ZGODOVINA ZA VSE 37 
•1••••>•«>••>••©•>•«•©••»••>••••••••>•••©£>••>•••••••^ 
Stane Granda 
"ODLOČNO ZAVRAČAM, 
DA SEM • JX 
DEMOKRAT!" 
Podoba revolucije 1848/49 skozi usodo radovljiškega okrajnega 
sodnika Ignaca Guzlja 
|~*\ evolucije opredeljujejo programi in ljudje, ki 
•^ se zanje borijo. Slovensko zgodovinopisje se 
-*- Vje doslej rado spominjalo predvsem dveh: ti- 
ste iz leta 1848 in socialistične. Zadnjo bi v tem deset- 
jetju nekateri radi črtali iz zgodovinskega spomina, pri 
cerner uživajo precejšnjo in organizirano pomoč ne ta- 
0 majhne skupine zgodovinarjev. Med obema revolu- 
ClJama bi bilo mogoče potegniti nekatere zanimive pa- 
ralele, ki pa bi nas v tem primeru oddaljile od predmeta 
našega zanimanja. Opozorili bi radi na le neko zanimi- 
Vo razliko. O revoluciji 1848 naši ljudje še nekaj vedo, 
elo malo pa jim je znanega o takratnih osebnostih. So- 
cialistična revolucija pa jim je znana predvsem po oseb- 
n°stih, zgodovinski dogodki pa so stranskega pomena. 
Tudi revolucija 1848. leta ima svoje heroje in žrtve. 
animivo pa je, da se prvih doslej ni skušala polastiti 
°bena politična stranka v slovenski zgodovini. No, ne- 
aJ Je bilo prerivanja okoli Antona Füstra, ker seje nje- 
S°v podpis znašel na nekem letaku skupaj z Marxom.1 
arJan Britovšek mu je posvetil obsežno monografi- 
jo.2 V rojstni Radovljici so mu odkrili celo ploščo. Ome- 
njeni možje nedvomno odigral v revoluciji na Dunaju 
veliko vlogo, gotovo je njegov delež v njej od vseh lju- 
di z našega ozemlja po svetu najbolj znan. Naši predni- 
ki so njegovo delovanje sprva spremljali s ponosom, 
simpatije pa so se naglo ohladile, ker mož za slovenske 
potrebe in želje ni kazal praktično nobenega zanima- 
nja. Füster je bil in ostal Kranjec. 
Imamo pa Slovenci iz leta 1848 celo plejado velikih 
in tudi tragičnih osebnosti. Ne da bi jih razvrščali po 
pomenu, jih naštejmo samo nekaj: tajnik Slovenskega 
društva v Ljubljani Janez Bučar, mož oziroma mlade- 
nič, kije bil duša njegovega radikalnega nacionalnega 
krila, eden organizatorjev podpisovanja peticij za Ze- 
dinjeno Slovenijo, govornik na različnih prireditvah, 
eden najhujših nasprotnikov ponovljenih volitev v 
frankfurtski parlament marca 1849, katerega dejavnost 
je pritegnila celo pozornost ministra Bacha; Jurij Ga- 
jer, kramar iz Krškega, nesporni voditelj kmetov v 
vzhodni Dolenjski, poslanec v dunajskem državnem 
rranc Rozman, Füster in Marx, Zgodovinski časopis 19/20, 
¡965/66, str. 275-276. 
Marjan Britovšek, Anton Füster in revolucija 1848 v Avstriji, 
Maribor 1970. 
VSE ZA ZGODOVINO 
38 ZGODOVINA ZA VSE 
zboru, kjer je imel stike z mnogimi takratnimi radikali 
in zelo verjetno tudi Kudlichov znanec, če že ne kaj 
drugega; tuje nesrečni Martin Semrajc - poročilo o nje- 
govi smrti in pogrebu je "pokrila" vest o Prešernovi 
smrti.3 Kdo ve za nesrečnega kamniškega študenta Jo- 
sipa Verono, pa njegovega kolega z Dolenjske Jožefa 
Jermana, pa njegovega rojaka, kasneje uspešnega zdrav- 
nika Jožeta Kaplerja, pa beneškega Slovenca Ivana Oba- 
lo, kije opozoril, daje Slovenec, s tem pa dal vedeti, da 
spada v Združeno Slovenijo tudi Beneška Slovenija; 
kdo ve za Štajerca Jurija Kosarja, ki je k svojemu pod- 
pisu za Zedinjeno Slovenijo pripisal Welko želen tote 
zgodbe; vsi so bili takrat mlajši od trideset let. 
Kar nekaj od zgoraj naštetih je zaradi svoje dejavno- 
sti v revoluciji 1848 nosilo tragične posledice. Zgodo- 
vinski viri so presiromašni, da bi pokazali tragiko pro- 
pada "Pomladi narodov". Mogoče je še najbolj zgovo- 
ren primer nesrečnega kmeta Jožefa Rupnika iz Št. Vi- 
da pri Vipavi, kije iz strahu pred preiskavo in zaporom 
naredil samomor.4 
Še zanimivejša paje zgodba o uradniku Ignacu Guz- 
lju, rojenem v Puštalu pri Škofji Loki 29. julija 1812 
leta5, ki je začetek revolucije 1848 dočakal kot aktuar 
1. razreda na okrajnem komisariatu v Novem mestu. 
Tuje imel silno zanimivo družbo. Njegov neposredno 
predpostavljeni okrajni sodnik Matevž Pintar je bil trd 
človek, kije znal dokaj brezkompromisno uvajati red. 
K sreči gaje nekoliko nevtraliziral okrajni komisar Kari 
Waschnitius, zaradi česar so si ostali uradniki marsikaj 
privoščili. Občutek varnosti jim je povečeval okrožni 
glavar Anton pl. Laufenstein, človek liberalnih nazo- 
rov, ki mu je fevdalni družbeni sistem, zlasti pa odnos 
zemljiških gospodov do kmetov, neskončno presedal. 
Prav nič ni bil ponosen na dejstvo, da je bil fevdalni 
sistem v njegovi kresiji, ne samo najtrši na Kranjskem, 
ampak celo daleč naokoli. Uradniki, zlasti neporočeni, 
so zahajali v tamkajšnjo kazino in diskutirali. Žejo so 
gasili z dolenjskim vinom, ki je za take prilike dokaj 
primerno. Prav med njegovimi kolegi seje porodila ide- 
ja, da bi svoje politične nazore pokazali z uprizoritvijo 
Linhartovega Matička. Do prve slovenske premiere te- 
3 "Bistre glave in nar boljšiga serca je bil ranjki vedno le za 
blagor in povzdigo naše slovenske domovine ves vnet, in je 
vsled tega marsikatero pesnico ali drugi zbudivni sestavek 
zložil, in večdel z imenom "Tomačevski ali Semrajcov " v časo- 
pisih na svitlo dal. Izverstni sostavek: "Kaj bomo Slovenci ce- 
sarja prosili ", kteriga je družba Slovenija na Dunaji lansko 
spomlad v 6 tisoč listih mad Slovence razdelila, je bilo njego- 
vo delo. " Slovenija, 9. 2. 1849. 
4 Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Tajnipredsedstveni spisi 
1852, 57/P. 24. 4. 1852. 
5 Podatek mije posredoval mag. France Stukl, za kar se mu is- 
kreno zahvaljujem. 
ga dela je prišlo 1848. leta na praznik treh kraljev. "Oko- 
li 300 ljudi je v gledišu v kazini zbranih bilo, ki so toli- 
ko dopadajenja na ti veseli igri našli, deje bila v nede- 
ljo potem v drugič igrana. Gospodje igravci, gospe in 
gospodične igravke: vsi so se prav po mojstrovsko ob- 
nesli."6 
Ker je bil Guzelj zelo družaben človek, vesele nara- 
ve, zelo demokratičnih nazorov, se samo po sebi za- 
stavlja vprašanje, zakaj ni tudi on nastopil, še zlasti, 
ker so imeli nekateri nastopajoči uradniki težave s slo- 
venskim jezikom? Nikakršnih dejstev ne poznamo, ki 
bi nam lahko olajšala ugibanje. Seveda je možno, da ni 
imel igralskega talenta, da seje bal nadrejenega Pintar- 
ja ali pa, da je imel v žepu že dekret o prestavitvi v 
Radovljico in bi bila vključitev v amatersko igralsko 
skupino neodgovorno dejanje do kolegov. Vsekakor 
njegovo slovo ni bilo najlažje. Tu je ljudi že spoznal, 
družba je bila prijetna, revolucija je mnoge prebudila, 
njegov pisarniški kolega aktuar 2. razreda Franc Polak 
je poleti postal urednik prvega dolenjskega časopisa Slo- 
veniens Blatt, nenazadnje je tu imel tudi neko prijetno 
razmerje, iz katerega se mu je rodil sin. Odločitve, da 
bi se z njegovo mamo poročil, ni zmogel, ni pa skrival 
svojega očetovstva in ni pozabljal na finančne obvez- 
nosti. V Radovljici gaje čakalo mesto okrajnega sod- 
nika, torej napredovanje, višja plača, bližina rojstne 
Škofje Loke, okrajni komisar Evzebij Rizzi, s katerim 
nista bila le znanca, pri graščaku Vincencu Thurnu je 
deloval kot domači učitelj njegov rojak Lovro Pintar, 
za slovenstvo ves vnet človek, s katerim sta se poznala 
še iz ljudske šole. Ker ni imel kajtehtati - ukaze je bilo 
treba izpolnjevati, Guzelj pa je bil dober uradnik -, je 
Novo mesto zapustil. 
11. aprila seje že javil na novem delovnem mestu, ki 
gaje začasno vodil Moriz del Negro, aktuar 2. razreda. 
Rizzija ni bilo v mestu, ker je zaradi bolezni odšel iskat 
zdravja na Reko. Zlobni jeziki so sicer trdili, da se je 
ustrašil težavnosti razmer po izbruhu marčne revoluci- 
je, vendar je bilo dejstvo, daje bilo njegovo zdravstve- 
no stanje takšno, daje tako dejanje lahko opravičil. Tu- 
di njega je nadomeščal že omenjeni uradnik z italijan- 
skim priimkom. Tiste dni, koje Ignac Guzelj, uradno 
Ignacij Guselli, za prijatelje pa kar Nace, prevzemal šte- 
vilne nerešene primere na novem delovnem mestu, je 
bilo najhujše razburjenje zaradi izbruha marčne revo- 
lucije na Dunaju že mimo. Podložniki radovljiške graš- 
čine so se namreč že vrsto let tožili z graščakom, kate- 
rega predniki so po njihovem mnenju krivično pobirali 
remanenčni davek. Iz sodnega procesa so izšli kot zma- 
govalci in slišati je bilo, da bodo tiste dni že dobili po- 
6     Novice, 12. 1. 1848. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ÏGODOVINA •• VSE 39 
vrnjenega del denarja. Ko so kmetje slišali, kaj se v 
državi dogaja, so tudi oni zahrumeli: "Alles ist frei" in 
Pridrli pred grad. 
Grof Vincenc Thurn denarja seveda ni imel. Razbur- 
jenje je bilo zelo veliko. K sreči mu je priskočil na po- 
moč uradnik Negro, ki je kmete uspel pomiriti. Da se 
kaj podobnega ne bi ponovilo, so se uradniki in nekaj 
meščanov organizirali v nočno stražo in patruljirali po 
mestu. Vršilec dolžnosti okrajnega komisarja pa je 
Uvidel, da to ni nikakršna rešitev. Odhitel je v Ljublja- 
n° m tam zaprosil za vojaško zaščito. Ker je tam pripo- 
vedoval, da podložniki grozijo požgati gospodarska po- 
slopja radovljiške graščine, je vojake tudi dobil. Obla- 
stem v Ljubljani je bil že dovolj ižanski primer, ki je 
odmeval po celi monarhiji. O njem so dunajski uradni- 
ki osebno obvestili celo vladarja, cesarja Ferdinanda. 
Kritiki osrednjih oblasti v Ljubljani so trdili, da so 
Vsega krive one, ker premilo ravnajo, kmetov pa niso 
sposobne podučiti o bistvu sprememb v državi. Zato so 
Ncgru tudi ustregli. Ko se je ta z vojaki vračal proti 
Radovljici, je med potjo v bistvu že vse dosegel. Pri 
odbrezju, ki je bilo nekakšno središče upornih kme- 
ov> so namreč vojaki naleteli na njihovo večjo skupi- 
no, ki se očitno ni zbrala zaradi družabnosti. Ko so tarn- 
anji radovljiški podložniki opazili vojake in radov- 
Jiskega uradnika z njimi, so se razšli. Vojaška enota je 
Se nekaj dni ostala v mestu. Podnevi so vojaki postopa- 
1 okoli okrajnih uradov, ponoči pa strazili graščinska 
gospodarska poslopja. Vesti o nevarnih kmečkih na- 
merah so poniknile, vojska je mesto zapustila, zavlada- 
°Je kratkotrajno politično zatišje. 
^uzelj se je na poti na novo službeno mesto zagoto- 
o ustavil v rojstni Škofji Loki, kjer je živel njegov brat 
fiJ, ki seje vključil v tamkajšnje politično življenje.7 
Radovljici je opazil v tem pogledu nekakšno nera- 
mljivo zatišje, ko je bilo povsod naokoli vse v kipe- 
Ju- Uradniki so se pred uradnimi in ob večernih urah 
.    ' Zadrževali v Prešernovi kavarni. Njena najemnica 
,e  ''a Marija pl. Schossulan, žena celovškega uradni- 
• Njuno dejansko razmerje ni bilo jasno in ljudje so 
narnigovali, da sta ločena. V kavarni kot tudi v Muleje- 
gostilni ji je pri delu pomagala hči. Tudi Mulejevo 
gostilno je namreč vodila vdova. Ker je bila gostilna v 
ooarjevi hiši, sojo domačini imenovali "Pri sodarci". 
eprav je bil združeni okrajni komisariat Radovljica 
Bled največji na Kranjskem, sam kraj pa mesto z ne- 
kaj nad 300 prebivalci, tega v njem ni bilo čutiti. Urad- 
niki, običajno jih je bilo med 15 in 20, so se sprva ob- 
našali, kot da so neke vrste višji graščinski podložniki, 
ne pa možje, ki jim politične spremembe v cesarski pre- 
stolnici odpirajo nova obzorja in nove možnosti. Meš- 
čanom in okoličanom (v predmestju je živelo skoraj 
400 ljudi, v Predtrgu pa skoraj 300) je bilo veliko bolj 
pri srcu gospodarsko-poslovno kot politično razmišlja- 
nje. K temu so nemalo primogli Kropa in Kamna Gori- 
ca s svojimi fužinarji (oba kraja sta spadala v okraj Ra- 
dovljica), Zgoše s svojimi tekstilci in seveda Bled. Gu- 
zelj kot novi človek z izkušnjami iz revnejšega, toda 
duhovno veliko bolj razgibanega Novega mesta, zara- 
di Rizzijeve odsotnosti dejansko prvi mož okraja, ne- 
nazadnje okrajni sodnik, se s takimi razmerami ni mo- 
gel sprijazniti. Čeprav je tudi sam zelo rad prijel za vin- 
ski kozarec, se mu je zdelo vse skupaj nekoliko prazno. 
Sprožil je idejo, da bi ustanovili kazino ali čitalnico, 
kjer bi se njeni člani zbirali in gojili družabno življenje. 
Ideja je padla na plodna tla, problem pa je bil prostor. 
V hiši, kjer je bila Prešernova kavarna8, so najeli dve 
večji sobi, trgovec Friderik Homan je posodil denar za 
opremo. Ker je bilo treba dolg vračati, želeli pa so ime- 
ti v čitalnici kar največ časopisov, so določili dokaj vi- 
soko članarino 40 krajcarjev. V primerjavi s celoletno 
naročnino, kije znašala za posamezni časnik približno 
4-krat toliko, torej okoli 2 gld in pol, to dejansko ni 
bilo malo. 
Kljub vsemu je čitalnica zaživela. Vanjo so razen dveh 
vstopili vsi uradniki, kar nekaj meščanov, duhovnikov, 
ne pa "župnik", kije bil dejansko le njegov namestnik, 
ga pa zaradi ugleda in premoženja ni nihče drugače ime- 
noval, zdravnik dr. Zoff, grof Thurn, graščak Jerman, 
fužinar Toman iz Kamne Gorice, posestnik France Pre- 
šeren z Bleda, sicer lastnik radovljiške kavarne, goz- 
darski upravitelj blejskih oziroma briksenških gozdov 
Ullrich in še nekateri drugi. Po povratku z Reke sredi 
maja se jim je pridružil tudi okrajni komisar Evzebij 
Rizzi. Radovljica je s svojo čitalnico zaživela. Zaradi 
Guzljevih zaslug zanjo, so ga mnogi šteli za njenega 
predsednika, čeprav to menda ni bil. Uradni seznam 
njenih članov in funkcionarjev se nam namreč ni ohra- 
nil, oblasti pa so v porevolucijskih časih, ko so poizve- 
dovale o prevratniškem dogajanju v njej, to pozabile 
vprašati. 
