Besede izkušenega moža Tomaž, ki je Milan Besedovanje z Milanom Tomažem je bilo prijetno, polno iskrivih misli, preteklosti, sedanjosti in ni bilo prav nič nejeverno. Se več, zapisoval sem si besede izkušenega 62-letnega moža, ki ga je življe-nje marsičesa naučilo, prav na vrh taga razsodnaga str*sanja besad pa lahko postavim humanost in dobro voljo do sleherne stvari, ki se je Milan Tomaž loti. 0 današnjem času je denimo dejal: »Logika, kar je naše, je tudi moje, kar je moje, pa tebe nič ne briga, je v Jugoslaviji dokončno propadla. Lju-dje hočejo vedeti in pozivajo na odgovornost. Narobe pri nas je tudi, da imamo poklic politika, pa tudi toliko etatizma, kot nikoli doslej. Komunist ne more biti človek pofunkciji, ampak po prepričanju in delu. Sem za na-grajevanje po delu, vendar morazazačetek vsakdoz delom zaslužiti vsaj za osnovno življenje. Težave, ki so trenutne, o tem sem prepričar>, niso do kraja posledice mednarodnih razmer, temveč plačevanje in reševanje naših minulih napak.« Dabi Ijudje bili proti socializmu? Nikakor! So pa apatični, ker pač vidijo, da na vse tisto, na karopozarjajo, ni pravega praktičnega odgovora. Vzemimo samo primer Derčevfe ulice: »V tej ulici sošolarji v nevarnosti. Gost promet, hotel, kino. Ljudje so opozarjali, dajali predloge, pa se ni nič spremenilo. Zakaj bi potem še nadalje predlagali? Samoupravljanja je v delovnih organizacijah dovolj, ka-sneje in višje se razblinja.« Najinpogovorsvapotemzačelaskraja. MilanTomažjepravi, tu rojeni Šiškar.Nasvetjepokukalleta 1923 v družini poštnega uradnika. Sokol, telovadec, nogometaš in šmučar od svojega prvega razreda. O sokolih vse najlepše: »Tam je bila vzgoja protiklerikalna, izredno izražena tudi Ijubezen do domovine in naroda. V Zgornji Šiški imamo 3 narodne heroje iz vrst Sokolov, partizanov pa ničkoliko.« Vendarpatuditrdi, dajebilavhudih,črnihčasihmajhneganarodaPartijaedinasila, kijeIjudiodločnopo-peijalav bojproti sovražniku. MilanTomažjebil 1. decembra leta 1941 na tehnični fakulteti med tistimi štu-denti, ki so štrajkali in so jih kasneje Italijani vrgli s fakultete. Maja 1945 pa med tistimi, ki so pri Lukovici razo-roževali divizijo »Prinz Eugen«. Milan osebno je razorožil namestnika komandanta divizije, nemškega gene-rala, ki je želel, da mu orožje odvzame višji oficir. Mladi poročnik je ponosno odgovoril: »Ni časa, zdaj smo mi vsi višji, ker smo zmagovalci...« Med tema dvema dogodkoma je v Milanovem srcu zapisana rdeča nit boja, dozorevanja in preizkušenj. Tudi spomin na britje v Sostrem ob pol petih zjutraj na dan 9. maja. Fantje so se lepšali, saj je Cankarjeva bri-gada morala v Ljubljano vkorakati čedna in ponosna: . »To je bil moj najlepši dogodek v življenju, čeprav sem jih doživel veliko. Natanko še spominjam, kako so 1 me Ijudje poljubljali In zasipali z rožami. Zvedel sem tudi, da so domači vsi živi in mati mi je dejala, naj vrnem brzostrelko, češ, da sem svoje opravil.« Zivljenje, boj se seveda n\ končal 9. maja. Milana Tomaža so dolžnosti vodile v Maribor, Bosno, Beograd in nazaj v Ljubljano. 12 let oficir UDBE, 6 let direktor v Kamniku, nekaj let direktor sektorja v Emoni. Pred dese-timi leti pokoj. Toda ne mirovanje. Miianu Tomažu ie vedno leoo in gladko tekla beseda. To svoje znanje je prelil v predavanja. Na Delavski univerzi »Cene Štupar« trenutno mladim partijskim kandidatom govori o liku komunista.Kako si mladi Ijudje predstavljajo komunista? »Predstavljajo si pošlenega, iskrenega in delovnegačloveka. Trdijo, da so nekateri komunisti idejo sprevr-gli, jo izrabili zase. Jaz nimam nič in veliko. Imam dom, zadovoljstvo, rad sem med mladimi in kmečkimi Ijud-mi. Nikoli se nisem bal vprašanj in mirno lahko nanje odgovarjam« ' . V pionirskem svetu Osnovne šole »Riharda Jakopiča« je Milan Tomaž odgovoren za razvijanje tradicij osvobodilnega boja. V lepem spominu mu ostaja polna telovadnica šolarjev in vprašanje, kako je postal par-tizan? »Rad povem, kajti tudi zame je bilo partizanstvo velika odločitev in prelomnica.« Nekaj časa Milanu Tomažu ostaja tudi za smučanje, hojo v naravi, nabiranje gob in pogovore z Ijudmi. Takojenastaltuditalezapis... , Bogomir Šefic Foto: Marjan Ciglič