih pripravili člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Pod taktirko Tomaža Gučka so odigrali šopek skladb, ki sojih popestrili kar pevci iz njihovih vrst. Godbeniki, katerih programje poslušalce popeljal v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, so se lotili izvedbe koncerta z veliko mero energije. Slednjo so črpali iz svoje mladosti in dirigenta Tomaža Gučka. Njegov talent in močna volja, da vsaka skladba zveni popolnoma natančno, iz mladega godbenega ansambla vedno izvablja tisto najboljše. In zavoljo tega mnogi uspe- Pod taktirko Tomaža Gučka so godbeniki zaigrali skladbe iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja (foto: Benjamin Kanjir) hi, v upravičenost katerih seje tokrat prepričalo okoli 350 obiskovalcev. Posameznim izvedbam so svoj glas posodili kar glasbeniki sami. Tako so zapeli Eva Ribežl, Alja Koren injure Bizjak. Pridružila sejim je gostja Saša Zamernik. Da bi bil koncert še bolj pester, so svoj del dodali člani sekcije tolkal. Zaigrali so na ne ravno koncertna glasbila. Dokazali so, da se da glasbo izvabiti iz preprostih kovinskih sodov, v katerih je bilo še pred kratkim motorno olje. Zvoki prireditve, ki jo je povezoval Luka Paulič, so se prelivali širom športne dvorane v svojevrsten pozdrav pomladi in prihajajočemu poletju. Benjamin Kanjir 1. GOLAŽIJADA V MOZIRJU Obiskovalci in tekmovalci razgibali trg V Mozirju so preteklo soboto pripravili prvo odprto medobčinsko gastronomsko in kulinarično tekmovanje v kuhanju golaža. Idejni vodja Vinko Matjaž je ob organizatorju, Zavodu za TKŠM Mozirje, in v sodelovanju z mozirsko občino ter turističnim društvom, v trg privabil 30 ekip ljubiteljskih kuharskih mojstrov iz naše doline in širše. bi premagali konkurente. Golaže so ocenjevali tako obiskovalci kot komisija. Slednjo so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulinarike in gostinstva: predsednik društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in državni reprezentant Tomaž Vozelj, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri slovenski obrtni zbornici Mate Matjaž, organizator poslovan- Najboljši golaž se je skuhal v kotlu ekipe mozirske ribiške družine 2 (foto: Marija Sukalo) Kar tri ure so se tekmovalci trudili, da bi trem kilogramom čebule in prav tolikšni količini mesa, ki so ga prispevali organizatorji, ob kuhanju v kotlu dodali začimbe in dodatke v takšnem okusnem sorazmerju, da ja v gostinstvu Slavko Kobetič, kuharski strokovnjak Lovrenc Ogriz in mozirska gostinka Nada Car. Njihova naloga je bila, da ocenjujejo organiziranost delovnega mesta, usklajenost sestavin z recepturo, potek Komisija ni imela lahkega dela, saj so se vsi tekmovalci trudili, da bi zadostili vsem kriterijem (foto: Marija Šukalo) dela, strokovnost pri pripravi jedi, ustreznost okusa z recepturo, čistočo in urejenost delovnega mesta, izvirnost jedi, odstopanje od običajne priprave ter okus. »Zelo hitro se vidi, ali je čebula dovolj prepražena, ali je meso pravilno obdelano, in na podlagi tega se da zelo hitro ugotoviti, ali bo golaž dober,« je povedal predsednik komisije Vozelj. Najboljši golaž po mnenju komisije se je skuhal v kotlu ekipe mozirske ribiške družine 2, drugo mesto je zasedla ekipa Turističnega društva Velenje in tretje GTC Golte. Tudi ostali kuharji, po odzivu obisk- ovalcev sodeč, za njimi niso veliko zaostajali, saj je bilo po 20 porcij, kolikorjih je iz vseh sestavin brbotalo v posameznem kotlu, »pospravljenih« v manj kot uri. Po mnenju predstavnika organizatorja Vinka Matjaža so s kulinaričnim dogodkom, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalen, v Mozirje privabili izredno veliko število obiskovalcev in razgibali mozirski trg. Tržani se namreč trudijo, da bi ta del njihovega kraja zaživel, saj je po zatrjevanju Matjaža z uvedbo enosmernega prometa postal mesto duhov. Marija Šukalo MOZIRJE Srečanje sošolcev po petih desetletjih Prejšnji petek so se po 50 letih srečali sošolci in učenci Osnovne šole Mozirje, ki so zaključili šolanje v osemletki v šolskem letu 1958/1959. Od 47 takratnih sošolcev v dveh oddelkih (v A 22 ter v B 25), se jih je srečanja udeležilo 33. Mišo Melanšek, basist velenjske skupine Ave, se z glasbo ukvarja že od malih nog. Poleg omenjene skupine je nastopal še z ansamblom Šik, bil pa je tudi član ansambla Dan in noč. V zadnjem času je oblikoval lik Slovenskega kralja zvoncev. To je igranje na zelo zanimiv način, pri katerem uporablja od 16 do 22 zvoncev, ki so različno uglašeni. Tovrstna stvar pri nas še ni kaj dosti poznana inje za poslušalca ter predvsem gledalca zelo zanimiva. Svoj nastop začini s šaljivimi komentarji tako, da se ljudje res zabavajo. Kot posebni gost je nastopil na Kravjem balu v Bohinju, na prireditvi Mavrica polk in valčkov v Laškem ter na mnogih drugih prireditvah. Alenka Sprejela jih je sedanja ravnateljica Andreja Hramec in jim predstavila organizacijo dela v šoli ter sedanji potek izobraževalnega procesa, hkrati pa jim je zaželela dobro počutje na kraju spominov iz mladosti. V imenu prisotnih nekdanjih učencev je spregovoril tudi »sošolec« Anton Venek, nekdanji ravnatelj OŠ Mozirje. Ob ogledu šole so se poklonili spominu nekdanjim osebnostim