Radovljica je v tistem času dajala zelo slovenski vi- 
dez. Njeni meščani so nekoliko manj uporabljali nemš- 
ki jezik kot v nekaterih drugih mestih na Kranjskem, 
jih pa tudi ta ni prav nič motil. Nacionalnega vprašanja 
Ste -...•, ISU/ULI iz losneprciemosu LOšKI razgieai u. tyuo, 
• ¿01-202. Tudi za to opozorilo se kolesu mag. Francetu Šlu- 
vo Sink Drobci šk  et kl ti o ki l d 15, 1968
2 . i  ¡ 
toPlo zahvaljuje» 
Guzelj seje leta 1853. leta nedvomno motil, koje trdil, da seje 
to zgodilo v Hudovernikovi hiši. 
VSE ZA ZGODOVINO 
40 ZGODOVINA ZA VSE 
v prvih porevolucijskih tednih ni bilo čutiti. Ko pa so 
ob koncu aprila začele prihajati vesti, naj bi prebivalci 
nemške narodnosti z ozemlja nekdanjega Svetega rim- 
skega cesarstva, ki že skoraj pol stoletja ni več obstaja- 
lo, izvolili svoje poslance v skupni nemški parlament, 
ki naj bi nekdanje njegove dežele združil v novo nemš- 
ko državo, so se začela posameznikom zastavljati ne- 
katera vprašanja. 
Ta so močneje izbruhnila, ko seje v Radovljici poja- 
vil mlajši koroški duhovnik Vincenc Rizzi, sicer brat 
okrajnega komisarja. Ta možje sila zanimiva osebnost. 
Zaradi zgodnje očetove smrti (očitno so imeli v rodu 
neko bolezen, saj sta tudi on in Evzebij zgodaj umrla), 
je velik del mladosti preživel pri stricu v Ljubljani, slav- 
nemu ljubljanskemu županu Janezu Nepomuku Hradec- 
kemu. V gimnaziji je bil dijak Matije Čopa. Nekaj časa 
je služboval kot uradnik, nato pa vstopil v Celovcu v 
bogoslovje in 1844. leta pel novo mašo. Bolj kot du- 
šnopastirsko delo sta ga privlačevala litaratura in poli- 
tika. Že zgodaj seje uveljavil kot koroški pesnik, pisa- 
telj in publicist.9 Ker seje v Ljubljani naučil tudi naše- 
ga jezika, je spremljal kulturno dogajanje med Sloven- 
ci. Bilje častilec Prešerna in ga celo prevajal v nemšči- 
no. Pokojni Alfonz Gspan je zapisal, da sodi Rizzi "med 
tiste tujce, ki so takrat globlje kakor večina Slovencev 
doumeli Prešerna".10 
Revolucija je dala tudi Rizziju možnost, da se je za- 
čel politično udejstvovati. Idejo Združene Nemčije je 
navdušeno sprejel. S tem je seveda prišel navzkriž s 
svojim dotedanjim odnosom do Slovencev. Čeprav se 
je zavedal, da v novi veliki nemški državi ne bo realnih 
upov za njihov obstoj, svojega mnenja ni spremenil. 
Kljub ljubezni do njih, jim je predvidel zaton, ker pač 
živijo na ozemlju, kije za Nemce prepomembno, da bi 
ga lahko pogrešali. Seveda je imel v mislih predvsem 
dostop do Jadrana in tržaško pristanišče." 
Ko je take nazore razlagal v Radovljici, se mu ni nič 
zgodilo, le pristašev ni našel prav veliko. Po njegovem 
odhodu pa seje predvolilna polemika razvnela. Ob pra- 
volitvah za Frankfurtski parlament 2. maja na Bledu, 
naj bi nekdo grozil Nemcem z izgonom. Verjetno seje 
moralo nacionalno nasprotje pokazati tudi drugod. Na 
volitvah poslanca 5. maja so vsi radovljiški volilni mož- 
je, razen treh iz Krope, podpisali protest proti volitvam 
in tako prispevali k znamenitemu kranjskemu volilne- 
mu izidu.12 
Erich Nussbaumer. Geistiges Kärnten. Literatur- und Geistes- 
geschichte des Landes. Klagenfurt, str. 355-360. 
10 Slovenski biografski leksikon III, str. ••. 
11 Povzeto po gornjem članku. 
12 Vasilij Melik, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem. Zgo- 
dovinski časopis II-III, 1948-1949, str. 69-134. zlasti 103-105. 
O Guzljevem neposrednem deležu pri takemu razvo- 
ju razmer v Radovljici nimamo neposrednih dokazov. 
Iz nekaterih namigov o nekem ljudskem tribunu, ki naj 
bi ljudi prepričeval proti zvezi z Nemci, bi bilo mogoče 
marsikaj sklepati, vendar bi bilo to zelo nezanesljivo. 
Dejstvo pa je, da je Guzelj skupaj z uradnikom Jane- 
zom Koširjem ter duhovnikom Lovrom Pintarjem, ze- 
lo zgodaj pristopil k ljubljanskemu Slovenskemu druš- 
tvu, kije bilo ustanovljeno 25. aprila.13 Ker je bil Pintar 
dokaj radikalen v nacionalnem vprašanju, takšno paje 
bilo tudi takratno društveno vodstvo z dr. Martinakom 
kot predsednikom in Bučarjem kot tajnikom, nam je s 
tem lahko marsikaj jasno. 
Ignac Guzelj je kot navaden gardist vstopil tudi v ra- 
dovljiško nacionalno gardo, ki pa ni nikoli prav zaži- 
vela. Guzljeva popularnost je naraščala, slovel ni samo 
po mestu ali okraju, ampak precej daleč naokoli. Mno- 
gi so bili prepričani, da mu velik del ljudi, zlasti na po- 
deželju, sledi povsem nekritično. Junijske volitve v du- 
najski državni zbor so pokazale, da to ni povsem res. 
Na poslanskih volitvah, ki so bile 20. junija v RadovljiJ 
ci, so volilni možje radovljiškega volilnega okraja že v 
prvem poizkusu izvolili smledniškega okrajnega komi- 
sarja Mihaela Ambroža. Guzelj je dobil le 1 glas. Ker 
paje bil Ambrož izvoljen tudi v Škofji Loki in Višnji 
Gori, je mandat v Radovljici takoj odklonil, onega iz 
Guzljevega rojstnega mesta pa sprejel. Ker pa so tu 
kmetje zahtevali, da bi ga dva spremljala, mu svetovala 
in ga nadzirala, ni bil povsem prepričan, da bo škofje- 
loška izvolitev priznana. Zato je radovljiški mandat po- 
gojno zadržal. Če ne bo potrjen za J>kofjo Loko, bo ra- 
dovljiški poslanec. 
V Ljubljani so sklepali, da do zadnje variante ne bo 
prišlo in so ukazali, naJTadovljiški volilni možje znova 
volijo. Volitve so bile razpisane za 5. julij. Ali je imel 
takrat Guzelj ambicijo, da bi sam kandidiral, ni znano. 
Nenazadnje je tudi ni mogel upoštevati, ker se mu je 
zgodilo nekaj, česar še zdaleč ni pričakoval. Nekaj dni 
poprej seje namreč v Radovljici prikazal dr. Franc Au- 
sec, doma iz Mirne na Dolenjskem, resnični cesarsko- 
kraljevi apelacijski svetnik notranjeavstrijsko-primor- 
skega apelacijskega in višjega kriminalnega sodišča v 
Celovcu. Poiskal je Guzlja in mu povedal, da bi rad 
kandidiral za poslanca. Prosil ga je za podporo. Radov- 
ljiški sodnik seveda ni imel kaj razmišljati, kajti v ta- 
kratni sodni hierarhiji je bil Avsec tako visoko, da ni 
bilo kaj odlašati. Guzelj seje zelo angažiral, še zlasti, 
ker je bil kandidat v tamkajšnji okolici popolnoma nez- 
nan. Vse proste ure je porabil, da sta obiskovala ljudi io 
kraje, ki bi lahko prispevali k srečnemu izidu. Bila sta 
13   ARS, Arhiv Slovenskega društva 1848, fase. 2 (seznam člans- 
tva). 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 41 
dokaj uspešna. Koje prišlo do glasovanja, je od 84 mož- 
nih glasov dobil dr. Avsee kar 33, njegov glavni nas- 
protnik kmet in gostilničar Anton Hafner pa le 5 več. 
Ker ni nihče dobil absolutne večine, so volitve takoj 
ponovili. Vse misli so bile usmerjene na tiste, ki so ob 
prvih volitvah dali 12 glasov radikalnemu pravniku dr. 
Janezu Ahačiču, ki je bil pri oblasteh sicer na slabem 
glasu. Volilni možje so bili namreč dokaj nepredvidlji- 
vi in nikjer ni bilo rečeno, da se bodo odločili za kmeč- 
kega kandidata. Zgodilo pa seje, kar je bilo vendarle 
Guzclj je bil znova na udaru. 17. septembra mu je 
pisal dr. Avsec pismo, v katerem ga naslavlja kot dra- 
gega prijatelja. Tokrat ga ni prosil le posredne podpo- 
re, ampak tudi fizične, saj je pričakoval, da bo Guzelj 
sam odpotoval v Škofjo Loko in tam agitiral zanj. Na- 
slednji dan pa je apelacijski svetnik v Celovcu zvedel, 
da misli tam kandidirati tudi ljubljanski gubernijski svet- 
nik Friedrich Creizbergcr, vitez pl. Kreizberg, eden 
najvplivnejših mož na Kranjskem, hkrati pa še skrajni 
konzervativec, ambiciozen in zelo maščevalen mož. 
Radovljica sredi 19. stoletja 
pričakovati. Od tokratnih 86 glasov jih je dobil zmago- 
valec Hafner 45. Izid volitev je bil odločen, dr. Avsec 
pa tudi ni imel vzroka za nezadovoljstvo, saj je tokrat 
dobil 5 glasov več kot prvič. Z Guzljem sta se zato raz- 
šla dokaj prijateljsko. 
Dunajski parlament Ambroževe izvolitve v Škofji Lo- 
ki ni potrdil, zato je ta prevzel radovljiški mandat. V 
Loki so morali ponovno voliti. 22. avgusta je na razpi- 
sane volitve prišlo premalo volilnih mož, zato so jih 
preložili na kasnejši datum. Ker je Ignacij Guzelj imel 
tam brata, ki je tudi precej zabredel v politiko, Ločani 
so ga tudi izvolili za volilnega moža, in ker sta bila v 
dobrih odnosih, je dr. Avsec, kije to vedel, znova pro- 
sil radovljiškega okrajnega sodnika za pomoč. Vse je 
bilo zaman. Bližala seje septembrska ponovitev voli- 
tev. 
Avsec seje takoj zavedel, da spravlja Guzlja v skraj- 
no neugoden položaj in mu ponovno pisal. Sporočil mu 
je, da v takih razmerah od njega ne more pričakovati, 
da bo osebno odšel v Škofjo Loko ali se zanj javno iz- 
postavljal. Seveda pa ne bo imel nič proti, če mu lahko 
pomaga na kakšen drug način. Guzlju je tudi zagotovil 
popolno diskretnost. Nekoliko naivni Avsec ni vedel, 
daje isto Kreizberg od njega zahteval že 2. septembra. 
Ljubljanski gubernijski svetnik je bil v svojem pismu 
dokaj nesramen. Od Guzlja je namreč pomoč narav- 
nost zahteval. Pisal mu je, daje iz nekega Avščevega 
pisma zvedel, da mu je pomagal že poprej v Škofji Lo- 
ki, da je zato uporabil svoje tamkajšnje sorodnike. V 
mislih je imel očitno tamkajšnje volitve 22. avgusta, ki 
pa zaradi premajhne udeležbe volilnih mož niso uspe- 
le. Radovljiški okrajni sodnik naj ne pozabi, je nadalje- 
val Kreizberg, da mu je v prejšnjih časih marsikdaj us- 
VSE ZA ZGODOVINO 
42 ZGODOVINA ZA VSE 
lišal kakšno prošnjo in da tokrat pričakuje vračilo. Se- 
veda ga pomoči odvezuje, če je to predhodno obljubil 
Avscu. 
Ubogi Guzelj je bil v hudi stiski inje sklenil, daje 
najbolje ničesar storiti. Mogoče bi bil ta sklep dober, 
če ne bi bil vmešan Kreizberg. Noben od kandidatov, 
ki bi jima moral pomagati Guzelj, ni uspel. 28. septem- 
bra so šele v tretjem poizkusu izvolili poslanca. Bilje 
to kmet Janez Sever iz Vižmarij. Kreizbergu je na voli- 
tvah sprva še dokaj dobro kazalo, saj je bil na prvem in 
dragem glasovanju na dragem mestu po številu glasov. 
Avsec je le pri prvem glasovanju dobil 3 glasove.14 
Ignaciju Guzlju, kije imel z obema nadrejenima gos- 
podoma opisane sitnosti, vse skupaj ni bilo prav nič 
všeč. Bolj kot samo delo ga je motilo dejstvo, da je 
moral pomagati ljudem nasprotnih političnih nazorov. 
Po dragi strani pa mu je gotovo tudi godilo, da si za 
njegovo pomoč prizadevajo tako ugledni in vplivni ljud- 
je. Njegova samozavest je rasla, delo v službi mu je šlo 
dobro od rok. 
Pristaši starega sistema, ki so se za nekaj mesecev 
potuhnili, so ponovno začeli dvigati glave in postavlja- 
ti različna, tudi provokativna vprašanja. Politične di- 
skusije so postajale vse bolj glasne, mnenja so se dokaj 
odkrito kresala. Družba, ki seje zbirala v čitalnici in ob 
večerih po gostilnah, je že precej pozabila na prejšnje 
čase, ko je bilo treba biti pozoren ob vsaki javno izre- 
čeni besedi. Razlike v mnenjih so se njenim članom 
zdele precej običajne. Tudi tisti, ki so spomladi še zelo 
navdušeno sodelovali, so se nekoliko razšli. Guzlju sep- 
tembra ni bilo všeč nekritično navdušenje Lovra Pin- 
tarja za Hrvate, ki ga ni kazal le v pisanju člankov za 
slovenske časopise, ampak tudi v nabiranju denarja za 
njih. Da tudi sam podari 2 gld, seje odločil šele potem, 
ko je bila akcija že praktično končana in uradni seznam 
darovalcev v Radovljici zaključen.15 Vsekakor so bili 
nekateri radovljiški meščani, zlasti pa uradniki, prema- 
lo pozorni na širše politično dogajanje. Tako niso zaz- 
nali, da se politična pomlad preveša v politično jesen, 
ki napoveduje ostro, nekajletno zimo. 
6. oktobra je prišlo na Dunaju do nemirov, ki so se 
izrodili v javno obešenje ministra za vojsko grofa La- 
toura. Njegova nasilna smrt je naznanjala podobno uso- 
do tudi revoluciji. Nemiri na Dunaju so po monarhiji 
silno odmevali. Cesarjev beg v Olomouc je skrb mno- 
gih za razvoj dogodkov še povečal. Delovanje dunaj- 
skih radikalov pri "uradni slovenski politiki" ni našlo 
podpore. Novice in Slovenija, kot tudi ljubljansko Slo- 
vensko društvo, niso našli za dunajske revolucionarje 
nobenih simpatij.16 Čeprav so podobna stališča zavzeli 
tudi Slovenci v Gradcu in Celju, ni mogoče trditi, da so 
takšno stališče sprejeli vsi Slovenci. Celovčani so od- 
krito kazali simpatije za Dunajčane; tudi v Maribora 
jih je bilo moč zaznati in še marsikje pri posameznikih. 
Najbolj zgovoren primer pa so nedvomno slovenski po- 
slanci v dunajskem parlamentu, zlasti Mihael Ambrož, 
poslanec radovljiškega volilnega okraja, ki je nekatere 
ideje dunajskih revolucionarjev razlagal po Dolenjskem, 
v okolici Mokronoga, in bil zaradi tega kasneje v prei- 
skovalnem postopku. Dvor in armada pa sta bila v ti- 
stih dneh že toliko močna, da sta si lahko privoščila 
obračun s prebivalci prestolnice. Vse niti odločanja so 
se strnile v roke maršala Windischgraetza. 21. oktobra 
so začeli njegovi vojaki obkolj evati Dunaj in dva dni 
kasneje je bila ta operacija končana. 26. so napadli me- 
sto, 30. so njegovi prebivalci kapitulirali in naslednji 
danje bilo vsega konec. Začelo seje obračunavanje z 
radikalnimi revolucionarji. Po cesarstvu je zavel ledeni 
piš. 
