glas mladih 99 Measuring hand grip strength of G-judokas Abstract More and more people with disabilities are choosing organized practice of judo, called G-judo. In addition to enhancing the phys- ical body, socialization and well-being at practice is also important to them. The strength in hands is one of the key martial skills, so we decided to performed measurements of grip strength in G-judo group. Measurements were performed on a dynamometer Camry EH101 on a sample of 17 judokas 17 (4 girls in 13 boys) with special needs, where an average age was 20.82 (± 14.24) years, average height 160 (± 16.13) cm and average weight 60.66 (± 18.14) kg. Average belt level of the G-judo members was 7.65 (± 1.54) KYU. Measurements showed average grip strength of 21.3 ± 9.3 kg in the dominant side and 19.27 ± 7.83 kg in non-dominant side. A statistically significant difference between dominant and none-dominant hand was found t(14)=2.92, p = 0.011. In the process of data acquisition, it became clear that we can use hand dynamometer to determine the dominant hand of people with special needs, which can’t or do not know how to write. Key words: judo, persons with disabilities, dynamometry. Viktorija Pečnikar Oblak, Damir Karpljuk, Jožef Šimenko Merjenje moči stiska pesti G-judoistov Izvleček Vse več oseb s posebnimi potrebami se od- loča za organizirano vadbo juda, ki se ime- nuje G-judo. Poleg krepitve fizičnega telesa je zanje pomembna socializacija in dobro počutje na vadbi. Moč rok predstavlja eno od ključnih borilnih sposobnosti, zato smo opravili meritve moči stiska pesti pri judoistih iz skupine G-judo. Meritve so bile opravljene na dinamometru Camry EH101 na 17 osebah (4 dekleta in 13 fantov) s posebnimi potreba- mi s povprečno starostjo merjencev 20.82 (± 14.24) let, povprečno višino 160 (± 16.13) cm in povprečno težo 60.66 (± 18.14) kg. Stopnja pasu pri vadečih je v povprečju predstavljala 7.65 (± 1.54) KYU. Meritve so pokazale pov- prečno moč stiska rok na dominantni strani s 21.3 ± 9.3 kg in nedominantni strani s 19.27 ± 7.83 kg. Ugotovljena je bila statistično značil- na razlika med dominantno in nedominantno roko t(14) = 2.92, p = 0.011. V procesu prido- bivanja podatkov se je pokazalo, da lahko uporabimo ročni dinamometer za določanje dominantne roke pri osebah s posebnimi po- trebami, ki ne zmorejo ali ne znajo pisati. Ključne besede: judo, osebe s posebnimi potrebami, dinamometrija. 100 Uvod „ Judo in G-judo Judo je tradicionalna borilna veščina, ki prihaja iz Japonske in v prevodu pomeni »mehko pot«. Vključuje različne tehnike metov (ročnih, bočnih, nožnih in telesnih), končnih prijemov, vzvodov in davljenj. Za- četki segajo v leto 1882. Njegov ustanovi- telj je bil Jigoro Kano, ki je iz tedanjih bo- rilnih veščin razvil predvsem varno vadbo, imenovano randori. »Razvoj randorija kot oblike vadbe je kmalu ponudil varen način za primerjavo tehnič- nega znanja, fizičnih sposobnosti in borbe- nega duha vadečih. Pojavila so se tekmo- vanja (shiai), judo pa se je iz borilne veščine razvil v šport« (Sluga, 2014). Judo kot šport predstavlja izjemno okolje za razvoj osnovne motorike telesa, moči, vzdržljivosti in eksplozivnosti. Prav po- sebno okoliščino, ki pomembno vpliva na razvoj prej naštetih lastnosti, predstavlja obvezna vadba s partnerjem. Judoist mora hkrati obvladovati svoje telo in skuša rušiti ravnotežje nasprotnika. Ta dva hkratna pro- cesa zahtevata tudi