pri doprsnih kipih pred šolo. Eden od teh je postavljen Franju Vajdu, takratnemu ravnatelju šole v Mozirju. Za spomin so posneli gasilsko fotografijo in se na to še družili v kraju šolanja. Jože Miklavc Po 50 letih se je zbralo 33 sošolk in sošolcev, ki so leta 1959 zaključili osemletko v Mozirju (foto: Jože Miklavc) Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. www.termosgd.com 4M ife pfiEüpi Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Morje moka v žitnem polju *;' ■ ■. (foto: Marjja Sukalo) Žitnih polj, posejanih s številnimi cvetovi makov, skoraj ni več opaziti, saj ljudje uporabljajo različna škropiva za zatiranje plevela. A eno takih se kljub temu letos bohoti v neposredni bližini avtobusne postaje v Nizki. Na polju ječmena se rdečijo makovi cvetovi, tu in tam pa se najde tudi kakšna plavica. Lastniki, družina Jurič, svojega pridelka letos niso podvrgli uničevanju plevela, za svoje dejanje pa so poplačani z rdečo preprogo, ki jo občudujejo številni vozniki ob regionalni cesti Mozir-je-Ljubno. Marija Šukalo l_p: ,*fl Sli AMATERSKI GLEDALIŠČNIKI Z LJUBNEGA OB SAVINJI USPEŠNI NA REGIJSKEM NIVOJU Urša Solar in Polona Rihter nagrajeni za svoje delo Urša Solar (levo) je predlagana za prejemnico regijske nagrade za najboljšo režiserko letošnje sezone, Polona Rihter pa za najboljšo glavno žensko vlogo (foto: Štefi Sem) Gledališka skupina kulturnega društva z Ljubnega ob Savinji je z letošnjo predstavo Toneta Partljiča Krivica boli dosegla velik uspeh. Na regijskem področju je bila skupaj z gledališčniki iz Trnovelj pri Celju izbrana za eno od dveh najboljših predstav letošnjega regijskega srečanja odraslih gledaliških skupin. Po oceni strokovnega spremljevalca Damjana Trbovca je režiserka ljubenske gledališke skupine Urša Solar predlagana za prejemnico regijske nagrade za najboljšo režiserko letošnje sezone in igralka Polona Rihter za najboljšo glavno žensko vlogo. Člani igralske zasedbe skupaj z režiserko so bili prijetno presenečeni, ko so izvedeli, da jih šestega junija čaka ponovitev predstave v Radečah. Urša Solar, za katero je to prvo priznanje za njeno režiserko delo, je povedala, da brez take igralske zasedbe, kot se v zadnjih letih na Ljubnem oblikuje, tudi uspehov ne bi bilo. Igralci so gonilna sila, ki jo nenehno vzpodbujajo pri delu, in le tako se lahko potem pokažejo tudi rezultati. Poudarja, da potrebuje dobra postavitev predstave mnogo ur, vse od novembra pa do zaključka igralske sezone vjuniju. Polona Rihter bo za svoje igralsko delo nagrajena že tretjič. V gledališki skupini je letos odigrala četrto predstavo in kot najboljša igralka se lahko ponaša že z vlogo v predstavi Gospa poslančeva in Cvetje hvaležno odklanjamo. Letošnja vloga čistilke pri gospodu Krivcu bo njeno tretje nagrajeno delo. Meni, da brez tako dobre režiserke, kot jo imajo v gledališki skupini, tudi uspehov ne bi bilo. Urša Solar iz njih izvabi najboljše, kar zmorejo in tega ni sposoben vsak režiser. Zato gre ve- lik del zaslug za uspešno delo ravno njej. Seveda pa je treba omeniti tudi preostale člane letošnje igralske zasedbe. Ana Napotnik, Dejan Ugovšek in Luka Budna. Vsi trije že imajo kar nekaj kilometrine na odrskih deskah in so del letošnje nagrajene ekipe. Poleg njih se vsako leto v zakulisju trudi veliko ljudi, ki jih je prav tako treba pohvaliti in se jim zahvaliti za njihov trud. Zvsemi, ki so ustvarjali nagrajeno delo, se veseli tudi Ivana Žvipelj iz mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sklad je nosilec projekta srečanj gledaliških skupin vse od območja, regije pa do državnega srečanja, ki se odvija vsako leto vjeseni in nosi naslov Linhartovo srečanje. »Ponosni smo na naše gledališke ustvarjalce, saj že dolgo ni bilo skupine, ki bi nas zastopala na regijskem nivoju, Lju-bencem pa je to letos uspelo!« je povedala. Štefi Sem OSNOVNA SOLA LJUBNO OB SAVINJI Na obisku pisateljica Marjana Moškrič Sredi maja je ljubenske osnovnošolce obiskala pisateljica Marjana Moškrič. Sodelovala je pri podelitvi bralne značke in predstavila svoja dela. Ravno vtem času pa so na šoli izdali novo številko šolskega glasila Flosko. Znano je, da Slovenci ne beremo veliko. Da bi veselje do knjige vzbudili vsaj pri mladih, že več desetletij poteka akcija bralna značka. Tudi številni učenci ljubenske osnovne šole so prebrali določene knjige in tako osvojili letošnjo bralno značko. Na podelitev so letos povabili vse bolj priljubljeno pisateljico mladinskih del Marjano Moškrič, kije ravno v teh dneh osvojila letošnjo nagrado Desetnica za mladinsko literarno delo. Kot je pisateljica povedala v svoji predstavitvi na Ljubnem, je po poklicu knjižničarka. S pisanjem je STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Medobčinska strelska tekma Minulo nedeljo je gornjegrajsko strelsko društvo na strelišču domače lovske družine organiziralo medobčinsko strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. Strelci so izstrelili po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Tekmovanje je potekalo med posamezniki in med ekipami, ki so štele po tri člane. Ekipno so bili najboljši člani Strel- skega društva Gornji Grad I: Boris Purnat, Srečko Trogar in Peter Bez-ovšek, ki