Radovljičani so imeli v tistih oktobrskih dneh, po- 
dobno kot marca, težave s svežimi in kvalitetnimi in- 
formacijami. Stališč Novic in Slovenije niso avtoma- 
tično sprejemali, predvsem pa so si mnogi hoteli ustva- 
riti lastno mnenje. Vesti o dogajanju v cesarskem me- 
stu naj bi v mesto prvi prinesel pravnik dr. Janez Aha- 
čič. Mož je bil v političnih stališčih dokaj radikalen, 
volilni možje so se ga pri volitvah».y,dunajski parla- 
ment marsikdaj spomnili in mu dali po nekaj glasov. 
Oblastem je zelo presedal, vendar se jim je s pomočjo 
svojega pravnega znanja spretno izmikal, zato niso našle 
pravega povoda, da bi zoper njega sprožile kazenski 
postopek. 
Ta Ahačič je torej v Mulejevi gostilni zbranim razla- 
gal, kaj se na Dunaju pravzaprav dogaja. Latourjeva 
smrt ni žela odobravanja, drugače paje bilo z dunajsko 
nacionalno gardo, v kateri so mnogi videli varuha no- 
vega demokratičnega reda. Nekateri njeni uspehi so želi 
glasno odobravanje. Kar nekaj prisotnih je ob teh ve- 
steh tolklo z rokami po mizi in vpilo: "Ljudstvo je zma- 
galo!" Tudi Guzelj in uradnik Košir nista znala skriti 
svojih mnenj in staju dokaj glasno izražala, gostilniš- 
kim razmeram in popitemu vinu primerno. Tisti, ki so 
revolucijo sovražili in imeli z radovljiškim okrajnim 
sodnikom neporavnane račune, pa so si vse dogajanje, 
kije odmevalo po širši okolici, dobro zapomnili. 
14   Haus-, Hof- und Staatsarhiv Wien, Oesterreichischer Reich- 
stag 1848/49, fase. 48. 
ARS, Arhiv Slovenskega društva 1848, fase. 2, Seznam daro- 
valcev iz Radovljice. 
16   Novice •., 15. in 25. 10. 1848. Slovenija 10., 13., in 17. 10. 
1848. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 43 
4. decembra je dobil uradnik v predsedstveni pisarni 
ljubljanskega gubernija iz Kranja pismo, napisano z 
izredno drobno in gosto pisavo. Omenjeni "kanclist" 
(pisal seje Jurij Nepozitek, stanoval paje v Gosposki 
10) kljub nizki funkciji ni bil navaden pisar, ampak očit- 
no policijski zaupnik. Koje pismo odprl, je lahko pre- 
bral, daje namenjeno samemu guvernerju grofu Wel- 
sersheimbu. Verjetno gaje na hitro preletel, opazil, da 
gre za anonimno ovaduško pismo in ga predal dejan- 
skemu naslovniku. 
Pisanje seje začenjalo v zelo patetičnem slogu. Pisec 
Je bralce oziroma oblast pozival, da se je treba upreti 
nesrečnim razmeram, dobro misleči naj bi stopili na 
plan. Poudaril je, daje tudi on demokrat, toda pošten, 
zato je prisiljen poročati. Po teh besedah, ki nas tako 
spominjajo na našo nedavno preteklost in sedanjost, ko 
smo vsi demokrati že iz zibke naprej, je začel ugotav- 
ljati, daje pravi čudež, daje Kranjska v teh razburka- 
nih časih tako mirna. Veliko različnih "šuntarjev" kro- 
21 po njej in celo državni uradniki delujejo destruktivno, 
"eliko jih hodi po deželi, toda kaj takega, kar počenja- 
jo uradniki v Radovljici, presega vse meje. Okrajni ko- 
misar Rizzi, tisti, kije marca pobegnil z delovnega me- 
sta, ker se je zavedal, da je popolnoma nesposoben, je 
ze eden izmed njih. Ker paje prepameten in prestraho- 
peten, je to manj vidno. Nevarnejši je aktuar Košir, ki 
ßa vzpodbujajo radikalni časopisi, ki jih prebira. Naj- 
bolj nevaren pa je okrajni sodnik Ignacij Guzelj. Do 
marcaje bil največji "servilist", sedaj paje kolovodja 
K'uba, v katerem so davkar Zettel, trgovec Homan, pošt- 
n' mojster Avsenck in drugi. Piscu so šli nekateri urad- 
n'ki in premožni (zadnja dva imenovana sta nedvomno 
spadala v to kategorijo, v političnem pogledu pa nista 
ravno sodila v Guzljevo dražbo) silno na živce. Naj- 
°'J pa je sovražil okrajnega sodnika, zato je o njem 
adaljeval, češ, ne samo, da javno kritizira cesarja, am- 
pak je tudi tako predrzen, daje pred kratkim v gostilni 
avzoče kmete, ko je glasno hvalil dunajske upornike 
navzočnosti uradnika Megušarja, nagovarjal, naj v 
°ooče ne plačujejo davkov. Tako naj bi kamarilo in 
oldatesko spravili ob sredstva za preživljanje. Vladar- 
D1 morali privleči na Dunaj, da bi videl, kaj je tam 
Povzročil. Windischgraetza je imenoval krvavega psa. 
"npatije naj bi izražal tudi za druge vstajnikc v Evro- 
P'- "o piščevem mnenju taki ljudje niso prijatelji svo- 
de. nimajo občutka za pravičnost, ne spoštujejo pri- 
sse, ki sojo dali vladarju, zasledujejo le lastno korist. 
Çkateri v Radovljici naj bi se zgražali nad tamkajšnji- 
1 Uradniki in se spraševali: "In taki ljudje jedo cesar- 
skl kruh?" 
Uvernerja je pozval, naj se o točnosti njegovih na- 
.    b prepriča pri trgovcu Hudovcrniku v Ljubljani, ki 
°ma iz Radovljice, komisarju finančne straže Edla- 
uerju v Kranju, dr. Zoffu v Radovljici, tamkajšnjima 
bivšemu kameralnemu upravitelju Novaku in pisarju 
Raku, ki sta del Koširjevega in Guzljevega gostilniške- 
ga omizja. Ti bodo opisano potrdili ali pa so lažnivci, 
kajti vse, kar je napisal, je resnica. Predlagal je, da se 
brez preiskave takšne slabe uradnike hitro premesti v 
različne kraje, da ne bodo mogli med seboj komunici- 
rati. Potrebno bi jih bilo skrbno nadzirati. Glede njiho- 
vega kaznovanja je predlagal, naj to v bistvu zamenja- 
jo z njihovim ponižanjem: "Pravični stvari, ki bo zma- 
gala, bodo morali dokazati poslušnost!" 
Drugih uradnikov naj še ne bi prestavljali. Grofa Wel- 
sersheimba je pozval k hitremu ukrepanju, sicer bo na 
Gorenjskem zaradi uradnikov, ki so pozabili na prise- 
go, dobronamerno ljudstvo preteklost. Pisec končuje 
svoje pismo z opozorilom, daje kot človek in držav- 
ljan razjarjen in da bo v primeru, če ne bo ukrepal, o 
vsem obvestil ministra. Namesto podpisa seje označil 
"prijatelj svobode in reda". 
Gornje anonimno pismo, napisano v najboljši maniri 
takratnih ovaduhov, na nekaterih mestih kaže, da so bi- 
le radovljiške razmere avtorju zelo znane. Ni pa se mo- 
goče znebiti vtisa, da si je mož želel očrniti tudi neka- 
tere ljudi, ki so imeli z uradniki malo stikov inje imel z 
njimi neke lastne obračune. Kako je treba obračunavati 
z državnimi uradniki, mu je bilo dobro znano: premeš- 
čanje, razdiranje prijateljskih krogov, onemogočanje 
prijateljskih stikov, vnašanje nemira, strahu in nezau- 
panja. 
V Ljubljani je v predsedstvenih pisarnah nekoliko za- 
vršalo. Ne zato, ker so dobili anonimno pismo, teh so 
bili vajeni. Presenetile so jih predvsem obrekovane 
osebnosti, zlasti Rizzi in Guzelj, ki sta uživala nemaj- 
hen ugled, in trditve, da v Radovljici obstaja radikalna 
skupina, katere voditelj poziva celo na zavračanje dav- 
kov. Ker so bile v tistih časih že tako težave zaradi re- 
grutacij, si novih z zavračanjem davkov niso upali pri- 
voščiti. Davčno vprašanje je bilo zaradi poteka revizije 
rezultatov stabilnega katastra že samo na sebi dovolj 
vroče. Oblast se je zaradi zakona o zemljiški odvezi 
ravno nekoliko oddahnila od neprestanega strahu pred 
kmečkim nezadovoljstvom. Tudi grožnja z ministrom 
ni bila neučinkovita, saj je bilo popolnoma jasno, da se 
anonimni pisec pred njo ne bo obotavljal. 
15. decembra je bil Guzelj v Bohinju, kjer je v neki 
sporni zadevi zasliševal priče. Ko seje dan ali dva nato 
vrnil v Radovljico, je izvedel, da ga je medtem iskal 
okrožni glavar baron Mac Neven. Zakaj gaje iskal, mu 
tudi Rizzi ni znal povedati. Okrajni sodnik tudi ni mo- 
gel zvedeti, ali seje takrat okrožni poglavar pogovarjal 
še s kom drugim. 
VSE ZA ZGODOVINO 
44 ZGODOVINA ZA VSE 
25. decembra je iz Kranja v Ljubljano prispelo novo 
anonimno pismo, naslovljeno na policijskega direktor- 
ja dr. Franca Janeza Uhrerja, kije tudi stanoval v Gos- 
poski ulici. Pisec ga je prosil, naj ga izroči deželnemu 
guvernerju grofu Welsersheimbu. Očitno anonimni pi- 
sun ni videl pozitivnih posledic prvega pisma. Zato je 
tokrat poslal pismo preko osebe, kije bila poklicno sum- 
ničava in ki bo tudi naslovnika prisilila h ukrepanju. 
Tokratno pismo je v bistvu dvodelno. V prvem je, ver- 
jetno zaradi posrednika, skoraj dobesedno ponovil pr- 
vo pismo, le daje tokrat oblastnike nagovarjal, naj nje- 
gove trditve preverijo tudi pri kranjski in radovljiški 
duhovščini. Tokrat naj bi premestili vse uradnike. Prvi 
del pisma zaključuje s pozivom naslovniku, naj ukre- 
pa, ker bo to prineslo dobre sadove. Pozabil ni tudi na 
grožnjo z ministrom. V drugem delu pisma ugotavlja, 
da seje v Radovljici v zadnjem času malo spremenilo. 
Pohvali le uradnika Negra in Žurgo. Rizzi menda delu- 
je proti interesom vlade le v ozkih krogih, Guzelj ved- 
no in povsod, kamor gre, davkar Zettel pa ob plačeva- 
nju davkov. O njih je še zapisal, da Latourja, Jelačiča, 
Windischgraetza in Radetzkega označujejo za izdajal- 
ske pse, čeprav so prav ti preprečili uvedbo giljotine, 
mladi cesar naj bi bil po njihovem mnenju tiran kot nje- 
gov prednik, sramotili naj bi predpostavljene v Ljub- 
ljani, upali naj bi na povratek demokracije. Pisec ano- 
nimnega pisma poziva deželnega guvernerja naj ven- 
dar preveri njegove trditve, roti ga, naj ukrepa. Vpraša 
naj dr. Zoffa, pokličejo naj ga v Ljubljano. Oblast ne 
more trpeti, da uradniki delujejo proti njej. Kako more- 
jo dopustiti, da ob razglasitvi zemljiške odveze niso pou- 
darjali najnižje odškodnine, v cerkvah pa niso niti črh- 
nili o tem. Ogledajo naj si razglasitvene knjižice okraj- 
nega komisariata Radovljica. Ni dobro, da taki uradni- 
ki ostanejo skupaj. Preselitev je najmanj, kar zaslužijo. 
Na koncu pisec opozarja, da Guzelj in drugi pridobiva- 
jo somišljenike. Homan iz Radovljice, Avsenek iz Oto- 
ka, nadžupan Resman iz Zgoš, France Prešeren iz Lesc, 
fužinar Janez Toman iz Kamne Gorice so ultra radika- 
li, prve tri je za te ideje navdušil prav Guzelj. Izrazil je 
tudi sum, da verjetno obstaja dopisovanje z določenimi 
društvi. Rovarje, ki se predstavljajo kot potujoči obrt- 
niki, ti ljudje v Radovljici prijazno sprejemajo, skratka 
imeli naj bi celo nekatere širše povezave. Oblasti je opo- 
zarjal, naj ne zaupajo tistim, ki tako stanje pred njo skri- 
vajo. Rizzi je bister in bo skrivno nadaljeval, ostali niti 
to ne. Dr. Zoff in Megušar bosta potrdila, da govori 
resnico, prepričali se bodo lahko, da Guzelj res hujska 
kmete v gostilnah. Megušar, loterist v Radovljici, je pred 
kratkim slišal, kako je Guzelj kmetom v gostilni govo- 
ril, da ne potrebujejo cesarja, ki zazre milijone, ko po- 
šilja ljudi v vojno, da tam zanj umirajo; govoril da je 
tudi, češ, Jelačič naj bi jih izdal, bil naj bi ljubimec nad- 
vojvodinje Zofije, oblast hoče vse povrniti na staro. 
Kmetje take besede radi poslušajo in širijo, še zlasti, 
zaradi osebe, ki jih govori. Zaključuje, naj poslušajo 
dr. Zoffa in Megušarja. Če pa tega ne želijo, naj vsaj 
preselijo omenjene posameznike, da se bodo pretrgale 
zveze med njimi. Deželnega guvernerja opozarja, da 
ima moč in tudi odgovornost. 
Anonimno pismo, pisano s takim žarom, s tako pate- 
tično ljubeznijo do spremenjenih političnih razmer, je 
učinkovalo. Deželni guverner grof Welsersheimb je 28. 
decembra primer javil sodišču. Opravil je tudi razgo- 
vor z ljubljanskim okrožnim glavarjem baronom Mac 
Nevenom. Slednjemu ni bilo prijetno poslušati, kakšne 
politične rovarje ima pravzaprav med uradniki v svoji 
kresiji. Na podlagi opravljenih razgovorov je sklenil 
takoj ukrepati. Sprejel je misel pisca anonimnih pisem, 
daje treba omenjene uradnike prestaviti. Aktuar Janez 
Košir, Guzljev sodelavec, je bil prestavljen v okrajni 
komisariat Zalog v začetku januarja 1849.17 Dekret o 
prestavitvi je prišel v Radovljico 10. januarja. Takoj so 
skušali prestaviti tudi Guzlja in so se 28. decembra obr- 
nili na višje apelacijsko sodišče v Celovcu. To je tak 
ukrep dovolilo, vendar so nekateri sodniki, ki so ostali 
v manjšini menili, da bi bilo za tak korak potrebno Guz- 
ljevo soglasje. Ob tej priliki so dobili naknadno soglas- 
je tudi za Koširja. Oblast se očitno ni mogla takoj odlo- 
čiti za prestavitev okrajnega sodnika v Radovljici inje 
sklenila še malo počakati. 
Sredi januarja je bil Ignac Guzelj znova v Bohinju. 
Tudi tokrat je prišel v Radovljico baron Mac Neven, 
okrožni glavar s podobno nalogo kot mesec poprej. To- 
krat je zvedel, da se je kresijski glavar ustavil tudi v 
gostilni Mulej ali "Pri sodarci", kjer seje pogovarjal z 
Megušarjem, dr. Zoffom, Novakom in še nekaterimi. 
Guzelj seveda ni bil toliko naiven, da ne bi vedel, da 
mu nekaj pripravljajo. Očitno je nevarnost podcenje- 
val. 10. februarja seje manifestativno udeležil Prešer- 
novega pogreba v Kranju. Kasneje je sicer zatrjeval, da 
ni poizvedoval, kaj je hotel Mac Neven zvedeti od nje- 
ga, vendar to ni moglo biti res. Okoli 10. februarja je 
prišel v Radovljico finančni uslužbenec Edlauer iz 
Kranja in razglašal, daje za premestitev sedaj na vrsti 
Guzelj. 