stalno koncentracijo in uporabo različnih tehnik glede na partner- jevo gibanje. »H gibalnim sposobnostim v judu prište- vamo vse tiste aktivnosti, ki jih izvajajo tekmovalci med judo borbo. Razdelimo jih lahko na dva dela: a) osnovne in b) specifič- ne-specialne gibalne sposobnosti v judu« (Šimenko, 2014). Šimenko (2014) v nadaljevanju pojasni, da so osnovne gibalne sposobnosti zajete v prvem delu judo borbe in pomenijo uvo- dno gibanje tekmovalca do prijema na- sprotnika za kimono (judogi), rušenje ravno- težja in priprave za met. Specifične gibalne sposobnosti predstavljajo drugi del borbe, ki vključuje met nasprotnika, kontra in re- kontra mete, možno nadaljevanje borbe v parterju z zaključkom s končnim prijemom, vzvodom ali davljenjem ter reševanja iz pri- jemov. Zaključi, da je za specialne gibalne sposobnosti v judo potrebna predvsem velika agilnost, ki sloni na moči, koordina- ciji, gibljivosti in ravnotežju. G-judo ali Gan-judo pomeni vadbo juda za osebe s posebnimi potrebami (gan: vklju- čevalna, ju: mehka, do: pot). Pri učenju teh- nik so izpuščene nevarnejše tehnike, kot so davljenja, vzvodi in telesni meti. Tekmoval- na pravila Specialne olimpijade določajo še druge varnostne ukrepe, ostali elementi ostajajo enaki kot pri judu. »Treniranje juda z osebami s posebnimi po- trebami se razlikuje od tekmovalnega, ven- dar v sebi nosi ista načela in cilje. Izkušnje in pozitivni učinki, ki jih v življenje teh ljudi prinaša judo, so v svetu že znani in opisani v strokovni literaturi. Poudariti je treba, da se v svetu lotevajo treniranja »drugačnega juda« timsko (trener, športni zdravnik, fizi- oterapevt in prostovoljci). To omogoča, da je trening čim bolj prilagojen potrebam in zmožnostim vsakega posameznika« (Da- dič, 2001). Pomen moči stiska pesti v judu Moč in tehnika prijema za kimono – judogi (Judo Gi) s ciljem rušenja ravnotežja na- sprotnika je pomemben dejavnik borbe. Od močnega in ustreznega prijema je od- visen nadaljnji potek borbe, rušenje ravno- težja, vstop v met in končni prijem. Pri judu je kontakt med borcema stalno prisoten. Prijem za kimono je obvezna sestavina borbe. V mnogih študijah je bilo navedeno, da je močan stisk zelo učinkovit za judo borbo. Moč stiska pesti zavzema ekstremno po- membno mesto pri vadbi juda zaradi dej- stva, da obstajajo intenzivne vaje in izzivi, povezani z držanjem obleke. Intenzivnost, trajanje in oblika treninga, še posebno v času priprav, vpliva na športnikovo raven zmogljivosti (Karakoc, 2016). Judo kimono je za razliko od karatejskega kompaktnejši, posebno jakna – zgornji del je težji in na določenih mestih okrepljen (rob – rever kimona, hrbtni del, hlačnice na kolenih). Močan stisk pesti tako predstavlja dober pogoj za močan oprijem kimona in vztrajanje v prijemu, ki vodi v nadaljnje akcije. Na vadbah juda in G-juda je pri za- četnikih in otrocih večkrat opaziti, da še nimajo moči za zadrževanje nasprotnika s prijemom za kimono. Prijem za kimono zahteva prav posebno znanje in veščino, ki se utrdi izključno z večkratnimi ponovitva- mi, večletno vadbo in z načrtno krepitvijo moči stiska pesti. Šele ko judoist pridobi določeno stopnjo moči stiska pesti, lahko vstopi v bolj poglobljeno pot tehnike me- tov med borbo. »Otroke že v judo vrtcu navajamo na pravilen prijem kimona ter jih naučimo pomena »nepravilnega« držanja« (Stavrev, Videmšek in Karpljuk, 2014). Moč stiska pesti se z redno vadbo bistveno spremeni