so nastreljali 225 krogov. Med posamezniki je zmagal Primož Kopušar (SD Ljubno ob Savinji - 82 krogov), drugi je bil Srečko Trogar (SD Gornji Grad - 79 krogov), na stopničko za tretje mesto pa je stopil Boris Purnat (SD Gornji Grad - 73 krogov). Jože Gomboc Pisateljica se je vsakemu, ki je to želel, podpisala v njegov izvod šolskega glasila Floska (foto: Marija Lebar) začela bolj pozno, doslej pa je izdala sedem knjig, večinoma namenjenih mladim. Čeprav svoja dela najprej napiše na roko, pravi, da brez računalnika njenih knjig ne bi bilo, saj je na tak način olajšano popravljanje in ponovno pisanje. Svoja literarna dela rada obogati z lastnimi ilustracijami. Učenci so gostji pogumno postavili številna vprašanja, na katera je rada odgovorila, povedala pa jim je tudi pravljico o čudežnem mlinčku. Na koncu seje pisateljica vsakemu, ki je to želel, podpisala v njegov izvod Floska. Tokratna številka glasila Flosko ljubenske osnovne šole s podnaslovom literarno glasilo prinaša razgibane vsebine, poleg pesmi in proze še uganke in križanko. Tudi ilustracije so delo ljubenskih učencev. Marija Lebar z'-"1""'') 19 v_____^ OBISK IZ ČAJETINE Tokrat iz Srbije na obisk prišli mladi Minuli teden so se od četrtka, 21. maja, do nedelje v Zgornji Savinjski dolini mudili gostje iz srbske občine Čajetina. Tokrat seje v spremstvu ravnatelja in učiteljev pri nas mudilo štirinajst čajetinskih osnovnošolcev. Sodelovanje s Čajetino sega še v čas skupne občine Mozirje. Po nekajletnem premoru so ga ponovno oživili. Lani jeseni so se pri nas mudili predstavniki tamkajšnjega političnega življenja, pa tudi ravnatelji šol. Dogovorili so se za obisk osnovnošolcev in nas te dni obiskali z manjšim avtobusom. - Majski pohod na Peco, 30.5.2009, organizator: PK Peca Olševa, dodatne informacije: Karolina 02 823 83 10,031 787 515. - Pohod od Kotelj do Belih vod, 30.5.2009, organizator: PD Šoštanj, dodatne informacije: 588 11 85, www.pd-sostanj.org. - Pohod na Obir, 30.5.2009, organizator: PD Črna na Koroškem, dodatne informacije: Silva Fužir, 041 294 225. - Spominski pohod in maša na Klemenči jami, 30.5.2009, organizator: PD Slivnica pri Celju, dodatne informacije: Matej Planko, 040 161 352, matej.planko@alpos.si. - Pohod na Kamniški vrh, 30.5.2009, organizator: PD Dravograd, dodatne informacije: Jožica Heber, 040 296 140, www.pddrav ograd.com. - Tek za zdravje Celje 2009,30.5.2009, organizator: ŠD Celjan, MO Celje in ŠZ Celje, dodatne informacije: Nino Cokan, 041 346 346, www.tekzazdravje.com. -14. Sevniški kolesarski maraton, 31.5. 2009, organizator: KD Sevnica, dodatne informacije: Zvone Košmerl, 041 738 357, www.kolesarstvo.org. Krožna kolesarska dirka Šmartinsko jezero, 31.5.2009, organizator: KK Crono, dodatne informacije: Bojan Vodlan, 041 951 794, www.kkcrono.org. Več informacij o prireditvah na www.migaj znami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. r~ \ 20 v__ Na mozirski osnovni šoli so se mudili učenci iz Čajetine, v Nazarjah so gostili šolarje iz Mačketa, v Lučah pa tiste iz Sirogojna. Da bi sodelovanje še bolj utrdili, so mladi Srbi bivali na domovih svojih gostiteljev - učencev iz naše doline. Na pot so krenili v četrtek zjutraj, domov pa so se vračali v nedeljo. Za obisk so se gostitelji dobro pripravili in mladim predstavili delovanje naših osnovnih šol, skupaj so si ogledali muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, lepote Logarske doline, obiskali so znano turistično kmetijo, pa še marsikaj seje dogajalo. Na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah so skupino učencev iz Sirogojna, njihovega ravnatelja, učiteljico in šoferja avtobusa sprejeli mladi lučki šolarji. Pripravili so jim pester kulturni program, ravnateljica Valerija Robnik pa je predstavila delovanje lučke šole in solčavske podružnice. Župan Ciril Rose je pozdravil obiskovalce. »Že nekaj časa trajajoče sodelovanje na ravni občin oziroma lokalnih skupnosti tokrat nadgrajuje še sodelovanje na ravni šol. Upamo pa, da bomo to razširili tudi na področje turizma in gospodarstva. Tudi na kulturnem področju dobro kaže, saj gre poleti na gostovanje v Srbijo Godba Zgornje Savinjske doline, in sicer na festival v Gučo,« je med drugim rekel Rose. Potem, ko nam je ravnatelj Dragan Lazič, ki je bil pri nas že lani septembra, povedal, daje okolica Luč precej podobna krajem, od koder prihajajo, smo po vtisih povprašali še mlade goste. Ti so bili nad obiskom navdušeni. Niti jih ni motilo zaradi jezika nekoliko oteženo komuniciranje. Mladi vsega sveta pač imajo svoj pristop brez predsodkov in hitro najdejo skupen jezik. Povedali so nam tudi, da nekaj besed slovenskega jezika vendarle razumejo. In še to so nasmejani dejali, da bodo še zelo radi prišli, če bo le priložnost. Seveda se veselijo tudi obiska naših šolarjev pri njih. Marija Lebar Gostje in gostitelji v Lučah so si ob koncu prireditve izmenjali darila (foto: Marija Lebar) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mladinci niso uspeli Športna dvorana Polzela minuli vikend ni prinesla uspeha nazorskim mladincem, vendar niso razočarali. V prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za uvrstitev v 1. ligo so po zanimivi in borbeni