Mac Neven je v poročilu guberniju o januarskem obi- 
sku v Radovljici, ki gaje opravil na podlagi ustnih ob- 
vestil o anonimnih pismih, ugotavljal, da se razen v 
enem primeru ni mogel prepričati o točnosti anonim- 
nih obtožb proti Guzlju. Kljub temu paje ugotovil, da 
je bil okrajni sodnik v tistih časih in ob tistih dogodkih, 
ob katerih ga bremenijo, nedvomno tako razburjen, da 
je bilo njegova dejanja in besede pogosto, vsaj na vi- 
dez, mogoče tako dojeti, kot mu očitajo. 
n ARS, Deželno predsedstvo 1849, fase. I, 39/p, 4, 1. ¡849. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ÏGODOVIIVA ZA VSE 45 
Čeprav je okrožni glavar ugotavljal, da ima Guzelj 
najboljše službene ocene in priporočila predpostavlje- 
nih ter uživa veliko popularnost med kmeti, je pred- 
sedstvu gubernija predlagal, da ga premestijo na Vrh- 
niko. Tam naj ima enak naziv, povrnejo naj mu tudi 
stroške za selitev. Njegovo obnašanje v Radovljici naj 
bi bilo takšno, da bi v določenih primerih težko nado- 
meščal okrajnega komisarja. Tovrstno poročilo je bilo 
napisano 21. januarja. 5 dni kasneje je na Dunaj že po- 
tovalo pismo, namenjeno notranjemu ministru, s proš- 
njo, da dovoli premestitev Guzlja in naknadno tudi Ko- 
širja.18 Oboje seje brez odlašanja zgodilo. 29. januarja 
Je grof Stadion, kije o tej zadevi kontaktiral tudi s pra- 
vosodnim ministrom, že podpisal ustrezno pismo. Hkra- 
t'je naročil, daju morajo na novem službenem mestu 
nadzirati in mu v slučaju nadaljevanja opisanih dejanj 
poročati. Tudi Rizzijevemu delovanju naj deželni gu- 
verner posveti ustrezno pozornost." 8. februarja so v 
Ljubljani še formalno sestavili ustrezne sklepe ter že 
obvestili Koširjevega in Guzljevega nova predstojni- 
ca, naj pazita na politično delovanje tja prestavljenih 
radovljiških uradnikov. 14. februarja so na ljubljanski 
Kresiji napisali premestitveno odločbo za Guzlja. Poja- 
snili so mu, daje zaradi službenih ozirov v enakem na- 
Zlvu premeščen na Vrhniko. Svoje posle naj v Radov- 
Jici preda okrajnemu komisarju Rizziju in se takoj od- 
pravi na pot. 15. februarja je Guzelj to odločbo tudi 
Prejel. 
°krajni sodnik v Radovljici ni takoj dojel resnosti 
razrner. Tudi ni opazil, da mu nekateri predpostavljeni 
zaupajo in mu hočejo pomagati tako, da ga umaknejo 
z Radovljice, kjer nekatere njegova navzočnost moti. 
•• premestitveno odločbo seje takoj pritožil. Zahteval 
Je> da mu pojasnijo tudi službene razloge, zaradi kate- 
inje premeščen. Očitno je guberniju napovedal še pri- 
,OZDo na ministrstvo. Gubernij mu je odgovarjal preko 
resije. Opozoril gaje, da so razlogi državni in se jim 
^ora kot državni uradnik podrediti. Ukaz o premesti- 
1 sta sprejela notranje in pravosodno ministrstvo, za- 
0 da se nima kaj pritoževati, ampak naj se takoj preseli 
,   ;   n'ko. V dopisu s kresije so ga še opozorili, da bo 
ob»l za selitev poseben denar. Tudi ta odločitev je ka- 
ala na to, da so mu nekateri še naklonjeni. Tistim, ki 
sami povzročili vzrok za premestitev, tovrstnih stroš- 
°v namreč niso povrnili. 22. februarja je Guzelj pre- 
posta novemu okrajnemu sodniku, kije prišel z Vrh- 
Í e- Nato je zaprosil za nekajtedenski dopust. Na Vrh- 
oje tako prišel šele zadnjega marca in tam ostal do 
^•julija 1850. 
Na novem delovnem mestu so na Guzlja dejansko 
pazili. 18. junija so iz okrajnega komisariata Vrhnika 
na predpostavljeni okrožni urad v Postojni poslali po- 
ročilo. V njem trdijo, daje Guzelj pri njih šele 4 tedne. 
Ta podatek nam pove, da seje kasneje Guzelj motil, ko 
je trdil, kdaj je nastopil službo. Njegov dopust je bil 
očitno zelo dolg. To, kar je ob svojem prihodu obljubil 
okrajnemu komisarju, namreč, da se bo izogibal delo- 
vanju, ki bi nasprotovalo vladnemu programu, izpolnju- 
je. Z uradniki ima le uradne stike, druge dražbe ne išče. 
Obnaša se zelo zadržano. V spremljajočem dopisu de- 
želnemu predsedstvu so v Postojni še dodali, daje nje- 
govo obnašanje tako, da mu ni mogoče ničesar očitati. 
Čas naj bi pokazal, alije to trajna sprememba njegove- 
ga obnašanja. Po neki ustni izjavi je to mogoče priča- 
kovati.20 Zdi se, da se je Guzelj obema predpostavljeni- 
ma že priljubil in sta mu hotela pomagati. 
Anonimni pisec pa še ni odnehal. 11. aprila 1849 je 
bilo zopet preko omenjenega Nepozitka, celo preko nje- 
govega domačega, ne pa uradnega naslova, deželnemu 
guvernerju iz Kranja poslano tretje anonimno pismo is- 
tega avtorja. Najpreje se razburja, ker naj se ne bi nič 
zgodilo. Rizzi ni bil premeščen, Guzelj je dobil celo 
dopust, uradnikov Zettla in Wagnerja ne nadzirajo. Gu- 
zelj naj ne bi hotel na Vrhniko, ampak naj bi zamenjal 
svoje radovljiško delovno mesto z enakim na Brdu. Po- 
sledice slabe kadrovske politike na Gorenjskem naj bi 
bile po mnenju anonimnega pisca lepo razvidne iz praš- 
kega časopisa Slawische Zentralblätter št. 57. Na ne- 
kem drugem mestu imenuje ta časopis "confugium pec- 
catorum". Sedaj naj bi v Radovljici rovarila Žurga in 
Šušteršič, kije zamenjal delovno mesto s Koširjem. O 
oktroirani ustavi naj bi tamkajšnji uradniki javno go- 
vorili, daje to papir za brisanje zadnjice. Zahteval je, 
naj bi s temi ničvredneži strože ravnali. V bodoče naj 
bi pazili, da bodo dobra uradniška mesta dobili pred- 
vsem konzervativni ljudje, ne pa taki kot Rizzi, ki je 
glavni krivec za razmere v Radovljici. Te je čutiti že 
tudi pri kmetih, ki naj bi avstrijski armadi v Italiji pri- 
voščili poraz ter nato s pestmi izpeljali zemljiško odve- 
zo. Rizzija imenuje šankovskega junaka, ki naj bi se 
hvalil, da zato ni bil prestavljen, ker je odločno nasto- 
pil proti prestavljenima. Guzelj naj bi bil ne samo naj- 
slabši, ampak tudi neumen. Oba s Koširjem naj bi bila 
zelo optimistično razpoložena in govorila, da bosta de- 
želnemu guvernerju in okrožnemu glavarju kmalu po- 
kazala fige. 
Pisec oblast poziva, naj pazi pri kadrovanju, ker se- 
danje ministrstvo žal ne bo večno. Nato zmerja še dru- 
ge gorenjske uradnike, tudi kranjskega okrajnega ko- 
ze   p*5' deželno predsedstvo 1849, fase. 1, 140/p, 26. 1. 1849. 
Prav tam, fase. 2, 342/p, 29. 1. 1849. 
20   ARS, Tajni predsedstveni spisi 1848, 1849, 201/p, 21. 6. 1849. 
VSE ZA ZGODOVINO 
46 ZGODOVINA ZA VSE 
misarja Pajka. Za nikogar ne najde dobre besede. Celo 
škof Wolf v Ljubljani bi moral bolj paziti, kakšne du- 
hovnike nastavlja po deželi. Pisec se neprestano skli- 
cuje na velike prednosti konzervativizma, ki naj bi ga 
oblast ne upoštevala. Poleg sovraštva do Slovanov raz- 
galja v bistvu svoj obup, ker ni dovolj upoštevan. Nje- 
gove informacije so površne, slone na govoricah, kijih 
ni sposoben preveriti. Tokratno pismo je tudi vsebin- 
sko neurejeno in kaže na nekoliko zmede, ki je lahko 
tudi posledica hudega razočaranja. Vsa tri anonimna 
pisma lahko označimo za izdelke okorele in omejene 
birokratske pameti, ki so mu spremenjene družbene raz- 
mere zrušile dotedanje predstave. Po vsem tem, kar je 
napisal o razmerah v Radovljici, lahko dvomimo, daje 
mož živel v tem mestu. Na ovojni del tega pisma je 
nekdo s svinčnikom pripisal Anton Prost. Mož s takim 
imenom in primkom pa je tedaj služboval v Kranju, 
kjer je bil na okrajnem komisariatu eden od obeh urad- 
nih slug.21 S tem je zelo verjetno tudi pojasnjeno, zakaj 
so vsa tri pisma bila poslana v Ljubljano iz Kranja. 
Guzljev odhod iz Radovljice je nedvomno široko od- 
meval. Sam Guzelj seje težko sprijaznil z njim. Svoj 
položaj je očitno nekoliko precenjeval in je marsikaj 
poizkušal, da bi ga rešil. Verjetno seje nekoliko preveč 
zanašal na nekatere prijatelje, ki so hitreje kot on opa- 
zili, iz katere smeri piha veter. Bližala seje reorganiza- 
cija uprave in sodstva, pred durmi je bila razporeditev 
na nova delovna mesta. V takih razmerah seje bilo tež- 
ko izpostavljati, še zlasti, ker marsikdo ni vedel, kak- 
šne podatke ima oblast o njegovem delovanju v revo- 
luciji 1848/49. 
Pismo gubernija dunajski vladi o razmerah med ra- 
dovljiškimi uradniki z dne 26. januarja 1849, je 3. fe- 
bruarja dobilo razburljivo dopolnilo. Poročalo je na- 
mreč o sumu, da naj bi bili radovljiški ultraradikali po- 
vezani z dunajskimi prevratniki. Iz Ljubljane so sicer 
pisali, da nimajo nobenih zanesljivih podatkov. Na to 
naj bi jih napeljale radovljiške zveze s Koroško. Tam- 
kajšnje Demokratično društvo je imelo zveze s sorod- 
nim na Dunaju. Na Koroškem naj bi že pred oktobrsko 
vstajo vedeli, kaj se pripravlja. Iz Ljubljane so se poh- 
valili, da so že začeli s poizvedovanjem, da pa ne vedo, 
koliko bodo uspeli, ker ljudje o tem nočejo govoriti. 
Kot pravi pisec, bi bilo potrebno postopati inkvizito- 
rično, to je s hišnimi preiskavami in kršenjem pisem- 
ske tajnosti. Ker so na Dunaju ujeli Antona pl. Stahl- 
berga, ki je bil posebej aktiven član Demokratičnega 
društva v Celovcu,22 bi lahko preko njega prišli tudi do 
podatkov o dogajanju v Radovljici. Ta, očitno v ljub- 
ljanskih policijskih krogih sestavljen dopis, zaključuje 
sporočilo, daje celovški kresiji naročeno, naj pazljivo 
razišče, ali celovško Demokratično društvo, formalno 
razpuščeno, tajno še deluje.23 
Vse to ljubljansko pisanje je bilo za dunajske vladne 
kroge kot naročeno. Ujelo seje namreč z prizadevanji 
vlade, da poglavitne akterje revolucije za vselej one- 
mogočijo. Posebno so bili pozorni na omenjanje kakr- 
šnihkoli tajnih dražb in širših povezav. 14. februarja so 
v Ljubljani prejeli pismo z Dunaja, v katerem grofu Wel- 
sersheimbu naročajo, naj Guzljevo in Koširjevo dejav- 
nost natančneje spremljajo, hkrati pa jo tudi raziščejo. 
Zaslišijo naj priče in ukrepajo ter o vsem obvestijo mi- 
nistra za notranje zadeve. 
Guvernerje nalogo takoj prenesel na okrožnega gla- 
varja Mac Nevena. Naročeno mu je bilo, naj v tej zade- 
vi stopi tudi v stik z ljubljanskim kriminalnim sodiš- 
čem.24 O nadaljnjem poteku dogodkov vse do jeseni 
leta 1853 imamo razmeroma malo dokumentov. 1. ju- 
lija 1850 je bil Ignac Guzelj imenovan za prisednika 
pri deželnem sodišču v Ljubljani. 4. maja 1853 je poli- 
cijski direktor dr. Uhrer, ki je v Ljubljani spremljal 
Guzljevo delovanje, zapisal, daje nedružaben. To trdi- 
tev lepo ilustrira tudi neko poročilo o njem z dne 13. 
septembra 1853, ki ga bomo v nadaljevanju še omenili. 
Njegov takratni predstojnik ga namreč imenuje Janeza 
Guzlja, kar pomeni, da sta si bila tako tuja, da ga je v 
bistvu poznal le po priimku. Policijski ravnatelj je bil 
prepričan, da ga skrbi lastna prihodnost ob reorganiza- 
ciji uprave in sodstva. Ugotavlja, daje prisegel po novi 
službeni prisegi, kar nekateri razlagajo, da seje hotel s 
tem prikriti. Njegovo obnašanje naj bi bilo tedaj brez 
pripomb. Zanimivo je, dà'ga označuje kot nekdanjega 
skrajnega demokrata, predsednika radovljiškega demo- 
kratičnega društva, pa tudi kot dobrega sodnika.25 
Kot je razvidno iz teh besed, njegova preteklost ni 
bila pozabljena; še naprej so bdeli nad njim. Janez Pajk, 
nekdanji kranjski okrajni komisar, je ob reorganizaciji 
uprave postal radovljiški okrajni glavar. Poleti 1852 je 
moral za pohvalo predlagati tiste prebivalce svojega 
okraja, ki so bili leta 1848 "zvesti vladarju". Ob tem je 
opisal svoje videnje takratnih dogodkov. Pravi, da se 
duhovščina v letu 1848 ni vmešavala v politiko (seve- 
da ima tu v mislih revolucionarno stran), da pa so v tem 
pogledu vodili radovljiški uradniki. Govorili so stvari, 
ki ne pritičejo državnim uradnikom. Neprimerno je bi- 
21   Provinzialhandbuch des Laibacher Gouvernements im Köni- 
greiche lllyrienfìr das Jahr 1848, str. 57. 
Wilhelm Wadl, Die demokratische Bewegung in Kärnten im Ja- 
hre 1848. Carinthia 174, 1984, str. 375 ss. 
23 ARS, Tajni predsedstveni spisi, 1848-1849, 319/P, 3. 2. 1849- 
24 ARS, Tajni predsedstveni spisi, 1848-1849, 27/G.P. 
25 ARS, Tajni predsedstveni spisi, 1850-1852, No 237K, 4. 5.1852. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 47 
|° tudi njihovo obnašanje. Edino von Negra pohvali, 
čeprav naj bi se nekaj časa obnašal (tudi na novem de- 
lovnem mestu v Kranjski gori) kot simpatizer Slova- 
nov. Tudi takratnih učiteljskih skupščin se nerad spo- 
minja, ker so bile dokaj burne. Guzlja neposredno ne 
omenja, jasno paje, da seje "slab" glas o radovljiških 
uradnikih nanašal na čas njegovega bivanja v Radov- 
ljici.26 Zaradi številnih hujših primerov, zglednega Guz- 
Ijcvega obnašanja ter obsežne reorganizacije uprave in 
sodstva, ki je potegnilo za seboj pravo preseljevanje 
uradnikov, so razčiščevanje njegovega primera odla- 
gali, ne pa odložili. Vodilo gaje • kr. notranjeavstrij- 
sko-primorsko apelacijsku in višje kriminalno sodišče 
v Celovcu. 