pri odraslih judoistih in telesno razvitejših najstnikih. Ti že v okviru splo- šnega judo treninga pridobivajo na moči oprijema kimona. Pri nekaterih odraslih judoistih iz skupine G-juda pa kljub večle- tnemu treningu (3–5 let) moč stiska pesti ne napreduje enako hitro. Judoisti z večjo močjo v rokah imajo večjo možnost za zmago, saj lahko z močnimi rokami učinkoviteje blokirajo nasprotni- kov poskus prijema in vsilijo nasprotniku svoj dominanten prijem in s tem pripravijo boljši položaj za izvedbo svojih tehnik (Ba- novic, 2001). Vendar se moč prijema skozi leta pri mladih judoistih spreminja, saj je po Zubitashvili (2011) prirastek moči prijema največji prav pri mladih judoistih med 13 in 15 letom starosti. Z izvajanjem merjenja moči in načrtnim vpeljevanjem določenih vaj za krepitev stiska moči pri vadečih v skupinah G-juda bi se lahko pomembno vplivalo na hitrejši napredek. Raziskave, vpeljave novih vaj in redne meritve bi lahko znatno prispevale k razvoju G-juda. Vadba G-juda v Judo klubu Sokol Člani G-juda praviloma prihajajo iz socialno varstvenih zavodov ali varstveno delovnih centrov, ki vključujejo osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. V Slove- niji so v zadnjem obdobju vidno aktivnej- ši v poučevanju G-juda trije športni klubi: Judo klub Koper, Judo klub Jesenice in Judo klub Sokol Ljubljana. Aktivni so tudi v DDTC Barčica v Kopru, kjer vključujejo v vadbo juda odrasle osebe s težavami v du- ševnem zdravju. »Pri vadbi duševno prizadetih oseb je po- trebna velika količina ponavljajočih se ver- balnih navodil oziroma usmerjanj za vsako vajo, ki jo vadeči sicer že poznajo. Le tako dosežemo učinkovite – globlje procese učenja. Treninge bogatimo z veliko dozo humorja, topline, osebnega stika in drugih oblik motivacije. Trening je igriv in glasen, saj komunikacija poteka v vseh smereh …« (Šömen, 2015). V Judo klubu Sokol poteka vadba G-juda v 2 rekreativnih, 2 tekmovalnih in v 1 mešani skupini. Skupno je vključenih 54 judoistov – oseb s posebnimi potrebami. Judoisti tekmovalnih skupin so stari od 9 do 63 let in razdeljeni v dve skupini, in sicer v mlajšo skupino, v katero so vključeni judoisti od 9 do 21 let, ter v starejšo skupino, kjer so vključeni judoisti od 17 do 63 let. glas mladih 101 Treningi tekmovalcev potekajo dvakrat tedensko po eno uro: mlajša skupina 45 mi- nut, starejša skupina 60 minut. V mlajši sku- pini so redno prisotni trije vaditelji, v starejši skupini pa le eden. Mlajši judoisti, stari od 9 do 16 let po izkušnjah v praksi potrebujejo več pozornosti, vzgoje za ustrezno vede- nje, več spodbude za vodene aktivnosti in usmerjanje ter konstantno opozarjanje na izvajano športno aktivnost. Pomembno je, da se čutijo sprejete in slišane. Šinkovec idr. (2012) poudari, da je potreb- no otroka ali mladostnika vključiti na več načinov: lahko je naš pomočnik in aktivno sodeluje pri pripravljanju in pospravljanju orodij in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri vadbi, lahko pomaga pri sojenju, je ča- somerilec, pomaga pri pripravi plakatov in podobno. Pomen pozdrava na začetku in na koncu vadbe Proces vadbe G-juda poteka podobno kot vadba juda. Začenja se s pozdravom, ki je temelj judo etike in izraz spoštovanja do učitelja, do partnerja in do borilnega prostora. Spoštovanje je pogoj tako za vrhunski judo, kot za judo stil življenja, ki se odraža v vsakodnevnih opravilih, med- sebojnih odnosih, mišljenju in