ter do zadnje minute napeti in izenačeni tekmi izgubili proti domačinom z 68:81. Polzel-ski Hopsi so namreč v zadnji minuti učinkovito izkoristili pomanjkanje zbranosti v nazorski obrambi. V naslednji tekmi je nato utrujene Nazarčane s kar 104:58 premagala ekipa Domžal, kije takoj zatem v odločilni tekmi premagala tudi ekipo s Polzele z 99:50 in se kot zmagovalec skupine ponovno uvrstila v 1.ligo. Takšni turnirji so naporni in postavlja se vprašanje, če so enodnevni kvalifikacijski turnirji res pravilno merilo za to, kdo si zasluži uvrstitev v višji rang tekmovanja. Kljub bolečemu porazu na zadnji tekmi kvalifikacij je treba mladince KK Nazarje pohvaliti za kvalitetno sezono 2008/09 in enake čestitke izreči tudi kadetski ekipi, iz katere so kartrije do štirje košarkarji poleg kadetskih tekem že uspešno igrali tudi med mladinci. Tomaž Križnik KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zmagali na močnem mednarodnem turnirju Nazorski košarkaški klub se je letos ponovno udeležil tradicionalnega 12. memorialnega košarkarskega turnirja Amir Jupić - Pidžama v Odžaku. V močni mednarodni konkurenci so nazorski košarkarji osvojili prvo mesto. Tradicionalni turnir, kije posvečen v vojni padlemu košarkarju iz Odžaka, je bil po mnenju gostiteljev najkakovostnejši do sedaj. Na njem so poleg Nazarčanov nastopile ekipe Rekord TIM iz Orlovca (Hrvaška), KK Brčko in KK Odžak (Bosna in Hercegovina). Uspeh je toliko večji, saj se je nazorska ekipa V nazorski športni dvorani se bo to soboto popoldne odvijal drugi krog kvalifikacij pri kadetih za uvrstitev v prvo ligo, kamor so se neposredno uvrstili tudi nazorski košarkarji. V elitno ligo 24 ekip bo napredoval najboljši izmed ekip Nazarje Input, Elektra Šoštanj in Dravograd, tja pa se bo uvrstilo še osem drugih zmagovalcev skupin, ki bodo svoje tekme odigrale ravno tako v soboto v osmih drugih dvoranah po Sloveniji. Težkoje napovedati možnosti nazorskih košarkarjev, ker že tri mesece (od konca sezone 2008/09) niso imeli uradnih tekem. V novi sezoni bodo nastopali brez nosilcev igre Žige Plesnika in Sergija Potočnika, ki sta prestopila starostni prag 16 let za igranje med kadeti. Nazorski kadeti so bili v minuli sezoni v drugi ligi zelo udeležila turnirja v močno pomlajeni sestavi. Za osvojitev lovorike so Nazarčani najprej v polfinalu premagali ekipo iz Brčkega z 78:57. V finalu so se pomerili z gostitelji turnirja. V napeti tekmi je bilo neodločeno do konca. Nazarčani so v zadnjih sekundah slavili s 83:80, odločila pa je kolektivna igra. Turnirje bil dobro obiskan, gledalci pa so ob polčasu finala spremljali tekmovanji v metanju trojk in v zabijanju. Mlada ekipa KK Nazarje je potrdila svoj potencial in se njihovim uspehom lahko nadejamo tudi v prihodnje. Roman Mežnar uspešni in kar trinajstkrat zmagali ob treh porazih ter na koncu zasedli 30. mesto v državnem prvenstvu. Vendar so bili njihovi tokratni nasprotniki višje uvrščeni. Tako Elektra kot Dravograd sta igrala v prvi ligi, kjer je bil Dravograd sicer zadnji - 24., Elektra pa le za odtenek uspešnejša - 22., toda kljub temu jima lahko že zaradi tekem s kvalitetnejšimi nasprotniki v minuli sezoni pripišemo več možnosti za zmago v skupini in s tem ponovno uvrstitev v prvo ligo. Ker pa favoriti ne zmagujejo vedno in poznavajoč zagrizenost nazorske generacije '93, smemo v nazorski dvorani pričakovati kar nekaj napetih trenutkov na tekmah. Nazarje Input ima tekmi ob 13. in 17. uri. VELIKA NAGRADA MAREZIG Absolutna zmaga za Helija V soboto, 23. maja, je bila v Marezigah pri Kopru amaterska cestna kolesarska dirka, ki jo je organiziral Kolesarski klub Izvir Vipava. Dirke, ki šteje za pokal Slovenije cestnih dirk za kategorije amaterji, ženske in masters, se je udeležilo več kot 140 kolesarjev. Med njimi tudi Zgornjesavin-jčan Andrej Marolt Helešič, član kranjskega kluba Sava. Trasa je potekala od Marezig po cesti proti Sv. Antonu skozi vasi Lopar in Truške ter nazaj do Marezig. Proga je bila krožna z dolžino kroga 11 km in višinsko razliko približno 200 m na krog. Na tehnično razgibanem terenu in veliki vročini seje Heli odlično znašel in osvojil vmesni »premijski cilj« ter absolutno zmago. V teh dneh Helešič dela družbo Juretu Robiču. Z njim namreč kot trening partner kolesari in trenira v zadnjem sklopu priprav za dirko preko Amerike. Marija Sukalo DIRKA ČEZ AMERIKO Erikov življenjski izziv Po zelo uspešni dirki okoli Slovenije se zgornje-savinjski kolesar Erik Rosenstein junija odpravlja na vztrajnostno dirko čez Ameriko RAAM 2009. Pot od zahodne do vzhodne obale, dolgo skoraj pet tisoč kilometrov, bo poskušal prevoziti v paru s Celjanom Tomažem Perčičem. To bo za Ljubenca do sedaj najtežja športna preizkušnja saj bo moral garati 24 ur na dan. Tekmovalci namreč vozijo podnevi in ponoči, v mrazu in vročini, etap pa na tej tekmi ni. Vsak od tekmovalcev vozi toliko časa, kolikor zmore ali zdrži brez spanja, ko pa le ne more več, običajno zaspi za slabo urico in nato nadaljuje bitko s seboj in cestami, ki jim ni videti konca. Preizkušnja je tako zahtevna, da so tekmovalci pravzaprav stalno na robu svojih fizičnih in psihičnih zmožnosti. Za kolesarsko navezo Perčič-Rosenstein bo to življenjski izziv, ki ga bodo ljubitelji kolesarstva lahko spremljali tudi na njuni internetni strani www.percic-rosenstein.si. Marija Šukalo Šmihelska cesta Z, ASJKa Mozirje ^uninraf GRAFIČNE STORITVE Da so se Nazarčani iz Odžaka vrnili kot zmagovalci, gre zasluga predvsem močnemu kolektivnemu duhu, ki vlada v klubu (foto: Roman Mežnar) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V kvalifikacije za prvo ligo tudi kadeti Tomaž Križnik Hvala za vso podporo Ločena mati treh hčera zaradi alkohola, se zahvaljujem vzornemu atiju. Premalo za vse je hvala, a vseeno hvala. 