Kot vse kaže, so v poznem poletju 1853. leta želeli 
^uzljev primer rešiti. Reorganizacija sodstva je dajala 
udi njemu določene možnosti, ki pa jih zaradi njegove 
nerazčiščene preteklosti ni bilo mogoče izpeljati. Ni mo- 
Soce izključiti niti možnosti, da je nekdo nasprotoval 
Vegovemu napredovanju, pri čemer se je skliceval na 
Guzljcvo vlogo v letu 1848 v Radovljici. Iz Ljubljane 
j*1 v Celovec 10. septembra 1853 poslali neko pismo, 
1 Je pospešilo sodno preiskavo zoper Guzlja. Očitno 
Pa seje nekaj dogajalo že pred tem, a tega iz ohranje- 
na telegrama z dne 13. septembra ni mogoče razbra- 
'• Istega dne so z ljubljanskega sodišča poslali poroči- 
lo o njegovem službovanju. To je bilo za Guzlja skraj- 
o ugodno. Povedali so sicer, češ da so vedeli, da Guz 
Iju pripisujejo skrajno demokratične nazore, zato da so 
•• kot takega tudi natančno opazovali. Zaposlovali so 
Sa predvsem s kazenskimi primeri, ki jih je hitro in us- 
pešno rešil. Nekoliko manj uspešen naj bi bil pri nadzi- 
^anju ljubljanske jetnišnice. Kakršnihkoli političnih ten- 
one pri njegovem strokovnem delu niso mogli ugoto- 
'"• Te so skušali posredno izluščiti vsaj iz njegovih 
• as°vanj v procesih, koje sodnim obravnavam prisos- 
oval kot sodni prisednik. Tudi v drugih primerih je 
o njegovo strokovno delo preverjeno s političnih vi- 
• oktobra 1853 je pravosodno ministrstvo ukazalo 
Prožitev postopka. Ta naj bi potekal hitro in natančno. 
ls je, kot da bi se bali zastaranja primera. 5 dni ka- 
eJe so iz Celovca deželnemu sodišču v Ljubljani že 
1RÜ°
C
'''' 
na^ raz'ščejo obdolžitve, češ daje Guzelj leta 
° protivladno deloval, posebno naj preverijo trdi- 
> da naj bi v znak simpatij z dunajskimi uporniki 
obra 1848 javno raztrgal proklamacijo kneza Win- 
cngractza Dunajčanom, listke pa raztrešči, tudi daje 
opis, kjer je bilo natisnjeno ime cesarja Ferdinanda, 
'stem mestu s prstom preluknjal, ga vrgel na tla in 
pohodil (to naj bi se zgodilo v uradnih prostorih), na- 
dalje daje ljudi nagovarjal, naj ne plačujejo davkov in 
jim zagotavljal, daje tako nasprotovanje vladi zakoni- 
to. Zaslišijo naj vse možne priče in osumljenega Igna- 
cija Guzlja. Vse ugotovitve naj jim z lastnim mnenjem 
kar najhitreje dostavijo. Ljubljansko sodišče je nalogo 
20. oktobra preneslo na takratnega radovljiškega sod- 
nika Matevža Pintarja, nekdanjega Guzljevega predstoj- 
nika v Novem mestu. Ta se je 1848. leta kot okrajni 
sodnik v Novem mestu in okrajni komisar v Krškem s 
"trdnim, neprestrašenim in pokončnim obnašanjem proti 
rovarjem" tako odlikoval, da po koncu revolucije ni sa- 
mo napredoval, ampak so ga predlagali celo za odliko- 
vanje.27 Zanimivo je dejstvo, da dogodki leta 1848 v 
Radovljici niso prav nič prizadeli Rizzija, saj naj bi tu- 
di ta dobil pohvalo, če že ne priznanje.28 Od Pintarja so 
zahtevali, naj delo kar najhitreje opravi, vendar z naj- 
večjo natančnostjo. Omenili so mu, da naj bi leta 1848 
v Radovljici v Prešernovi kavarni obstajala čitalnica, 
kjer naj bi bilo oktobra zelo burno. Seznanili so ga tudi 
z obtožbami glede Windischgraetza, vladarja in dav- 
kov, ugotovi naj, ali je res stalno nastopal proti vla- 
darski hiši, preveri, alije bil nemoralen, alije obstajalo 
demokratično društvo, če je bil Guzelj njegov predsed- 
nik, ali je res preko sorodnikov hujskaško deloval na 
področju Škofje Loke. Poleg Guzljevih naj raziskuje 
podobna dejanja Koširja. 
Pintar se je zelo intenzivno posvetil zaupani nalogi 
in zbral obsežno dokumentacijo, ki smo jo že v pre- 
cejšnji meri črpali. Iz vprašanj, na katere naj bi skušal 
zbrati odgovore, lahko razberemo, da so poleg zgoraj 
citiranih anonimnih pisem obstajala še druga za Guzlja 
neugodna poročila. Posebej se nam zdi vredno opozo- 
riti na očitek, da je hujskal škofjeloške kmete. Skoraj 
ne more biti dvoma, da je v oblikovanju teh vprašanj 
vidna Kreizbergova roka. Očitno je pri nekaterih še ved- 
no obstajala želja, da bi Guzlja uničili. Kako bi sicer 
lahko drugače razložili širitev obremenilnih zadev, do 
katere je nedvomno prišlo v Ljubljani. 
Radovljiški sodnik je najprej sestavil seznam tistih, 
ki naj bi o vsej zadevi kaj vedeli. Pri tem se je moral 
opreti na nekatere dokumente ali pričevanja, ki pa se 
nam niso ohranila. Uradniki, ki so leta 1848 službovali 
v tem mestu, so bili sedaj v različnih kranjskih krajih, 
enako velja tudi za nekatere druge. Te so na njegovo 
prošnjo zaslišali tamkajšnji sodniki in mu poslali zapi- 
snike. Rizzi je bil že pokojni, prav tako tudi Novak, ki 
gaje pisec anonimnih pisem večkrat omenjal. Sestavil 
je 10 osnovnih vprašanj, nekateri zaslišanci so dobili 
še nekatera specifična, pri drugih je zopet nekatera iz- 
¡6 
ARS. Tajnipredsedstveni spisi, 1850-1852, 64/G.P., 7. 7. 1852. 
27   ARS, Tajni predsedstveni spisi 1848-1849, 54/G.P.. 6. 8. 1849. 
2S    prav tam 
VSE ZA ZGODOVINO 
48 ZGODOVINA ZA VSE 
pustil. Selekcija vprašanj je bila odvisna od družbene- 
ga položaja zaslišanega. Razvrščena so bila takole: tr- 
ganje Windischgraetzovega proglasa, prebadanje cesar- 
jevega imena, zavračanje davkov, Guzljeva morala, ob- 
stoj čitalnice, obstoj demokratičnega društva in Guz- 
ljevo predsednikovanje le-temu, vplivanje na Škofje- 
ločane, renome Prešernove kavarne, Koširjevo udejs- 
tvovanje, delež drugih uradnikov pri prevratniškem de- 
lovanju. Od 27. oktobra do 5. novembra 1853 je zasli- 
šal 25 ljudi. Vsi so bili najprej opomnjeni, da morajo 
govoriti resnico, morali so se predstaviti in navesti, če 
so že bili kaznovani. Nihče ni bil predkaznovan. Nji- 
hovi odgovori so bili v bistvu naslednji. 
Silvester Keše, 37 let, zakristan in katehet: Slišal je, 
da so imeli v čitalnici časopis Radikal. Na uho so mu 
prišle tudi govorice o pozivih k zavračanju davkov. Gu- 
zelj je bil pri ženskah popularen in z neko deklo naj bi 
imel otroka. Sam je bil le tri mesece član čitalnice. Ni 
bil navzoč, slišal paje, da so v njej debatirali o politiki. 
Za Koširja je veljalo, da ima podobne nazore kot Gu- 
zelj. Uradnik Wagner je bil zelo aktiven pri ustanavlja- 
nju nacionalne garde. O ostalih dejanjih, ki so breme- 
nila radovljiškega sodnika, ni nič vedel. 
Jožef Rok, 46 let, samski, uradnik v Radovljici: Guz- 
lja je hvalil, daje bil pošten in pri ljudeh priljubljen. Bil 
je proti nacionalnim prepirom, demokratičnega druš- 
tva ni bilo. Guzljev brat naj bi bil špekulant in naj ne bi 
imela zvez. S Koširjem sta bila oba Ločana. Vsega, kar 
obtožujejo Guzlja, naj bi bil kriv pokojni upokojeni os- 
krbnik Novak, ki je zaradi revščine in osebne pokvar- 
jenosti ovajal ljudi in s tem nekaj malega zaslužil. Ob 
njegovi smrti so v njegovi zapuščini našli obremenilno 
gradivo. Tudi on o vsem ostalem ni nič vedel. 
Jožef Zettel, 56 let, poročen, oče dveh otrok, davčni 
uradnik: O najhujših Guzlju očitanih deliktih ni nič sli- 
šal. Davkom se leta 1848 kmetje niso upirali in so red- 
no plačevali. Bilje član čitalnice, kije obstajala že pred 
letom 1848. V njej so bili včasih nacionalni prepiri, Gu- 
zelj je bil bolj za Nemce. Tudi on o ostalem ni nič ve- 
del. Zelo paje obremenil pokojnega Novaka, obsodbe 
zoper sebe je odločno zanikal, tudi ko ga je Pintar še 
dodatno zaslišal. 
Simon Vovk, 52 let, župnik in dekan v Radovljici: 
Guzelj ni bil ravno najbolj reden obiskovalec cerkve, 
pogosto je ponočeval. Čitalnica, katere član ni bil, je 
obstajala že pred letom 1848. Od verodostojnih ljudi ni 
slišal nič takega, kar očitajo nekdanjemu okrajnemu sod- 
niku. Kavarna je bila 1848. leta bolj na slabem glasu, 
ne more pa tega reči za najemnico. Košir in Wagner sta 
bila bolj prostodušna v izjavah. Nastelje nekatere oko- 
ličane, ki so zahajali v Radovljico, vendar ne ve, zakaj. 
Jurij Križaj, 48 let, poročen, sodni izvršitelj: Nič ni 
vedel o stvareh, ki naj bi bremenile Guzlja. Če bi se 
resnično dogodile, bi moral vedeti zanje, saj je izvajal 
policijski nadzor. Guzlja je hvalil, da je bil zelo pri- 
ljubljen, redno obiskoval maše, v uradu so imeli le Lai- 
bacher Zeitung. Ker je še na podstrešju, naj pogledajo 
sporni primer. Vsega naj bi bil kriv Novak. 
Nace Mužan, 65 let, samski, posestnik in župan v Re- 
čici: Leta 1848 je pogosto zahajal v Prešernovo kavar- 
no in klepetal z uradniki, tudi z Guzljem. Čitalnica je 
obstajala že pred 1848., njen član ni bil. Guzljev bratje 
"v redu človek", tudi Koširja je hvalil. Kot pokvarjene- 
ga denuncianta je bremenil Novaka. 
Gašper Pibrovc, 52 let, poročen, oče 8 otrok, fužinar 
in župan v Kropi: Z ničemer ni bremenil ne Guzlja ne 
Koširja. O nobeni stvari ni hotel nič vedeti. Tega in 
gornjega Pintar ni spraševal o Guzljevi morali. Očitno 
se mu ni zdelo primerno, da bi kmetje govorili o tako 
kočljivih vprašanjih povezanimi z državnimi uradniki. 
Matevž Juretič, 37 let, poročen, oče 5 otrok, učitelj: 
Nič obremenilnega ni povedal. Guzlja je hvalil, redno 
naj bi hodil k maši. Že pred letom 1848 je bila v Prešer- 
novi kavarni čitalnica, bil je njen član. Sodnik ga je 
opozoril, naj ne prikriva spornega dogajanja v njej, ker 
obstajajo papirji, ki govorijo drugače. Učitelj je vse za- 
nikal in bremenil Novaka, kije bil star in tečen, saj je 
stalno silil v ljudi in spraševal po novicah. Juretič seje 
na zapisnik podpisal v gajici. Iz sodnikovega odnosa 
do učitelja je razvidno, da ta poklic.ni.bil pretirano spo- 
štovan. 
Matija Zalokar, 56 let, poročen, oče 1 otroka, lekar- 
nar: Nič slabega ni mogel povedati o ljudeh in dejanjih, 
o katerih je bil vprašan. Bilje član čitalnice, kije obsta- 
jala že pred 1848. Vsega je kriv Novak, kije rad lagal. 
Friderik Homan, 32 let, samski, trgovec v Radovlji- 
ci: Nič slabega ni slišal, tisto pa, kar očitajo Guzlju in 
Koširju, naj bi se nikoli ne zgodilo. Bil je član čitalni- 
ce, vendar je bil v njej le kakih 3-krat. 
Franc Serafin Hudovernik, 28 let, poročen, trgovec v 
Radovljici: Guzlja je le hvalil. Nič slabega ni vedel po- 
vedati ne o njem ne o Koširju. 
Jernej Hudovernik, 37 let, poročen, oče treh otrok, 
trgovec v Radovljici: Tudi on ni mogel z ničemer us- 
treči zasliševalcu Pintarju, saj ni o ničemer nič vedel. 
Bilje član čitalnice, vendar je bil v njej kvečjemu 3- 
krat. 
Marija Mulej, 52 let, vdova, mati 7 otrok, gostilni- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 49 
čarka v Radovljici: Guzelj in Košir sta se hranila pri 
nJej. Bila sta zelo v redu, nič očitanega nista naredila. 
Hudo je obremenila Novaka. Ta seje hotel maščevati 
Guzlju, ker gaje zalotil pri zakotnem pisaštvu. 
Vincenc grof Thurn, 63 let, poročen, oče 5 otrok, graš- 
čak: Bilje član čitalnice, vanjo je zahajal poredko in le 
takrat, koje bila prazna. Nič ni slišal ali vedel o deja- 
nih, kijih očitajo Koširju in Guzlju. Slednjega je slabo 
Poznal, le enkrat je mogoče spregovoril z njim 10 be- 
sed. Leto 1848 je preživel zelo osamljen z družino, ni- 
kamor niso zahajali. Tudi on je bremenil Novaka. 
Matija Kunstel, 38 let, samski, posestnik in župan v 
Radovljici: Nič ni vedel o zadevah, ki so zanimale sod- 
nika Pintarja. Spominjal seje le, da seje leta 1848 vse 
balo razburjenih kmetov ter kovačev iz Krope in Kam- 
ne Gorice, meščani in uradniki so si skupaj prizadevali 
za obrambo Radovljice. 
Franc Rabič, 46 let, samski, kavarnar in gostilničar: 
Guzelj in drugi uradniki so pogosto obiskovali njegov 
'okal, nič takega se ni dogajalo, karjim očitajo. Nekda- 
nji radovljiški sodnik je bil zelo moralen človek. 
Janez Avsenek, 39 let, poročen, oče 3 otrok, poštar 
na Otoku: Poredko je hodil v Radovljico, ni bil član 
čitalnice. Pogosto je bil z Guzljem, ki je bil pošten in 
dober človek, patriot. Zatrdil je, da ne verjame, da bi 
očitano lahko storil. 
Franc Just Prešeren, 42 let, poročen, oče 1 otroka, 
Posestnik na Bledu: Večkrat je prišel v čitalnico, ki je 
pila v njegovi kavarni in jo je oddajal v najem. Veliko 
Je bil med ljudmi, zato bi slišal, če bi Guzelj ali Košir 
kaJ očitanega naredila. Novak je 1849. leta umrl, pustil 
Je veliko dolgov. Rad je provociral ljudi in jih spraše- 
val o raznih stvareh. Guzelj in Košir sta mu prepreče- 
vala opravljanje zakotnega pisaštva. 
Viktor Jerman, 30 let, oče 1 otroka, posestnik gos- 
postva Kamen pri Begunjah: Bilje večkrat v čitalnici, 
ker je bil njen član. Nikoli ni slišal uradnikov govoriti 
2oPer državo. Tudi on je bremenil Novaka. 
Janez Lovro Potočnik, 51 let, poročen, oče 5 otrok, 
•žinar in trgovec v Kropi: Bilje član čitalnice, vanjo 
Je pogosto zahajal. Nič ni vedel o razgrajanju oktobra 
48 v njej in nič slabega se ni mogel spomniti o Guz- 
iju ali Koširju. 
Janez Toman, 39 let, poročen, oče 4 otrok, fužinar in 
^Pan v Kamni Gorici: Zanikal je, da bi bil član čitalni- 
Ce- V Radovljico je zahajal le po opravkih. O ostalih 
zadevah, o katerih gaje spraševal sodnik Pintar, ni nič 
vedel. Okrivil paje Novaka. 
Janez Resman, 55 let, poročen, oče 1 otroka, posest- 
nik in tovarnar platna: Bil je član čitalnice. Obiskal jo 
je le enkrat. Nič ni slišal o Guzljevem neprimernem ob- 
našanju in govorjenju. Podvomil je, da bi se lahko kaj 
takega dogajalo v Radovljici, ker tamkajšnji ljudje niso 
take vrste. 