delovanju posameznika judoista. Etična načela juda so pravila lepega obnašanja, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in sodelova- nju, s tem pa krepijo medčloveške odnose in človeške vrednote (Čuš, 2004). Na Sliki 1 so v vrsti za pozdrav G-judoisti Tekmovalne skupine 1 iz Judo kluba Sokol, ki jih vodi in- štruktor juda Robert Pečnikar. Slika 1. G-judo – Tekmovalna skupina 1, Judo klub Sokol (Foto: Arhiv Judo kluba Sokol). Ogrevanje in učenje judo teh- nik v Judo klubu Sokol Vsaka vadbena enota G-juda se po pozdra- vu nadaljuje z ogrevanjem, ki traja 10–15 minut, odvisno od razpoloženja in stopnje koncentracije vadečih in vaditeljev. Celo- ten potek vadbe je vedno enak, saj po iz- kušnjah predstavlja temelj za organizirano vadbo G-juda in napredek v učenju tehnik. Kljub predhodni trditvi se občasno doda posamezen element športne vadbe ali judo tehnike, ki je nov in drugačen (Slike 2, 3 in 4). Za razliko od vadbe juda predšolskih otrok, pri katerih je rutina oziroma ogrodje poteka vadbe (pozdrav, ogrevanje, judo igre z elementi judo tehnik, umirjanje, pozdrav) enako pomembno kot pri G-judu, pa pred- šolski otroci zahtevajo hitro menjavanje in spreminjanje iger, da ohranjajo pozornost in ostajajo zainteresirani za vadbo. V skupi- ni G-juda bi takšno hitro menjavanje vodilo v neorganizirano prosto vadbo, kjer vadite- ljev glas ne bi bil slišan. Pistotnik (2004) navaja, da otroke v začetku vadbene enote ogrejemo s tekalnimi igra- mi, z lovljenji in skupinskimi teki. V glavnem delu izbiramo štafetne, borilne in moštve- ne igre. V zaključnem delu treninga izbere- mo elementarne igre za telesno in dušev- no umirjanje otrok. Učenje judo tehnik poteka izključno na način učitelj-učenec. Po izkušnjah trenerja v primeru Judo kluba Sokol je pri učenju G-juda pomembno, da učenec več zapo- rednih treningov vadi z učiteljem, preden preizkusi tehniko z drugim vadečim judo- istom. »Za razumevanje novih dejavnosti oziroma pridobivanje novih izkušenj (otrok z mo- tnjo v duševnem razvoju) pogosto potre- buje večjo nazornost in več ponovitev ter tudi prilagajanje dejavnosti glede na nje- gove želje ob različnem času« (Videmšek, Karpljuk, Zajec in Meško, 2012). Metode „ Preizkušanci Vzorec merjencev je predstavljal 17 judoi- stov s posebnimi potrebami (4 dekleta in 13 fantov). Pri 2 fantih meritev ni bilo mo- goče izvesti. Povprečna starost merjencev je 20.82 (± 14.24) let, povprečna višina 160 (± 16.13) cm in povprečna teža 60.66 (± 18.14) kg. Pri vseh merjencih, kjer so bile iz- vedene meritve, je desna roka predstavljala njihovo dominantno roko. Stopnja pasu pri judu je v povprečju predstavljala 7.65 (± 1.54) KYU. Vadeči so meritve moči z zanimanjem izvr- ševali. S pojasnilom in spodbudo, da bomo meritve po določenem obdobju ponovili in opazovali razliko pred in po vadbi, so večinoma pozitivno sprejemali in sode- lovali. Merjenja moči ni opravil en mlajši judoist (11 let). Izrazil je zanimanje in hkrati negotovost ter je verbalno in z vedenjem odklanjal možnost, da bi prijel za digitalni ročni dinamometer. Drugi mlajši judoist (9 let) je napravo v rokah zgolj raziskoval in sti- ska ni zmogel opraviti na primeren način, da bi rezultat lahko šteli v sklop opravljenih meritev. Pripomočki Maksimalno silo stiska pesti smo izmerili z dinamometrom. Testiranje moči stiska (kg) je potekalo s digitalnim ročnim dina- mometrom (Camry EH101), ki je izmeril maksimalno vrednost stiska pesti na 0,1 kg natančno. Camry digitalni dinamometer omogoča shranjevanje meritev za 20 oseb. Ročica dinamometra se lahko prilagodi na 5 stopenj – razdalj glede na velikost mer- jenčeve dlani, za boljši oprijem dinamome- Slika 2,3 in 4. Vadba G-juda v Judo klubu Sokol, Judo klub Sokol (Foto: Arhiv Judo kluba Sokol). 