17 letzavoženega krutega pivskega življenja meje s pomočjo katerim se bom zahvalila pripeljalo do ponovnega rojstva 22.1.2009. Hvala mojemu srcu in ljubezni do hčerk. Hvala velika mozirski policiji, poseb- no policaju Herčku, ki mi je reševal življenje in me vsi skupaj streznili. Še tako krute kazni tudi zapor na Igu je bil vreden da sedaj spoštujem življenje, v kolikor let mije še danih. Hvala osebju Vojnik na oddelku za odvisnost. Bivšim delodajalcem Elkroju, Zori Štrukelj, kije z razumevanjem prišla na moj življenjepis. Hvala za vso podporo družinski tir- ČRNA KRONIKA • IZPAD ELEKTRIKE Solčava: 20. maja okoli tretje ure zjutraj je prišlo zaradi neurja do izpada daljnovoda Logarska dolina. Brez elektrike je ostalo okoli 270 gospodinjstev. Delavci Elektra Celje so napako odpravili še istega dne. • TATOVI BAKRA ZOPET NA DELU Florjan: 20. maja je neznani storilec vlomil v pomožne prostore pri cerkvi v Florjanu pri Gornjem Gradu. Ukradel je tudi bakrene žlebove in streho razpela. Policisti za storilcem še poizvedujejo. • PES UGRIZNIL OTROKA Nazarje: 20. maja okoli 21. ure je v Nazarjah nezavarovan pes pitbul terier ugriznil 11 -letnega otroka, ki seje rolal po ulici. Policisti so storilki prekrška izdali odločbo o hitrem postopku. Ob tem policisti ponovno pozivajo občane, da primemo zavarujejo nevarne živali. • VLOM V PROSTORE OSNOVNE ŠOLE Ljubno ob Savinji: 21. maja je bil dežurni policist obveščen o vlomu v prostore Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec vlomil v času vikenda, ob tem je ukradel več kosov tehnične opreme. Iz računalniške učilnice sta zmanjkala dva digitalna fotoaparata, šest monitorjev in LCD projektor, v skupni vrednosti okoli 4.000 evrov. • PRIDRŽANJE VINJENEGA VOZNIKA Ljubija: 22. maja okoli tretje ure zjutraj so policisti v Ljubiji odredili pridržanje zoper 34-letnega voznika osebnega avtomobila, kije vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pri preiskovancu pokazal 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. • MED PROSLAVO ZAGORELA ZAVESA Mozirje: 22. maja popoldan je med prireditvijo v mozirskem kulturnem domu zagorela odrska zavesa. Požar so pogasili tam prisotni, ožgano zaveso pa so odstranili domači gasilci. Zaradi nevarnih plinov je bila prireditev prekinjena, prostor pa izpraznjen. • ODSTRANJENA POKROVA Z JAŠKOV Nazarje: V noči na 23. maj je neznani storilec v Nazarjah odstranil dva pokrova vodovodnega in kanalizacijskega jaška. Pokrove je zmetal v jaške in pri tem poškodoval vodovodno cev. Zaradi odprtih jaškov je 12-letni otrok s kolesom zapeljal v enega izmed njih in se pri tem telesno poškodoval. Zoper neznanega storilca bodo policisti zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. • ZAPEUAL S CESTIŠČA Kropa: 24. maja okoli 22. ure je voznik osebnega vozila zapeljal z vozišča v Kropi in trčil v betonski steber, nato pa zapustil mesto dogodka. Posredovali so nazorski prostovoljni gasilci, ki so zavarovali in razsvetlili kraj nesreče ter odklopili akumulator. mi Benda, ki seji iskreno opravičujem, bila je močnejša moja bolezen kot šiht. Sedaj trezna služim v Rojah, res me razumejo in so moji terapevti. Hvala. Res se zahvaljujem trezna in polna življenja v mislih na dobro, Cvetka. Vse pa prosim, ne obsojajte-policajev, Vojnika, delodajalcev, prvo izprašajte svojo vest. Priznanje da si slab je kruto, vendarje duša vesela. Lep pozdrav. Vesela Cvetka trezna moram ostat. Cvetka Zavolovšek Loke 10b 3330 Mozirje Bodo polja odstopila prostor zgradbam? Dne 8. 5. 2009 je bil objavljen članek «Bodo polja odstopila prostor zgradbam«, kjerjejasno navedeno, daje možna pozidava in s tem razvoj Rečice ob Savinji le z gradnjo na južnem delu, kjer so najboljša kmetijska zemljišča. Ta zemljišča so bila pred leti tako zaščitena, da jih je lahko kupila le kmetijska organizacija ali oseba s statusom kmeta. A časi in zakoni so se spremenili in z njimi tudi miselnost in dejanja oseb, ki vodijo Občino Rečica ob Savinji. Vendar pa ima zgodba o edinem primernem prostoru za pozidavo še drugo plat medalje, pred katero si premnogi zastirajo oči in se obnašajo, kot da sploh ne bi vedeli, da je potok Rečica že večkrat poplavljal in zalil številne hiše in to na območju, ki meji na zemljišča, kijih želijo pozidati. Začelo seje leta 1990, ko so bile domala po vsej Sloveniji tako imenovane stoletne poplave, zadnja najhujša povodenj je bila 18. 9. 2007. Namesto da bi se zadeve umirile in uredile, je vsaka poplava hujša in stem povezana vedno večja materialna škoda na posameznih objektih. Ob zadnji ujmi je Občina Rečica ob Savinji pokazala pravi mačehovski odnos. Ni pomagala krajanom, le tričlanska komisija je popisala škodo, pa še to neposredno po ujmi, ko vse posledice sploh še niso bile vidne, pozneje se nihče več ni oglasil, tudi naplavine na dovoznih cestah smo morali očistiti sami. Dne 1. 