Marija pl. Schossolan, 51 let, poročena, mati 4 otrok, 
najemnica Prešernove gostilne in kavarne: V čitalnici, 
ki je bila v isti stavbi, se ni dogajalo nič takega, kar 
očitajo njenim članom. Guzlja je hvalila, kratek čas je 
bil pri njej celo na hrani. 
Jakob Kelbel, 50 let, poročen, oče 10 otrok, občinski 
odbornik in posestnik iz Bohinjske Bele: Dobil je le tri 
vprašanja, na katera je odgovarjal v slikoviti ljudski go- 
vorici. Guzlja je dobro poznal. Če takoj umre, ne more 
pozitivno odgovoriti, da bi Guzelj nagovarjal ljudi pro- 
ti plačevanju davkov. Tudi drugi niso kaj takega pripo- 
vedovali. Vse je laž. Takrat je bil župan in bi za Guzlje- 
vo hujskanje gotovo slišal. 
Jera Klinar, 38 let, vdova, mati 2 otrok, gostilničarka 
v Mlinem: Guzlja je dobro poznala, saj je pogosto pri- 
hajal v njeno gostilno. Prvič sliši, da bi v Mlinem ali 
Bohinjski Beli nagovarjal ljudi proti davkom. Vse je 
laž. Prvič tudi sliši, naj bi bil radikal. Mogoče gaje kdo 
slišal na glas brati, pa je mislil, da pripoveduje svoje 
mnenje. 
Hieronim Ullrich, 42 let, poročen, oče 6 otrok, gozd- 
ni upravitelj posesti briksenških škofov na Bledu: Bil 
je član čitalnice. Nič takega, kar obtožujejo Guzlja in 
Koširja, se ni dogajalo, ker bi v takem primeru takoj 
izstopil. Tudi od ljudi ni slišal, kar jima očitajo. Guzelj 
je bil dober človek, pomagal je revnim, organiziral je 
denarno nabirko za svojce umrlega uradnika. Tudi on 
je bremenil Novaka, saj je celo bral ovaduška pisma iz 
njegove zapuščine, koje ta 1849. umrl. 
Po pošti je Pintar prejel naslednja zaslišanja oziroma 
izjave oseb, ki so nekdaj službovale v Radovljici: 
Alojz Megušar, 30 let, poročen, oče 2 otrok, sodni 
uradnik v Vipavi: O ničemer ni nič vedel. Z Guzljem si 
nista bila intimna, ni bil član čitalnice. Podpisal seje v 
gajici. 
Janez Loger, izjava iz Vipave, uradnik: Nič ni vedel 
ali slišal o dogajanju, ki ga očitajo Guzlju. Povedal pa 
je, daje bila vpisnina v čitalnico 2 gld ali 1 gld 30 kr, 
mesečna članarina pa 40 kr Predsednik naj bi bil Rizzi, 
najeti so imeli dve sobi, gojili so družabno življenje. 
VSE ZA ZGODOVINO 
50 ZGODOVINA ZA VSE 
Ob pustu so priredili tombolo in ples. 
Kari baron Aichelburg, izjava iz Tržiča, uradnik: 24. 
junija 1848 je bil premeščen v Smlednik. Do takrat se 
ni zgodilo nič takega, kar obtožujejo Guzlja, za kasne- 
je pa ne ve. 
Jožef Žurga, 34 let, samski, sodni uradnik v Novem 
mestu: Nič ni mogel potrditi glede trganja Windisch- 
graetzovega lepaka. Vladarjevega imena v časopisu v 
uradnih prostorih takratni radovljiški okrajni sodnik ni 
preluknjal in vrgel na tla. Hvalil je Guzlja in njegovo 
skrb za revne, označil ga je za zelo moralnega, tako 
javno kot zasebno. Čitalnica ni bila protivladna, njen 
namen je bil seznanjanje njenih članov s političnimi 
novostmi. V njej niso nikoli diskutirali o vladi. 
Gašper Dobrave, 31 let, samski, sodni uradnik v No- 
vem mestu: Ni bil član čitalnice. Nič ni vedel o očita- 
nih dejanjih, v uradnih prostorih Guzelj opisanega de- 
janja ni storil. Znal je našteti številne ugledne člane či- 
talnice. O nemirih v Radovljici je vedel le to, da so kmet- 
je enkrat pridrli pred okrajni urad in drugič pred graščino 
in postavljali zahteve. 
Franc Wagner, sodni pisar v Kranjski gori: Zelo po- 
drobno je opisal dogajanje v Radovljici 1848. leta. Se- 
veda pa ni vedel nič obremenilnega o Guzlju in Košir- 
ju. Tudi on je omenil negativno delovanje Novaka. Za- 
nimiva je njegova opomba, da sta bila nanj opozorjena. 
To dovoljuje sklep, da sta ga Guzelj in Košir podcenje- 
vala in da sta bila dejansko nekoliko preveč samoza- 
vestna ali pa lahkomiselna. 
Moriz von del Negro, okrajni sodnik v Kranjski Go- 
ri: Tudi on je zelo podrobno opisal dogajanje v Radov- 
ljici 1848. leta. V bistvu sta on in njegov sodelavec Wag- 
ner najboljši vir za opis takratnega dogajanja. Pred pri- 
hodom Guzlja je začasno opravljal njegovo delo in na- 
domeščal Rizzija. Bilje član čitalnice, vendar je vanjo 
bolj malo zahajal, ker seje takrat ravnokar oženil. Ra- 
bičevega lokala, kjer so bile najhujše diskusije, ni obi- 
skoval. Dr. Zoff naj bi mu pripovedoval o neprimer- 
nem obnašanju Guzlja, kije sicer veljal za velikega pri- 
jatelja ljudstva. Tudi on naj bi se prepiral z njim. 
Dr. Albin Zoff, zdravnik v Gradcu: O rovarjenjih v 
Radovljici je vedel, ker je tam živel, toda po petih letih 
je podrobnosti pozabil. Kljub temu seje spomnil, da so 
v tamkajšnji čitalnici ob oktobrskih dogodkih na Du- 
naju tolkli po mizi in vpili: "Ljudstvo je zmagalo." Za- 
radi tega je bil pretresen in jo je zapustil. Guzlja je poz- 
nal kot zelo vnetega za demokratična gibanja, enako je 
slišal o Koširju. Obremenilnih dogodkov, ki naj bi jih 
storil nekdanji radovljiški okrajni sodnik, ni potrdil. 
Lovro Pintar, 39 let, kaplan v Preddvoru: Guzljev 
škofjeloški rojak, hkrati sta obiskovala tudi ljudsko šo- 
lo, trganja poziva in luknjanja časopisa ni potrdil. Od 
Novaka ali dr. Zoffa ali koga tretjega paje slišal, da naj 
bi v gostilni Mulej rekel, naj kmetje davkov ne bi več 
plačevali. Guzelj je bil navdušen nad spremembami v 
državi, aktiven član čitalnice, včasih gaje branje Radi- 
kala razburilo. Z Novakom seje pogosto prepiral, sicer 
pa se mu ni zdel mož, ki bi zahajal v skrajnosti. Pintar 
je tudi sumil Novaka kot denuncianta, glede osumljen- 
čeve morale paje povedal, da naj bi imel Guzelj enega 
ali dva nezakonska otroka. 
Luka Rabič, 40 let, poročen, davčni inšpektor v Po- 
stojni: Trganje proglasa in luknjanja časopisa ni potr- 
dil, v uradnih prostorih se to ni zgodilo. Slišal je, da naj 
bi Guzelj v Mlinem ali na Bohinjski Beli nagovarjal 
ljudi proti plačevanju davkov. Tamkajšnji kmetje so to 
pripovedovali v uradu uradniku Zettlu, ko so plačevali 
davke. Imen oseb se ni mogel spomniti. Na njegovo 
opozorilo, da država ne more biti brez davkov, naj bi 
mu kmetje žaljivo odgovarjali, da jurist, mišljenje bil 
sodnik, gotovo bolj pozna ta vprašanja kot pisar. Gu- 
zelj in Košir sta bila radikalnih nazorov, prvi je bil naj- 
hujši. Spominjal se je, da je uradnik Megušar Guzlju 
grozil v Mulejevi gostilni, češ da mu bo s sabljo odse- 
kal glavo, če ne bo nehal protidržavno govoriti. Nek- 
danjemu okrajnemu sodniku je pripisal razmerje s so- 
barico in omenil tudi njegovega nezakonskega otroka. 
Potrdil je, da demokratičnega društva formalno ni bilo, 
bila je le čitalnica. Rizzi je nagovarjal uradnike, naj pri- 
stopijo k njej. Poleg Augsburger Zeitung so naročili še 
številne druge. Povedal je, da so bili njeni člani pred- 
vsem uradniki, sprva tudi nekaj duhovnikov, ki pa so 
kasneje izstopili ter še nekateri ugledni ljudje iz okoli- 
ce, ki smo jih že zgoraj omenili med zaslišanci. Sre- 
čanj, kjer so se navduševali nad oktobrskimi vstajniki, 
se ni udeleževal. Nekateri člani so bili radikalni, drugi 
konzervativni. Slednji so hoteli iti celo pomagat armadi 
proti Dunajčanom. O Guzljevem sorodstvu ni nič ve- 
del, trdil paje, daje želel priti v parlament. O Guzlju 
razen povedanega ni mogel nič dodati, tudi o drugih 
uradnikih ne. 
Rabič je bil v Postojni zaslišan 30. oktobra. Ker so 
njegove izjave odstopale od ostalih in ga v marsičem ni 
nihče podprl, celo Megušar je očitno zanikal grožnje s 
sabljo, so ga na prošnjo Matevža Pintarja 9. novembra 
znova zaslišali. Najprej so ga seznanili z dejstvom, da 
njegovih trditev glede nagovarjanja k zavračanju dav- 
kov nihče ni potrdil, zlasti pa ne Zettel, ne župana Mli- 
na in Bohinjske Bele. Rabič je vztrajal, daje to dejan- 
sko slišal od ljudi, daje Zettel verjetno pozabil, sam si 
pa ljudi ni takrat zapomnil, ker ni vedel, da bodo takšni 
podatki kasneje potrebni. Pozvali so ga, naj vendar po- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ÏGODOVINA ZA VSE 51 
ve, kdo je delal primerjavo med pisarjem in juristom, 
saj je neverjetno, da bi si besede zapomnil, človeka, ki 
J'h je izrekel, pa ne. Rabič je tudi tu ostal pri svojem. 
Zatrdil je, da ne želi govoriti neresnice, govori da le to, 
kar je slišal pripovedovati. Nato so ga vprašali, kaj ra- 
zume pod oznako radikalen. Pojasnil jim je, daje tak 
psti, ki je pozdravil novosti, ki jih je prinesla revoluci- 
ja- Taka sta bila Guzelj in Košir, oba sta bila za novo 
zakonodajo, nič drugega. Sodišče je želelo raziskati tu- 
di ozadje Rabičevih stališč. Povedal jim je, da z Guz- 
'jem nista bila ne prijatelja ne sovražnika, kar govori o 
njem, govori le zaradi resnice. Na vprašanje, zakaj tudi 
Megušar ni potrdil njegovih navedb, je odgovoril, daje 
sam Megušar trdil, da sta se s sodnikom sprla in daje 
okrožni glavar Mac Neven zahteval preiskavo, katere 
rezultati pa mu niso znani. Rabič je torej vztrajal pri 
svojih trditvah, ni jih želel ne spremeniti ne omiliti, pa 
tudi ne zaostriti. 
Guzelj je bil zaslišan 18. novembra. Odgovori na za- 
stavljena vprašanja so bili zelo izčrpni, zapisnikarju jih 
Je sam narekoval. Najprej je moral pojasniti dogodke v 
letu 1848 v Radovljici, zlasti izjemne, ter svoj in dru- 
S'h uradnikov delež pri njih. Povedal je od kdaj do kdaj 
Je služboval v Radovljici, naštel takratne uradnike in 
••••• njihovega sedanjega službovanja. Po njegovem 
Mnenju se v Radovljici leta 1848 ni zgodilo nič poseb- 
nega. Oblastem ni bilo potrebno izvajati posebnih prei- 
skav, pri volitvah ni prišlo do ekscesov kot drugod na 
Kranjskem. Tudi v sodnih in upravnih zadevah so se 
stranke normalno obnašale. Regrutacija 5. marca 1849 
Je v Radovljici potekala popolnoma mirno. V letu 1848 
Je Prebivalstvo radovljiškega okraja uradnike spošto- 
valo. Žalitev veličanstva, o katerih je bilo po deželi pre- 
CeJ slišati, tu ni bilo. 
Ti podatki dovolj povedo tudi o obnašanju uradniš- 
ka v letu 1848. Na vprašanje o čitalnici in njenih čla- 
nin je Guzelj najprej povedal, da sta bila z Rizzijem 
obra prijatelja že pred njegovim prihodom v Radov- 
J!co. Pripisal mu je ustanovitev čitalnice, ki je našla 
°bro podporo v tamkajšnji javnosti, saj je vanjo vsto- 
pa0 33 članov. Med njimi naj bi bili, razen dveh, tudi 
Sl uradniki. Povedal je, kakšna je bila članarina, kje so 
111 njeni prostori, pri čemer se je glede Hudoverniko- 
e hiše verjetno zmotil, o načinu nakupa njene opreme 
er načinu njenega obiskovanja. "Obnašanje uradnikov 
, njej je bilo takšno, kot se za izobražene ljudi spodobi 
v skladu z namenom takšne ustanove samo po sebi 
razume, mirno in dostojno." 
Glede reakcij na dogodke 6. oktobra na Dunaju, vzkli- 
nje "Ljudstvo je zmagalo" in tolčenja s pestmi po 
2i je pojasnil, daje prve vesti, kot smo že omenili, o 
°gajanju v prestolnici v Radovljico prinesel dr. Aha- 
čič. Vest o Latourjevi smrti je vse prizadela. Najodloč- 
neje je zavrnil, da bi se tega kdo veselil. Nekateri so 
pozdravili zmago narodne garde nad vojsko, ker so v 
tem videli zavarovanje pridobitev revolucije. Ni pa bi- 
lo nikakršnih očitanih glasnih reakcij in tolčenja s pest- 
mi po mizah in z nogami po tleh. Vprašanje o obstoju 
demokratičnega društva je kratko in odločno zavrnil. 
Zasliševalec mu trganje proglasa maršala kneza Win- 
dischgraetza ni direktno očital, prosil pa gaje, naj mu 
pojasni to dejanje. Guzelj je odgovoril, da so vsi uradniki 
in Radovljičani ta dokument spoštovali in da se ome- 
njeno dejanje ni moglo zgoditi. Gre za nesmiselno laž. 
Podoben je bil tudi njegov odgovor na domnevno luk- 
njanje časopisa, kjer je bilo navedeno cesarjevo ime, 
njegovo trganje in teptanje. Takšen dogodek naj bi se 
ne mogel zgoditi tudi zato, ker časopisov niso smeli 
nositi iz čitalnice, v uradnih prostorih pa časopisov ni- 
so brali. Nihče naj bi tudi ne imel lastnega izvoda časo- 
pisa. Guzelj je v tem primera svoj odgovor zelo drama- 
tiziral, saj je klical Boga za pričo, da dotlej za tak oči- 
tek na svoj račun še ni slišal. Take trditve naj bi bile 
delo nenormalnih ljudi. 
Če mu zgoraj omenjenih dejanj niso naravnost očita- 
li, paje bilo glede zavračanja davkov drugače. Glede te 
obdolžitve niso slepomišili. Osumljeni nekdanji radov- 
ljiški sodnik je tudi to seveda najodločneje zavrnil, saj 
naj bi s tem v bistvu posredno škodil tudi sebi. Zatrdil 
je, da je določila uradne prisege kot državni uradnik 
vedno spoštoval. Osmo vprašanje seje nanašalo na tr- 
ditev, daje bil skrajni demokrat, saj mu je v gostilni, ki 
jo je vodila vdova Mulej, uradnik Megušar grozil, da 
mu bo s sabljo odsekal glavo, če ne bo umolknil, zaradi 
česar so proti njemu uvedli preiskavo in ga kmalu nato 
prestavili na Vrhniko. 