102 tra (Chen, Lu in Zhang, 2014). Meritve smo opravili na 2. in 3. oznaki – razdalji. Merjenci so bili v nevtralnem stoječem položaju s svojo ne testirano ramo priporočeno ob trup in nevtralno rotirano s podlaktjo in zapestjem v nevtralnem položaju, kot je predpisano po Fess in Moran protokolu (1981). Dobili so jasen znak, da maksimalno stisnejo ročico, kolikor je mogoče. Ročico nato držijo 3 sekunde in nato sprostijo. Med testi so imeli merjenci od 20 s do 30 s počit- ka. Izvedli smo po 2 meritvi z levo in desno roko. Za nadaljnjo obdelavo smo uporabili maksimalno vrednost izmed dveh meritev (Meng idr., 2015). Postopek Testiranje je potekalo meseca marca 2016 v času treninga v dveh skupinah G-juda v Judo klubu Sokol Ljubljana. Starši merjen- cev so bili pisno obveščeni o udeležbi na meritvah in so podali ustna soglasja. Po- datke smo analizirali s pomočjo programa SPSS 21.0. Za opis vzorca smo uporabili metodo opisne statistike. Za ugotavljanje razlik med dominantno in nedominantno roko smo uporabili parni t-test. Testiranje statistične značilnosti razlik smo ugotavljali na ravni 5-odstotnega tveganja. Na Sliki 5 in 6 je prikazano merjenje moči stiska pesti z dinamometrom. Slika 5, 6. Merjenje moči stiska pesti z dinamome- trom v Judo klubu Sokol (Foto: Arhiv Judo kluba Sokol). Rezultati in razprava „ Tabela 1 prikazuje povprečno vrednost sti- ska desne dominantne 21.3 ± 9.3 kg in leve 19.27 ± 7.83 kg nedominantne roke. Tabela 2 prikazuje, da se pri judoistih s posebnimi potrebami pokaže statistično značilna raz- lika med močjo stiska roke med dominan- tno in nedominantno stranjo (DIN-D roka, DIN-L roka) t(14) = 2.92, p = 0.011. Pri vadbi G-juda sta pomembna tako psi- hofizična kondicija kot socializacijski vidik. Judoisti morajo radi prihajati na vadbo. Da bi se dobro počutili, je pomembna ustre- zna medosebna klima, pogoji dela in uspo- sobljeni vaditelji. »Otrok z motnjo v duševnem razvoju se slabo zaveda lastnega telesa in pogosto dvomi v svoje gibalne sposobnosti, kar ima za posledico težave v socialni integraciji. Zato je potrebno otroka spodbujati k ra- znovrstnim gibalnim dejavnostim, s kateri- mi bo razvijal gibalne ter druge sposobno- sti in lastnosti. Otrokova gibalna dejavnost je namreč v izraziti interakciji s spoznavnimi sposobnostmi in čustveno-socialnimi zna- čilnostmi« (Videmšek idr., 2012). Prve meritve moči stiska dominantne in nedominantne roke z digitalnim ročnim di- namometrom med G-judoisti so pokazale, da obstaja statistično značilna razlika med močjo stiska leve in desne roke. Z načrtnim delom in dodatnimi usmerjenimi vajami se lahko izboljša določene procese vadbe in vpliva na povečano motivacijo, vzdržljivost, tehniko in moč. S spremljanjem razvoja moči ob dodatnih preprostih vajah za moč stiska pesti na vsakem treningu bi želeli v nadaljnjih raziskavah ugotoviti, kako hitro in ob kakšnem minimalnem usmerjenem vložku bi bil viden napredek. »Študije v literaturi kažejo, da trening zago- tavlja razvoj. Mišična trdnost je pomembna pri ohranjanju ravnotežja. Tako ravnotežje kot motorične sposobnosti se lahko vzdr- žujejo