10. 2007 sem na občino naslovila dopis, v katerem je nanizana poplavna problematika, hkrati pa je bilo podanih 8 predlogov za rešitev. Dopisje bil zaključen z naslednjim citatom: »Stanovalci tega območja Rečice ob Savinji v nesreči ne bi bili radi sami, a zgodilo seje prav to. Žalostno! Kot da nismo občani te občine...« Občina na pismo ni odgovorila niti ni upoštevala predlogov, zato je utemeljena bojazen, da bo takšen odnos tudi pri sprejemanju novih aktov. Občina želi z novim prostorskim načrtom ne samo pozidati najboljša kmetijska zemljišča, ampak z novimi pozidavami spraviti obstoječe hiše v še bolj neugoden položaj. Jasno je, da bodo pri zidavi novih hiš zahtevali gradnjo v višini, ki bo preprečevala vdor potoka Rečice, s tem pa bodo obstoječe hiše ujete v jezero. Na internetni strani je lepa karta Rečice ob Savinji, na kateri se dobro vidi, kjer so še možnosti pozidave -kot popolnitve in preden pozidamo najboljša zemljišča bo potrebno zaščititi to, kar smo si z odrekanjem zgradili. Tudi načrtovalca je potrebno seznaniti s poplavnim ob- Novitete v Knjižnici Mozirje Leposlovje: Duranti, Francesca: Canaria na zadnji plovbi, Paton Walsh, Jill: Smrt pod knjigami, Robb, J. D.: Maščevanje v smrti, Martin, Esteban: Gaudljev ključ, Tolstoj, Lev Nikolaevič: Kreut-zerjeva sonata, Lainšček, Feri: Ne povej, kaj si sanjala, Cherian, Anne: Dobra indijska žena, Douglas, Louise: Ljubezen mojega življenja. Mladinska literatura: Minne, Brigitte: Pripoved o gospe Veverici in ostalih živalih v mamini glavi, Sivec, Ivan: Po bučelah se vižej, Rozman, Andrej: Kakoje Oskar postal detektiv, Taylor, Drew Hayden: Ponočnjak, Gardner, Sally: Jaz, Koriandra. Strokovna literatura: Barry, Robert: Moč ubikinola, Stru-thers, Jane: Hiromantika: popolni vodnik o umetnosti branja z dlani, Norris, Gunilla: Preproste poti k sve-temu, Fritz-Kunc, Marinka: Mali princ slovenske politike: Leta odraščanja dr. Janeza Drnovška. močjem in vsemi ozkimi grli, ki ob večjih deževjih vplivajo na to, da potok Rečica prestopi bregove. Vsi si želimo, da bi se občina razvijala, vendar ne na škodo že postavljenih domov in ne nazadnje, tudi nadomestna kmetijska zemljišča ne rastejo na drevesu... 0 predvideni pozidavi lahko vsi skupaj razmišljamo šele potem, ko bodo vodotoki urejeni tako, da ne bo poplavnih škod in bo za to dano tudi jamstvo. Pozidano »Rečičko polje« pa v nobenem primeru ne more rešiti razvoja kraja in obstoja devetletke, saj Občino Rečica poleg naselja Rečica tvori še 11 drugih naselij, povsod so in bodo otroci in vse te otroke bo treba voziti v šolo, in tudi ta naselja se želijo razvijati, eden od pogojev pa je tudi možnost novogradenj! Stanka Rozenstein Žnidar Rečica ob Savinji 128 3332 Rečica ob Savinji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Skrbi, delo in trpljenje, takšno je bilo tvoje življenje. Vse to si prestala, se za nas žrtvovala. Sedaj zaprla trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage Dragice VRATNIK (26.4.1960 - 4.5.2009) Ob mnogo prerani izgubi drage hčerke, mame, stare mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Anubis, občinama Ljubno in Nazarje ter piscema govora, govornikoma iz obeh občin za besede slovesa. Hvala tudi gospodu župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo in hčerko pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Jani, hči Lidija z družino in mama Jožefa ^oGREBME stoHlT^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Peter HREN (19.4.1943 -16.5.2009) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče in za svete maše ter našega moža, očeta in dedija v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Alojzu Ternarju, pogrebnikom, pevcem, trobentaču, vsem sosedom, kolektivu Roletarstvo Kosec in Jata Emona d.0.0. Žalujoči vsi njegovi Roku ŠPEHU V SLOVO (2.5.1986 - 16.5.2009) Tvoja pot se komaj je začela, a mnogo prezgodaj tudi končala. Te kruta usoda nam je vzela, za vedno si odšel od nas. A bolečino, žalost moral bo počasi zabrisati čas. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali na kakršen koli način. Pospremili našega Roka na njegovo zadnjo pot. Še posebej bi se zahvalili BSH za njegovo pomoč, Rokovim sodelavcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala velja tudi duhovniku za lep pogreb, pogrebcem, pevcem, govorniku g. Zavolovšku in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi domači in punca Našemu Flokiju samo rečeš, da je čas za umivanje, in že ga nič ne ustavi. Nova gripa ne jenja “Kako je z Ladom?” vprašajo prijatelji glede kolega, ki naj bi tako hudo zbolel, da je moral v bolnico. "V postelji je in zelo pospešeno diha,” pove sila čedna medicinska sestra. “Ali ima gripo?” “Ne, ne. To je zato, ker sem bila tudi jaz malo prej v tej postelji.” Znan neznanec Matilda si ogleda moškega, ki so ga policisti privedli pred njo, in zamišljeno pove: “Osumljeni me spominja na eno osebo, kije ne poznam.” Pa res ni kriv Grobijan na sodišču se brani: “Kako naj bi