Zasliševalec je torej v tem primeru združil dva Guz- 
ljeva delikta: mišljenjski in govorni. V bistvu seje zla- 
sti glede prvega odločalo o njegovi usodi, saj je moral 
pojasniti svoj odnos do revolucije in svoje takratno rav- 
nanje. Upoštevati je tudi treba, da ima v tem času ozna- 
ka demokrat že popolnoma drugačno vsebino kot ta- 
krat, ko seje z njo kitil celo anonimni pisun. Guzelj je 
odgovoril zelo premišljeno: "Da sem bil demokrat, mo- 
ram odločno zavrniti kot neresnično, moje politične ten- 
dence so bile take, kot jih je kot dolžnost nalagala ta- 
kratnim uradnikom zakonodaja in ne v svojem delova- 
nju kot tudi ne v zasebnem življenju se nisem oddaljil 
od zakonitosti." 
Ali seje nekdanji radovljiški okrajni sodnik odpove- 
dal svojim nekdanjim nazorom? V bistvu ne! Guzelj 
je, po vsem, kar je mogoče danes ugotoviti, v revolu- 
cionarnem letu 1848 polno zaživel, verjel je, da so stari 
časi minili. Ni želel biti le uradnik, "Kanzleifuchs", am- 
VSE ZA ZGODOVINO 
52 ZGODOVINA ZA VSE 
pak aktiven državljan. Glede na samooznačevanje "pra- 
vih demokratov", ljudi z glavo v prejšnjem režimu, ki 
so se posluževali anonimnih pisem, kijih ni bilo sram 
najbolj ostudnih izmišljotin, ki so svojo osebno kariero 
gradili na denunciranju sodelavcev, ki so rešitev za svoje 
osebne mentalne ali fizične travme videli v nesreči dru- 
gih, Guzelj resnično ni bil demokrat. V takratnih raz- 
merah seje zaradi zlorabe demokracije njenim sprevr- 
ženim nazorom lahko odpovedal. Z "demokrati", ki so 
mu uničevali najboljša leta življenja, gotovo ni želel 
ničesar imeti. Poleg dejstva, daje deloval strogo v smi- 
slu takratne zakonodaje, je navedel še dejstva, daje da- 
roval v skladu s svojimi finančnimi možnostmi 2 gld 
za Hrvate ter pomagal pri volitvah celovškemu sodni- 
ku Avscu. Povedal je tudi, da gaje prosil za enako po- 
moč tudi vitez Kreizberg. Iz navedenih dejstev je izve- 
del zaključek, da takrat ni mogel biti tako problemati- 
čen, če sta ga za pomoč prosila tako ugledna človeka. 
Pripetljaj z Megušarjem je označil kot izmišljen. Vzro- 
kov za premestitev ni znal pojasniti. Ker seje zasliša- 
nje zavleklo preko dvanajste ure, ko je bil čas za kosi- 
lo, je Guzelj predlagal (!) njegovo prekinitev in nada- 
ljevanje naslednji dan. Kot odločilen razlog za tak pred- 
log je navedel dejstvo, da želi še marsikaj pojasniti. To 
seje tudi zgodilo. 
Naslednji danje začel pojasnjevati svoje gledanje na 
premestitev iz Radovljice na Vrhniko. Da bi bili v za- 
slišanju navedeni očitki vzrok za premestitev, ni verjel. 
Povedal je, da ga je tam čakalo enako delovno mesto, 
povrnjeni pa so mu bili tudi stroški za preselitev. Pri 
lastnem raziskovanju vzrokov in po nekaterih razgo- 
vorih, je tudi on prišel do mnenja, daje v ozadju vsega 
pokojni Janez Novak. Z njim sta prišla navzkriž zaradi 
njegovega zakotnega pisaštva. Sprva zaradi tega nista 
imela sporov, saj ga Guzelj ni mislil preganjati, če ne 
bi kršil zakonov. Nekoč pa se je nanj obrnil neki bo- 
hinjski kmet in ga vprašal, zakaj njegov primer že tri 
mesece čaka na rešitev. Ker je okrajni sodnik uradoval 
zelo tekoče, ga je ta očitek prizadel. Pri iskanju vloge 
je ugotovil, daje Novak, ki naj bi jo sestavil po naroči- 
lu kmeta, ni vložil, ampak je prizadetega nalagal. To je 
ob soočenju med kmetom in Novakom slednjemu tudi 
dokazal. Poslej seje zakotni pisar, s katerim sta pogo- 
sto skupaj sedela v gostilni, do njega obnašal povsem 
drugače in se mu zato verjetno tudi maščeval z ovadbo. 
Označil gaje rudi kot sicer vprašljivega človeka, kije 
ljudi ovajal zaradi svojih finančnih zadreg. 
Svojega zasliševalca je opozoril, da v Radovljici ni 
imel veliko časa, daje bil okraj zelo velik in daje bil z 
delom na tekočem. To je bilo razvidno tudi ob predaji 
poslov nasledniku. Guzelj je tu priložil tudi pismen do- 
kaz o svojem uspešnem delu. Na Vrhniki je v letu 1849 
opravil dvakrat več dela kot njegov predhodnik. Tudi 
za to trditev je priložil pismen dokaz. Iz njega je raz- 
vidno, daje bilo v letu 1848 rešenih 2675 zadev, leto 
kasneje pa 4572. Če upoštevamo, kdaj je dejansko pri- 
šel na Vrhniko, mu resnično ne moremo očitati pretira- 
ne samohvale. Tega dne je kot prilogi k zaslišanju do- 
dal tudi Avščevo in Kreizbergovo pismo, katerih vse- 
bino že poznamo. 
Svoje zaslišanje je Guzelj končal s pretresljivo izpo- 
vedjo. Začelje z ugotovitvijo, daje bil do strank vedno 
prijazen in human. Pridobil sije zaupanje ljudi, ki ga ni 
nikoli usmerjal proti vladi, ampak ga vedno obračal v 
korist države: "Bridko, zelo bridko je, če obrekovanje 
nekarakternega človeka z krivičnimi obdolžitvami ne- 
koga tako obremeni, da grozi temu zato skoraj propad." 
Zatrdil je, daje vedno tako delal, da so bili zadovoljni 
ljudje, pa tudi oblast ni imela zoper njega nikoli očit- 
kov. Od vseh strani je dobival priznanja in užival nji- 
hovo zaupanje. Od tistih nesrečnih časov pa nekriv tr- 
pi. Prijatelji se mu kot politično kompromitiranemu izo- 
gibajo, kolegi ga gledajo pomilovalno, v službi je na- 
zadoval. Čeprav bodo višje oblasti ugotovile, da so bili 
očitki le obrekovanje, je in bo ostal omadeževan. Nje- 
govih tedanjih besed ni mogoče soditi po sodobnih raz- 
merah. Nikoli niso bile uperjene proti vladi, vedno le v 
korist reda in miru. Besede je sklenil v prepričanju o 
svoji nedolžnosti in v zaupanju v pravičnost tedanjih 
oblasti. 
Zaslišanje 36 oseb ter osumljenega Guzlja je izredno 
pomembno v številnih pogledih. Ne glede na dejstvo, 
da smo obsežna zaslišanja, ki običajno obsegajo naj- 
manj 4 strani, nekatera pa tudi trikrat več, silno skrčili, 
dobimo izjemen vpogled v takratno radovljiško druž- 
bo. Predvsem nam jasno stopijo pred oči njeni pripad- 
niki tudi v svojih moralnih dimenzijah, ki jih zgodovi- 
narji običajno zelo težko ugotavljamo. Kot vidimo, ra- 
dovljiška družba iz leta 1848 ni bila toliko socialno kot 
politično razdeljena, zmogla pa je v za posameznika 
nevarnih razmerah toliko človečnosti, daje prešla mi- 
mo idejnih nasprotij in želela predvsem pomagati člo- 
veku v stiski. Kaj seje torej oktobra dogajalo v Radov- 
ljici? Če bi smeli soditi po večini izjav, bi morali skle- 
pati, da nič posebnega. Seveda paje resnica nedvomno 
drugačna. Nimamo dokazov, da bi v celoti pritegnili 
sumom oblasti, gotovo paje bil Guzelj silno razočaran 
nad razpletom revolucije in tega ni znal skriti. To je 
posebno prihajalo do izraza v večernih urah, ki so jih 
uradniki skupaj preživljali v gostilnah. V takem razpo- 
loženju so mu pritegnili še nekateri drugi člani čitalni- 
ce, zato so se na zaslišanjih tudi tako enotno zagovarja- 
li. Obtožbama o trganju proglasa maršala Windisch- 
graetza in luknjanju časopisa na mestu, kjer je bil nave- 
den cesar, sta zelo verjetno rezultat blodnih, stremuŠ- 
kih misli nesrečnih posameznikov, ki so brez vsakih 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 53 
moralnih ozirov iskali rešitev za svoje, v vseh ozirih 
bedno stanje. Zdi se, da jima tudi oblast ni verjela. 
Veliko hujši je bil sum, da so imeli v Radovljici radi- 
alno društvo, ki naj bi imelo tudi širše povezave. Tak- 
sne vesti so oblasti veliko bolj skrbele in jih je veliko 
°olj raziskovala. Želela si je pokoritev duha svojih dr- 
žavljanov, ne njihovih udov. Še v naprej seje bala pred- 
vsem revolucionarnih idej, njihovih nosilcev ter njiho- 
vega draženja. Preganjanje takšnega mišljenja in tak- 
snih ljudi je bistvo Bachovega absolutizma, kije sledil 
revolucionarnemu letu 1848/49. Lahko verjamemo tudi 
grožnji s sabljo, vendar, alije bila mišljena resno? Ali 
ne gre za posledice nekoliko vinskega razpoloženja, ki 
ie more biti predmet tako hudih obtožb? Nadvse zani- 
mivo je, kako skušajo zmanjšati obremenilna dejstva. 
Enkratna je gostilničarka Jera Klinar, ki domneva, da 
Je Guzelj le na glas bral, ne pa razlagal svoje misli. Dr. 
¿off je naenkrat pozabil slovenski jezik, brez znanja 
katerega sploh ni mogel opravljati svoje zdravniške 
službe v Radovljici. Povsem jasno je in to potrjuje tudi 
sam Guzelj, da se je večina zaslišancev v določenem 
Pogledu predhodno uskladila. To nenazadnje dokazuje 
ludi enotna bremenitev pokojnega Novaka. Nihče ni 
Pomislil, da bi to lahko počel tudi nekdo drug. Na pod- 
lagi ohranjenih dokumentov pa je povsem ncdvoum- 
no. da ni bil edini, daje "slab" glas radovljiških uradni- 
kov dejansko daleč segel. 
Zaslišanci, vsaj večina, je v prvi vrsti reševala sebe. 
seveda pa ne gre spregledati tudi dveh pomembnih dej- 
stev. Dokaj enotni nastop zaslišancev kaže, daje revo- 
Ucija uživala velike simpatije, saj je kar nekaj mož mir- 
n° prešlo preko nedvomnih političnih nasprotij. Konec 
evolucije je nekatere ponovno združil. Pokazali so ve- 
Ilco solidarnost pri reševanju nekdanjega prijatelja, ki 
0 ga reševali tako v političnem kot moralnem pogle- 
u< Sam Guzelj svoje dejavnosti in besed v bistvu ni 
amkal, dal jim je le ustrezno interpretacijo, predvsem 
Pajc poudarjal, da gaje treba soditi v luči razmer leta 
48, ne pa 5 let kasneje. Poglaviten njegov argument 
Pa Je bilo nedvoumno dejstvo, daje veljal za odličnega 
avca, reševal seje z velikim ugledom, ki gaje dose- 
Sel do leta 1848. Prav zaupanje in ugled pri predpo- 
avljenih sta mu omogočila, daje le zamenjal kraj služ- 
v°Vanja, ne pa tudi položaja in daje dobil selitev pla- 
ano. Njegov nekdanji novomeški kolega Franc Polak, 
rednik Sloveniens Blatt, je naredil manj političnih "kik- 
V » vendar je bil zaradi nesolidnega življenja ali na- 
neneje pijančevanja, premeščen brez nadomestila se- 
tvenih stroškov. 
-    Ljubljani so neposredno po Guzljevcm zaslišanju, 
• novembra, sestavili poročilo o opravljenih zasliša- 
J'n in ga poslali višjemu sodišču v Celovcu. Iz obsež- 
nih prilog so lahko videli, kako veliko delo je sodnik 
Matevž Pintar do 13. novembra, ko je sestavil svoje 
poročilo, opravil in kako malo časa je za to dejansko 
potreboval. Navodilo, da naj bo delo opravljeno natanč- 
no in hitro, je bilo nedvomno zelo dosledno upošteva- 
no. Ljubljansko poročilo je bilo dejansko sestavljeno 
iz Pintarjevega dela in Guzljevega zaslišanja. Radov- 
ljiški sodnik je uvodoma ugotavljal, da so mnogi zasli- 
šanci dogodke iz leta 1848 že v precejšnji meri pozabi- 
li, da je bil še najbolj obremenilen Rabič, takrat pisar, 
sedaj pa davčni inšpektor v Postojni. Še največ se jih je 
strinjalo, da sta bila Guzelj in Košir znana kot radikal- 
no nastrojena in zelo aktivna v revolucionarnem letu. 
Trganje proglasa in luknjanje časopisa se mu ni zdelo 
dokazano in verjetno, besedam o reakcijah v gostilni 
na dunajske oktobrske dogodke pa je verjel. Tudi na- 
govarjanje zavračanja davkov se mu ni zdelo izključe- 
no. Zavrnil je obstoj demokratičnega društva. 
Tudi Pintar je verjel, da ima za Guzljeve neprijetno- 
sti veliko zaslug Novak, saj mu je v svojem poročilu 
naklonil veliko besed. Glede Guzljevega zaslišanja je 
poročilo ugotavljalo, daje članstvo v čitalničnem druš- 
tvu brez oklevanja priznal, zavrnil obstoj demokratič- 
nega društva in svoje predsedniške funkcije v njem, za- 
nikal, da bi bil demokrat in radikal. Niso pozabili tudi 
njegovih besed, da ga je treba presojati v luči dogod- 
kov leta 1848, ne pa sodobnih. Poročilo ugotavlja, da 
je Guzelj zanikal, da bi kmete nagovarjal k zavračanju 
davkov. Opozarja na ugledne prošnje za njegove poli- 
tične usluge in vzroke za Novakovo sovraštvo in maš- 
čevalnost do njega. 
Na koncu poročila je zapisano, da po zaslišanjih ni 
nobenega dvoma, daje bil Ignac Guzelj v izjavah od- 
krit, demokratično nastrojen, daje verjetno nagovarjal 
k zavračanju davkov, da paje bilo vse njegovo obnaša- 
nje pred letom 1848 in po premestitvi zgledno in brez 
pripomb. Bil naj bi preveč pod vplivom takratnega ča- 
sopisja. Poročilo je bilo vsekakor korektno in ni kazalo 
namenov, da bi osumljenemu škodili. Veliko prostora 
je bilo namenjenega njegovi obrambi kot tudi razlagi 
možnega ozadja za krive obdolžitve. 
Decembra 1853. letaje ministrstvo dobilo dotlej zbra- 
no gradivo o Guzljevem obnašanju v letu 1848 in nadalj- 
njih letih, zlasti od 1. julija 1850 do konca leta 1851. 
Ker si niso bili povsem na jasnem, kaj naj si mislijo o 
Guzlju, so 10. februarja 1854 zahtevali dodatne, izčrp- 
nejše in konkretne informacije o njegovem delu na ljub- 
ljanskem deželnem sodišču. Posebno so spraševali, ka- 
ko je Ignac Guzelj ravnal ob obravnavi kranjskega go- 
stilničarja Ignaca Mayerja, kije bil obtožen žalitve vla- 
darja. 
VSE ZA ZGODOVINO 
54 ZGODOVINA ZA VSE 
Iz Ljubljane so poslali detajlno poročilo 3. marca. Po- 
novno so opozorili, da so mu nalagali predvsem kazen- 
ske zadeve, daje kot sodnik imel malokdaj priliko gla- 
sovati, daje imel tudi separatna mnenja, niso pa mogli 
ničesar navesti, kar bi ga politično obremenjevalo. Višje 
sodišče je ljubljansko poročilo zelo pazljivo proučilo, 
saj je 8. marca zahtevalo celo pojasnila za očitne napa- 
ke, ki so se zgodile pri njegovem sestavljanju. Želeli so 
tudi ponovno mnenje ljubljanskega sodišča o njihovem 
uslužbencu Guzlju. To je odgovorilo že dva dni kasne- 
je. Pojasnili so napake pri pisanju. Glede Guzlja so za- 
trdili, da ni zadostnih osnov, da bi lahko govorili o nje- 
govih državi sovražnih tendencah. Poročilo je ugotav- 
ljalo, da ne morejo ugotoviti, alije osumljeni dejansko 
spremenil svoje mnenje ali pa se le prilagodil razme- 
ram, vendar v treh letih in osmih mesecih, kolikor so 
ga spremljali in opazovali, niso ugotovili nič slabega. 