prek judo treninga« (Karakoc, 2016). Zanimive so tudi ugotovitve, da se pri ne- katerih judoistih, ki trenirajo dlje časa, lahko morebiti v praksi pojavi, da je moč stiska pe- sti v obeh rokah podobna, kar je za usklaje- no in zdravo telo in gibanje pomembno. To je pokazala tudi raziskava, opravljena v pri- meru kanadskega nacionalnega judo tima, kjer je bila povprečna moč stiska desne in leve roke podobna, in sicer 56 ± 6.6 kg in 55.71 ± 6.6 kg (Thomas, Cox, LeGal, Verde in Smith, 1989). Včasih pa je nedominantna roka celo močnejša. Rezultat se pripisuje načinu vadbe juda, saj se prijemi za kimo- no in tehnike metov izvajajo tako v levo kot v desno stran. Pri 15 merjencih G-juda se je pokazala le ena takšna razlika. Določitev dominantne roke je pri osebah s posebnimi potrebami z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju nekoliko zah- tevnejša, saj nekateri ne pišejo ali pa težje pišejo. Trije starši merjencev so povedali, da njihov judoist pri vsakodnevnih opravilih uporablja enakovredno obe roki. Pri vseh treh omenjenih judoistih so tudi meritve stiska moči pokazale skoraj enako moč v levi in desni roki. Ker gre za majhen vzorec, je rezultat lahko naključen, vendar pa bi bilo vredno raziskati, ali bi lahko bila upora- ba dinamometra ustrezna za lažje določa- nje dominantne in nedominantne roke. Tabela 1. Opisna statistika vzorca merjencev SPREMENLJIVKE Št. Merjen- cev Srednja vrednost Standardni odklon Minimum Maksimum STAROST 17 20,82 14,24 8,00 63,00 TEŽA 17 60,66 18,14 28,10 94,00 VIŠINA 17 160,00 16,13 122, 0 0 188,00 STOPNJA PASU-KYU 17 7, 6 5 1,54 4,00 9,00 DIN-D roka 15 21,30 9,30 7, 8 0 4 4,10 DIN-L roka 15 19, 27 7, 8 3 9,20 38,40 Legenda: DIN-D roka – moč stiska desne roke, DIN-L roka – moč stiska leve roke. Tabela 2. Parni T-test moči leve in desne roke SKUPINA DESNA ROKA LEVA ROKA 95 % CI SPREMENLJIVKA Mean SD Mean SD Lower Upper df t p DINAMOMETRIJA (kg) 21.3 9.3 19.27 7. 8 3 0.54 3.53 14 2.92 0 . 011 p ≤ 0.05 glas mladih 103 Ob izvajanju merjenja smo ugotovili, da bi bilo bolj primerno, če bi bil dinamometer drugače oblikovan, saj so nekateri merjenci težko uporabljali napravo. Ob stisku se roč- ka premakne minimalno, zato so nekateri, predvsem fizično šibkejši, postali nemirni in nezainteresirani. Z namenom nadaljnjega raziskovanja smo določili vaje za moč rok, ki vključujejo pred- vsem stisk pesti. Merjenje bomo v različnih obdobjih ponovili in ugotavljali razlike pred in po opravljenih vajah. Zaključek „ Sledeča raziskava podaja status moči stiska rok G-judoistov in opisuje potek splošnega vadbenega procesa. Z nadaljnjim razisko- vanjem merjenja moči v različnih časovnih obdobjih in ob dodajanju določene špor- tne vadbe za krepitev stiska pesti bi lahko izboljšali učinke vadbe. To potrjuje tudi raz- iskava, ki jo je opravil Masleša (2013), kjer je z osmimi testi preveril gibalne sposobnosti oseb s posebnimi potrebami. Prav tako so v raziskavi z devetimi ekspertnimi testi za borilne športe preverjali tudi specialna gi- balna znanja. Ugotovljen je bil napredek pri sedmih od osmih testov, s katerimi so meri- li gibalne sposobnosti, ter pri vseh devetih testih gibalnih znanj pri osebah s posebni- mi potrebami. Podatki, zajeti v tej raziskavi, predstavljajo le skromen delček mozaika k izboljšani in bolj načrtovani vadbi judoistov s posebni- mi potrebami, zato smo po opravljenem prvem merjenju moči stiska pesti v marcu 2016 določili vaje za moč rok, ki vključu- jejo predvsem stisk pesti z namenom, da bi merjenje po izvajanih vajah v obdobju enega meseca lahko ponovili in ugotavljali razlike pred in po opravljenih vajah. Literatura „ Banovic, I. (2001). Possible judo performance 1. prediction based on certain motor abilities and technical knowledge (skills) assessment. Kinesiology, 33(2), 191–206. Chen, X.