vedel, da mu ni več do pretepa, saj se nezavesten sploh ni več upiral?" Dobil ga je na iimance Bepo je prišel do ugotovitve: “Tudi Albert Einstein je bil kot večina modrih ljudi zaradi svojega pametnega razmišljanja tu pa tam kdaj rahlo raztresen. Oprosti, o kom sem že govoril?” “O Abrahamu Lincolnu,” ga izziva Šimen. “Ne, ne, ne boš me, o Einsteinu sem začel...” “Torej le nisi eden izmed modrih...” Draga žena Ivek ima zapravljivo ženo: “Takoj, ko sva se poročila, sem spoznal, da lahko dvojica živi tako poceni kot šest ljudi.” Abstraktno kritiziranje “Zakaj si se odločil za abstraktno slikarstvo?” vpraša Lovro svojega nekdanjega sošolca. “Ker se čez tisto, kar nihče ne razume, nihče ne more utemeljeno pritoževati.” Krona bledi Kako se časi spreminjajo, priča tale dogodek v prodajalni glasbenih albumov. Starejša gospa si zaželi zbirko pesmi Elvisa Presleya. Mlada prodajalka je v zadregi in vpraša kolega: “Elvis Presley, a je to kakšna skupina?” Tugo Mernik Vse je za nekaj dobro Podjetnika, eden uspešen, drugi ne tako zelo, se znajdeta na potapljajoči ladji. “No, ti, ki v vsaki nepriliki vidiš priliko, kaj praviš pa na to situacijo?” “Končno bom zvedel, ali sem denar za vodotesno uro dobro naložil." Hugo Mušnik Daljnovidno razmišljanje Starejši gospe modrujeta ob čaju: "Razmišljam, da bi se omožila,” reče prva, “ampak se bojim, da bi dobila kakšnega dobrega moža." “Kaj pa je s tem narobe?” se začudi druga. “Saj veš, da me ženske živimo dlje od moških in bi samo trpela, če bi na starost takšnega moža pogrešala.” Brr, zebee! Kljub vroči pomladi sem se za dopust odločil malo prekmalu. 24 KJE STE FILMARJI? Ana Napotnik, amaterska igralka (levo): »No vidita, že prihajajo čestitke za igralske uspehe, še malo pa bodo tu tudi prve ponudbe.« Polona Rihter, najboljša amaterska igralka v regiji (desno): »A meniš, da so naju opazili v Hollywoodu?« Urša Solar, najboljša režiserka v regiji: »Prej v Bollywoodu.« 1 /Bi sfe . m ;i- pR! VABLJEN V DRUŠČINO FLOSARJEV Martin Juvan - Čuks, ljubenski flosar (levo): »Ivan, ti bi bil lahko naš častni flosar.« Ivan Serpentinšek (imitator Marjan Šarec): »Vem, zakaj me vabiš. Slišal si, da imam nov motor za čoln, pa misliš, da bi vam prav prišel na flosu.« Čuks: »Ali to ali pa bi nam bil namesto krmila, ker si bolj lesen.« GLAVNI IMAJO POBUDO IN PREDNOST Dani Grudnik, soorganizator golažijade v Mozirju (desno): »Pozdravljena, mična gospodična!« Franc Šteharnik, Danijev svak in direktor legendarnih kravjih dirk v Gaberkah: »Ni čudno, da vam je v Mozirju tako uspela golažijada, ko pa organizatorji vsako žensko, ki pride mimo, takole pozdravite in pobožate.« PENTLJA MOŽGANIH SKRAJNI KONEC POLOTOKA MIHAJLA GORBAČOVA NEMŠKI PISATELJ- BRUNO VZPOREDNIK SESTAVIL PEPS CESTA S TREMI VOZNIMI PASOVI (ŽARG.) GOSTIJA KRSTU BOTRINA NAR INDIJSKA ŽENA, KI SE DA OB MoŽ. SMRTI ZAŽG. ENAKI ČRKI DOLOČENA KOLIČINA DENARJA MESTECE V IRANU KATALONSKI PISATELJ- MIQUEL (1894-1966) DRUGO IME ZA RUDNIK GLAVNO MESTO JORDANIJE ZDRAVILIŠ- ČE V BELGIJI EVROPSKA KNEŽEVINA KOČO RACIN BELOPOLTA SUŽNJA V SULTANOVEM HAREMU STARA MAMA, BABICA SLOVENSKI SLIKAR- ALBERT (1887-1947) RASTLINSKA BODICA NORDIJSKA BOGINJA MORJA Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: LEMNISKUS- pentlja v možganih ODALISKA- belopolta sužnja v sultanovem haremu TAINE- francoski filozof- Hippolyte LLOR- katalonski pisatelj- Miquel RIAS- širok, polkrožen morski zaliv ODPIRAČ SLOVENSKI ROKOMETAŠ- MATJAŽ ZEMELJSKIM EKVATORJEM VLADIMIR NAZOR LETENJE, GIBANJE V ZRAKU RIBIŠKA MREŽA LJUBIMEC FRIGIJSKE BOGINJE KIBELE RIBIČ, KI LOVI S SAKOM JAZZOVSKA TEHNIKA PETJA KRILO POSLOPJA AMERIŠKA IGRALKA. JAPONSKEGA RODU- YOKO INSTITUCIONA- LIZIRANA DRUŽBENA MoČ ČEVLJAR (SLABŠ.) VNETJE SKLEPOV, UDNICA SKRNINA STAR.) IVAN MINATTI NEGIBNOST TOGOST (EKSPR.) PETER THALER ČLENONOŽ- C! ŠIROK, POLKROŽEN MORSKI ZALIV (ŠP.) NACRTOVA- OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 Vabljeni na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v četrtek, 4.6.2009, od 7. do 11. ure v prostorih Osnovne šole Luče. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Vabljeni! KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm / \ Napovednik, Oglasi, Mali oglasi V_______________________________________________________________________________________________/ Napovednik dogodkov • Petek (29. maj), ob 15.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave Jamnikove kiparske kolonije______________ • Petek (29. maj), ob 16.00. Zdravstveni dom Nazarje Test telesne zmogljivosti na 2 km___________________________ • Petek (29. maj), ob 17.00. Športna dvorana Mozirje FIT plesna prireditev: Pesmi in plesi ljudstev sveta________ • Petek (29. maj), ob 18.30. Športno igrišče Nazarje Košarkarska liga v žrebonih trojkah_________________________ • Petek (29. maj), ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave Slikarstvo Realizem, Zlata paleta 2009_____ • Sobota (30. maj), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Hopsi Polzela (pionirji u-i2) • Sobota (30. maj), ob 10.00. Logarski kot (plaz pod Planjavo) Smučarska tekma za Herletov memorial __________ • Sobota (30. maj), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje input: Elektra Šoštanj (kadeti) • Sobota (30. maj), ob 15.