Kljub temu ga ne bi mogli predlagati za svetnika ali 
predstojnika, ampak bi bil primeren le za adjunkta, do- 
kler ne bo dal trdnejših dokazov zvestobe vladarju in 
cesarski rodbini. 
Guzljeve trditve, daje zaradi ovadb prikrajšan v služ- 
bi, so se znova potrdile, saj predlagano delovno mesto 
res ni bilo tako, da bi ga lahko razveselilo. Sodišče ozi- 
roma njegov predsednik očitno nista zmogla poguma, 
da bi svojemu uslužbencu pomagala, karierizem je zma- 
gal nad človečnostjo. 
Pravosodno ministrstvo je poročili (obe sta nastali ver- 
jetno v Celovcu) - prvo z dne 12. decembra je bilo na- 
pisano predvsem na podlagi Pintarjevega dela, drugo z 
dne 30. marca paje vsebovalo dopolnilne informacije - 
natančno proučilo in ugotovilo, da s postopkom proti 
Guzlju ni potrebno nadaljevati in da ni zadržkov za nje- 
govo nadaljnje službovanje v državni službi. Tak sklep 
jebil verjetno sprejet 19. junija 1854, 3. julija so bili z 
njim seznanjeni na višjem sodišču v Celovcu, od koder 
so dejansko vodili postopek. Še isti dan so njegovo vse- 
bino sporočili tudi v Ljubljano. Ljubljanskemu dežel- 
nemu sodišču so naročili, naj o vsem, kar seje zgodilo 
5. julija, obvestijo Guzlja. Tam je bilo tudi zapisano, 
da bo imel enako plačo, kot jo ima od leta 1850.29 
Ignacij Guzelj je zmagal, bila paje to Pirova zmaga. 
Hudobija, garnirana z neumnostjo in škodoželjnostjo, 
se pravi v najslabši možni kombinaciji, je dosegla svo- 
je. Izjemni dogodki, kot je bila revolucija 1848/49, zah- 
tevajo izjemne ljudi. Guzelj je bil tak ali pa vsaj blizu 
njim. Kot idealist seje razdajal novim časom, zapravil 
svoj dotedanji politični kapital in obetavno uradniško 
kariero. Prezrl je, da prelomni časi sprostijo tudi dejaV- 
29 ARS. Deželno sodišče. Kazenski spisi 1848 (Guzelj). 
nost izjemno slabih in zlonamernih ljudi, ki so prepri- 
čani, da v prejšnjem režimu niso uspevali zaradi krivic 
in omejitev, ki jim jih je postavilo družbeno okolje, ki 
je premalo cenilo njihove sposobnosti. Dejstvo je, da 
nenormalni ljudje v normalnih okoliščinah ne morejo 
uspevati, v izjemnih pa naredijo škodo, ki je nihče ne 
more popraviti. Podobne primere, kot je Guzljev, bi lah- 
ko našli tudi v kasnejšem dogajanju na naših tleh, zlasti 
med obema vojnama, v letih "socialistične graditve" 
ter mesecih slovenskega prehajanja v demokracijo. 
Zusammenfassung 
"Ich weise entschieden zurück, jemals Demokrat 
gewesen zu sein!" 
Die Revolution 1848/49 im Spiegel des Schicksals des 
Bezirksrichter von Radovljica, Ignaz Guzelj 
Das Bürgertum war in der Zeit des Vormärz in den 
von Slowenen besiedelten Landstrichen relativ schwach 
entwickelt. Eine Ausnahme bilden hier die Landes- 
hauptstädte sowie seltene Einzelfälle, besonders in den 
Reihen der Berufe mit intellektuellem Hintergrund und 
bei den Kaufleuten in kleineren Bürgersiedlungen. Das 
Schulwesen spielte dabei eine große Rolle, da insbeson- 
dere höhere Schulen kaum und Hochschulen gar nicht 
vertreten waren. 
Die Nachrichten von den Märzereignissen, den poli- 
tischen Umwälzungen in Wien riefen,- auch in slowe- 
nisch besiedelten Städten Manifestationen hervor, die 
sich aber nur über einige Abendstunden hinzogen. Im 
nächsten Schritt wurde eine Nationalgarde aufgestellt, 
dann schien die politische Entwicklung zu stocken. Slo- 
wenische politische Vereinigungen zeigten nach den 
Frankfurter Wahlen nicht mehr den erwarteten Elan, 
sondern verlegten das Schwergewicht auf Aktivitäten 
auf dem Gebiet von Kultur und Bildung. 
Die politische Passivität der Bürger war dafür ver- 
antwortlich, daß in den slowenischen Städten die 
Beamten das Heft in die Hand nahmen und in dieser 
Hinsicht aktiv wurden. Das ist nur logisch, wenn man 
bedenkt, daß sie es waren, die sowohl im Hinblick auf 
ihr Beschäftigungsverhältnis, als auch auf ihre formale 
Bildung am meisten von diesen Fragen betroffen waren. 
Wenn sich Beamte slowenischer Abstammung für revo- 
lutionäre Veränderungen einsetzten, so hat diese ihre 
Aktivität noch eine weitere Dimension. Konnte das slo- 
wenische politische Programm durchgesetzt werden, 
und dabei vor allem die Forderung nach Gleichstellung 
der slowenischen Sprache in der damaligen Verwaltung, 
so hatten sie bessere Einstellungs- bzw. Aufstieg- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 55 
schancen. Damit soll die Tatsache, daß einige von ih- 
nen bereits vorher Nationalbewußtsein besaßen, nicht 
m Abrede gestellt werden, sondern es soll ein Motiv 
dafür aufgezeigt werden, daß ihre Zahl anstieg. 
Auf der Grundlage einer umfangreichen Dokumen- 
tation wird in dem vorliegenden Beitrag die Tätigkeit 
des Bezirksrichters Ignaz Guzelj (Guselli) dargelegt. 
Am 11. April wurde er von Novo mesto nach Radovlji- 
ca versetzt, was für ihn einen Aufstieg bedeutete, zu 
dem er vor allem aufgrund der ausgezeichneten Führung 
seiner bisherigen Amtsgeschäfte (Aktuar I. Klasse) ge- 
kommen war. An seinem neuen Wirkungsort integri- 
erte er sich sogleich aktiv ins öffentliche Leben. Er war 
Gründer oder wenigstens Hauptinitiator für die Entste- 
hung eines Lesesaals. Ihm traten dast alle dortigen 
Beamten bei, auch einige Geistliche, Kaufleute, Hän- 
dler, zwei Gutsherren, von denen einer ein Graf war, 
Verwalter der zur Diözese von Brixen gehörenden 
Waldungen. Sie mieteten zwei Räume im Café Preše- 
ren und abonnierten einige Zeitungen. Der Lesesaal 
Wurde schnell zum Zentrum des gesellschaftlichen und 
Politischen Lebens. Bei den Vorbereitungen zu den 
Frankfurter Wahlen sollte ihr auch Vinzenz Rizzi aus 
Kärnten beitreten, der Bruder des Bezirkskommissars 
v°n Radovljica, der ebenfalls Mitglied des Lesesaals 
War- Seine Eingenommenheit für ein vereinigtes Deu- 
tschland verursachte nationale Konflikte, die aber keine 
größeren Ausmaße annahmen, da bereits von vornherein 
£m großes Maß an Toleranz zwischen Anhängern der 
eidcn Lager vorhanden war. Bei den Wahlen zum 
wiener Parlament bekam Ignaz Guzelj, dessen Popu- 
antät bei den Bauern schnell stieg, nur eine einzige 
"tnrne. Der Komplikationen wegen, die daraus ent- 
standen waren, daß der spätere Abgeordnete des Wahl- 
ezirks von Radovljica gleich in drei Einheiten und 
auernstellungen gewählt worden war, mußten die 
ahlen in Radovljica und Škofja Loka wiederholt wer- 
en. Der letztere Ort war Geburtsort Ignaz Guzeljs, der 
°tt noch seinen Bruder Jurij hatte, der ein crfolgrcich- 
r Geschäftsmann und zugleich Wahlmann war. Die 
PUlarität Guzeljs in Radovljica und seine Verbin- 
den in Škofja Loka wollten auch der Jurist Dr. Franz 
^ußez, k. k. wireklicher AppcIIationsrath K. K. Frie- 
"ch Creizbcrger Ritter von Kreizberg, •. k. wirklicher 
Gubernialrath des K. K. illyrisches Gubernium in 
JUbljana, informeller Führer der extremen Konscrva- 
Ven in Krain, ausnützen. Da der Cillier Richter und 
v^'bachcr Bürokrat Konkurrenten bei den wiederholten 
ahlen in Škofja Loka waren, setzte sich Guzelj für 
r keinen ein, womit er sich in Ljubljana allerdings 
echt unbeliebt machte. 
M 
• eim Oktoberaufstand in Wien kam es zwischen den 
Sliedern des Lesesaals in Radovljica zu einer poli- 
tischen Spaltung. Obwohl auch Guzelj Mitglied des 
Slowenischen Vereins in Ljubljana war, der die Kroa- 
ten in ihrem Kampf gegen die Magyaren auch finan- 
ziell unterstützte, und selber zwei Gulden dafür spen- 
dete, war er nicht mehr bereit, sie bei ihrem Engage- 
ment in Wien weiter zu unterstützen. Hinter ihm stand 
offenbar der Großteil der Mitglieder des Lesesaals, was 
vor allem die Geistlichkeit abstieß. Im Lesesaal feierte 
man mit Faustschlägen auf den Tisch und Ausrufen 
"Das Volk hat gesiegt" die ersten Siege der Wiener 
Nationalgarde. Als der Wiener Aufstand niedergeschla- 
gen war, konnten Guzelj und einige seiner Kollegen 
ihre Enttäuschung nicht verbergen. 
Die Abrechnung mit den Anhängern der Revolution, 
besonders mit Guzelj und seinem engsten Mitarbeiter 
Johann Koschier brachte anonyme Briefe mit sich, der- 
en Verfasser wahrscheinlich ein niederer Beamter aus 
Krain war. Später stellte man in Radovljica fest, daß 
auch ein pensionierter Staatsbeamter am Ort, den der 
Bezirksrichter als Winkelschreiber entlarvte. Diese 
Briefe beschuldigten Guzelj und andere Beamte, sie 
verachteten den Herrscher, hetzten die Bevölkerung 
dazu auf, die Zahlung der Steuern zu verweigern, 
mißachteten die oktroyierte Verfassung, machten sich 
des Radikalismus schuldig, verbündeten sich mit 
Demokraten in Kärnten, seien unmoralisch... Es wäre 
aufgrund dieser politischen Fragen offenbar beinahe zu 
gegenseitigen körperlichen Drohungen gekommen. Die 
Folge waren Versetzungen, zunächst die Koschiers, im 
Februar 1849 dann auch Ignaz Guzeljs. Ihm wurde die 
gleiche Stelle in Vrhnika bei Ljubljana zugewiesen. Er 
wurde dem Kriminalgericht in Ljubljana angezeigt und 
seitens der Polizei und seiner Vorgesetzten im Dienst 
scharf beobachtet. 
Das Verhalten von Guzeljs Vorgesetzten und Mitarbe- 
itern zeigt unzweideutig, daß sie ihm helfen und ihn 
schützen wollten. Bei der weiteren Suche nach ehema- 
ligen aktiven Anhängern der Revolution stieß man wied- 
er auf ihn, besonders, da er im Rahmen der Reorgani- 
sation der Verwaltung und des Gerichtswesens eine 
neue Dienststelle bekommen sollte. Anfang Oktober 
1853 leitete das Innenministerium aufgrund der bis dato 
gesammelten Nachrichten bzw. Ermittlungen, die das 
höhere Kriminalgcricht in Klagenfurt führte, an dem 
einmal Dr. Außcz angestellt gewesen war, das Ver- 
fahren ein. Der neue Bezirksrichter von Radovljica, es 
war Guzeljs Vorgesetzter aus den Zeiten, als er noch in 
Novo mesto Dienst getan hatte, verhörte über zwanzig 
Personen in Radovljica im Zusammenhang mit diesen 
Vorgängen und ordnete auch ein Verhör derjenigen an, 
die in der Zwischenzeit aus Radovljica weggezogen 
oder versetzt worden waren. Zusammen mit Guzelj, der 
damals als Gerichtsbeisitzer am Landgericht in Ljublja- 
VSE ZA ZGODOVINO 
56 ZGODOVINA ZA VSE 
na arbeitete, wurden 36 Personen verhört. Unter ihnen 
befanden sich alle noch lebenden Mitglieder des 
Lesesaals, der Ortspfarrer und einige Bürgermeister der 
Umgebung. Alle Aussagen sind erhalten. Guzelj wur- 
de beschuldigt: des Zerreißens des Plakats von Win- 
dischgraetz an die Wiener, des Durchstechens der Zei- 
tung mit dem Finger an der Stelle, an der der Name des 
Herrschers stand, des Zerreißens derselben und des 
Herumstampfens auf ihr - und all das in Amtsräumen! 
-, der Gründung einer demokratischen Vereinigung und 
ihrer Führung, des Geschehens im Lesesaal während 
der Wiener Oktoberereignisse, des Konflikts mit einem 
Beamten, der den guten Namen des Herrschers vertei- 
digte, der Aufhetzung der Menschen zur Weigerung der 
Steuerzahlung, der politischen Einmischung in die 
Vorgänge in Škofja Loka vermittels Verwandter und 
der Unmoral. Die Verhörten wiesen die schlimmsten 
Anklagen zurück, und das gilt auch für politisch Anders- 
denkende. Einige von ihnen sagten zwar, er sei ein be- 
geisterter Anhänger der Revolution gewesen, einige 
sagten, sie hätten verschiedene Gerüchte gehört, seien 
aber nicht dabei gewesen, nur ein Beamter blieb bei 
der Verweigerung der Steuern und der Majestätsbelei- 
digung, was fast zu einer tätlichen Auseinandersetzung 
mit einem Kollegen geführt hätte. Im Ermittlungsver- 
fahren wurden auch alle Berichte über Guzeljs Tätig- 
keit bei Gericht gesammelt und sogar einzelne Fälle 
analysiert, wie er als Gerichtsbeisitzer gestimmt hatte. 
Auf der Grundlage aller gesammelten Dokumente und 
Verhöre konnte eindeutig festgestellt werden, daß er 
wirklich ein begeisterter Anhänger der Revolution 1848/ 
49 war, daß er unter dem Einfluß einer radikalen Zei- 
tung stand und bei seinen Äußerungen wahrscheinlich 
unvorsichtig war; den Hauptanklagepunkten schenkte 
man aber keinen Glauben. Die Feststellungen, daß es 
keine demokratische Vereinigung gab, daß er sich nach 
seiner Versetzung politisch vollkommen passiv verhal- 
ten hatte, daß seine Abstimmung in Straffallen mit poli- 
tischem Hintergrund nicht umstritten war und daß er 
im Dienst ausgezeichnet und außerordentlich erfolg- 
reich war, gaben den Ausschlag. Das Ministerium stellte 
deshalb im Juni 1854 das Verfahren gegen ihn ein, er 
konnte im Staatsdienst verbleiben, aber bei der Reor- 
ganisation der Verwaltung und des Gerichtswesens nicht 
in Einklang mit seiner Arbeit, seinem Wissen und sein- 
en Dienstjahren befördert werden. 
Die umfangreiche und überraschend gute Dokumen- 
tation ermöglicht es nicht nur, den Verlauf der Revolu- 
tion 1848/49 in einem kleinen Provinzort im Detail 
nachzuverfolgen, sondern erlaubt auch, ein individu- 
elles Schicksal nachzuzeichnen und Schlüsse über Men- 
talität, Moral und politische Ansichten des damaligen 
Beamtentums zu ziehen. Sie macht auf ausgezeichnete 
Art und Weise anschaulich, wie die damalige Gesell- 
schaft funktionierte. Indirekt erklärt sie auch, warum 
es nur eine geringe persönliche (personale) Kontinuität 
zwischen dem politischen Geschehen im Revolution- 
sjahr 1848/49 und nach der Einführung des Ver- 
fassungslebens gab. Zugleich wird auch eine Antwort 
darauf gegeben, weshalb eine ganze Reihe damaliger 
Beamter irgendwo in einer Grauzone zwischen den 
politisch Konservativen und den national Abtrünnigen 
landete. V 
VSE ZA ZGODOVINO