-P., Lu, Y.-M. in Zhang, J. (2014). Inter- 2. vention study of finger-movement exercises and finger weight-lift training for improve- ment of handgrip strength among the very elderly. International Journal of Nursing Scien- ces. 1(2). 165–170. Čuš, V. (2004). 3. Judo:Popusti, da zmagaš. Slo- venska Bistrica: Judo zveza Slovenije. Dadič, T. (2001). Šport kot sredstvo bogatitve 4. in način življenja oseb s posebnimi potreba- mi. Socialno delo, 40 (5), 255–274. Fess, E. E. in Moran, C. (1981). 5. Clinical asses- sment recommendations. Indianapolis: Ame- rican Society of Hand Therapists. Gorše, L. (2014). Pomen in uporaba special- 6. nega testiranja v borilnih športih. Šport: Revi- ja Za Teoretična in Praktična Vprašanja Športa, 62 (1-2), 157–161. Karakoc, O. (2016). The Investigation of 7. Physical Performance Status of Visually and Hearing Impaired Applying Judo Training Program. Journal of Education and Training Studies. 4(6). 10–17. Masleša, S. (2013). 8. Učinek osemtedenskega ek- sperimentalnega programa vadbe na telesne značilnosti, gibalne sposobnosti ter znanje iz- branih elementov borilnih športov pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. Doktorska diser- tacija, Ljubljana: Fakulteta za Šport. Meng, Y., Wu, H., Yang, Y., Du, H., Xia, Y., Guo, 9. X., … Niu, K. (2015). Relationship of anabo- lic and catabolic biomarkers with muscle strength and physical performance in older adults: a population-based cross-sectional study. BMC Musculoskelet Disord. 16. 202. Pistotnik, B. (2004). 10. Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Stavrev, V., Videmšek, M. in Karpljuk, D. (2014). 11. Prvi koraki v judo vrtcu. Šport: Revija Za Teo- retična in Praktična Vprašanja Športa, 62 (1-2), 10 9 –114 . Sluga, J. (2014). Geneza Juda. 12. Šport: Revija Za Teoretična in Praktična Vprašanja Športa, 62 (1- 2), 104–108. Šimenko, J. (2014). Razvijanje gibalnih spo- 13. sobnosti v predpubertetnem obdobju mla- dih judoistov. Šport: Revija Za Teoretična in Praktična Vprašanja Športa, 62 (1-2), 121–129. Šinkovec, V., Karpljuk, D., Filipčič, T., … Ha- 14. džič, V. (2012). Otroci in mladostniki z dispra- ksijo ter športna dejavnost. Šport: Revija Za Teoretična in Praktična Vprašanja Športa, 59 (1-2), 198–202. Šömen, D. (2015). 15. Judo in duševno zdravje: Po- ročilo o delovanju programa. Slovenska Bistri- ca: Judo zveza Slovenije. Thomas, S.G., Cox, M. H., LeGal, Y. M., Verde, 16. T. J., in Smith, H. K. (1989). Physiological pro- files of the Canadian National Judo Team. Journal Canadien des Sciences du Sport, 14(3), 142–147. Videmšek, M., Karpljuk, D., Zajec, J., in Meško, 17. M. (2012). Gibalna /športna dejavnost pred- šolskih otrok s posebnimi potrebami. Šport: Revija Za Teoretična in Praktična Vprašanja Športa, 59 (1-2), 183–191. Zubitashvili, G. (2011). Adjusting the Training 18. Process in Judo According to Physical and Functional Parameters. Education Physical Training Sport, 3(83), 68–75. Viktorija Pečnikar Oblak Trenerka juda in G-juda v Judo klubu Sokol Ljubljana info@judoklubsokol.si