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostna prireditev ob 30-letnici PD Rečica_______________ • Sobota (30. maj), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Elektra Šoštanj: Dravograd (kadeti)_____ • Sobota (30. maj), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Dravograd (kadeti) ŽIVALI - PRODAM DRUGO - KUPIM Prodam2bikca srpasme,teža 120 Kupim starinska vhodna vrata, in 140 kg, gsm 031/759-955. Iahkosovslabemstanju;gsm031/ Prodam teličko sivorjavo, staro 10 491-381. dni, gsm 051/419-914. Prodam telici simentalki, breji 4 in 7 DRUGO - ODDAM mesecev. Tel. št. 58-41 -724 aii 031 / 878-957. Ljubija - Kolovrat, oddam 50 arov košnje v strmini, gsm 041/863- Prodam dva bikca mesne pasme, 869. tel. št. 58-41-653. Prodam bikca čb, starega en teden, VOZILA IN OPREMA gsm 041/942-169. Prodam R clio 1,5 dci extreme, 01 / Prodam bikca sivca, težkega okrog 130 kg, tel. št. 583-52-73. 2005,83.000 km, 60 kW, klima, za 5.900 eur. Tel. 839 50 14; gsm. 031 642 353. DRUGO - PRODAM Prodam megana 1,6, prvi last- Prodam električni mešalnik za be- nik, 56 KM, 1. 1999. tel. št. 584- ton; gsm 031/459-872. 32-85. Ugodno prodam dva električna kolesa in sveže bale, gsm 041/727-861. Prodam uno, 4 vrata. 11995, za 300 eurov, gsm 040/16-77-60. Prodam rabljena, kovinska garažna vrata - 295 x 250; gsm 031/293-804 - Mozirje. Motor choper yamaha virago XV 250S kot nov prodam, gsm 041/ 217-785. Bukova drva (hlode) - prodam; gsm 051/335-751. KMFTI.ISKA MFHANI7AOMA Prodam suha cepljena drva in deske debeline 24 in 48 mm. Cena po dogovoru, gsm 041 /58-58-13. Prodam puhalniktajfunzelektromo-forjem; gsm 041 /944-179. Deske za streho, suhe smrekove, DELO deb. 2 cm, 15 m3 ugodno prodam, ščem delo v proizvodnji ali kaj gsm041/zl/-/oo. drugega, gsm 041 /8ol -74b. 26 V -z MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki; čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. PRODAJA KOKOŠI IN PIŠČANCEV Nesnice grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol, prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Živali so redno cepljene, tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje. IZDELUJEMO IN BRUSIMO NOŽE za kmetijske stroje, les in plastiko. Gsm 041/464-027. Knapič d.o.o., proizvodnja in storitve, Grušovlje 24,3332 Rečica ob Savinji. <«!§ Šmihelska cesta 2, Jfc. Mozirje ^unjgraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Tel.; 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBEIO FOTOKOPIRANJE TISKANJE u)iO(0.unu^ra£.si Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje 03/839-45-10, 031/302-121 KBE OKENSKI SISTEMI ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! Tutela KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - kratka čakalna doba UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET.. Spomladanski popust! do 12% 5iPiEr Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! MODRA ŠTEVILKA (((»08010 27 ) www.simer.si okna 88+ - % Merilo moderne gradnje! {tl FUTURA AKCIJSKA P O H I PRODAJA Š T V A 10 % spomladanski popust za pohištvo iz rednega programa (dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, pisarne, predsobe). Do odprodaje zalog akcijske cene do -50 % za opuščene izvozne programe. Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 3138 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, ob sobotah zaprto www.gorenje-no.si gorenje Celje - skladišče D-Per 7/2009 TOO V LOKAH PRI MOZIRJU «P banka celje So stvari, ki jih lahko ponudi le dobfa banka. (poleg frizerskega salona Marjana) 5000023791,22 SALON NEGE »CTO KOZMETIČNE STORITVE Natalija Rahten s. p. Cesta v loke 14, Mozirje telefon: 031/302-280 pedikura -geliranje nohtov manikura -masaža depilacija -ličenje natalija. rahten@gmail.com RELAX '.Rt.LAXj Samo v Banki Celje pri avto kreditu sedaj: • nominalna obrestna mera - nižja za 0,5 do 0,8 odstotne točke • pribitek pri referenčni obrestni meri - nižji za 0,4 odstotne točke • enake obrestne mere za komitente in nekomitente Avto kredit > Najnižja obrestna mera za namenske kredite v Banki Celje. > Odplačilna doba: do 7 let. Posebna ponudba avto kredita z znižano obrestno mero velja od 1.4. do 30.9.2009. Več informacij najdete na: www.banka-celje.si ’J* m V petek, 5. junija 2009, SL ob 19. uri v Športni dvorani Mozirje * Promocija F prve zgoščenke Brmonikarskega orkestra Primoža Zvira Gostje bodo: Prireditev bo vodil Andrej Hofer -Ansambel Lojzeta Slaka i - Tamburaški orkester Majšperk (letos prejeli zlato odličje) - Ansambel Golte (Naj polka 2009) -AnsambelZapeljivke - Suška banda L F'swkMmp - Humorist Marjan Šarec I/ - Primož Zvir s prijatelji i/stopnice so v predprodaji: ^ Poleg VSake Vstopnice \ ^Zmajevi votlini, v Frizerskem salonu Ana na Ljubnem ob Savinji, v Gostišču kupljene V predprodaji prejmete lujež na Rečici ob Savinji, v Piceriji 902 Gornji Grad, na uredništvu Savinjskih / . . „ *1.- , aovic, V Piceriji Pr pek V Mozirju / brezplačno SINGLE ZGOŠČENKO! Mozirje Savinjska cesta 29 Na podlagi kategorije “B” opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. „ , . .... ,,, * Prijave na tel.: 041-227-133 0SREDNJP KNJ. CELJE