P-A* TI Z AH Akcije naših, edinic ................ . Stran Problem skrivaštva in dezerterstva (Lotrič Janez - Jonkl) Propagandno delo naših, edinio (Črtomir) 0 srbečici (dr.Edvard) .............. " Vojaški in politični pregled ( Partizan se smeje patrola) " lo.5. ob sedmi uri zjutraj je patrola I.IvTbV mi- nirala osebni vlak na železniški progi med Kranjem in bv.Joštom. Uničena je bila lo- * i komotiva in 7 vagonov. Vri tem je pogini- lo 5 Nemcev. Promet je bil ustavi jen za lo ur • Istega dne je patrola I.bataljona v ijet- nici nad Polhovim Gradcem ubila 1 belogar- di sta. Istega dne je patrola I.bataljona zl tež- kim in 2 lahkima mitraljezoma nad vasjo Hosta napadla sovražnika v jakosti okoli 2oo mož, ki se je v treh skupinah vračal s preiskav v Gostečah in Godešiču pil Škof- ji Loki. Vse tri skupine Nemcev so se pa- nično razbežale in se šele čez kake četrt ure že v bližini Škofje Loke toliko znaš- le, da so začele odgovarjati s streljanjem. Na nemški strani sta padla 2 gestapovca in dva konja. Xl»5* je patrola III.batal j ona na progi Jeseni- ce - Radovljica premaknila tračnico, za- radi česar se je iztirila lokomotiva to- vornega vlaka. Promet je bil prekinjen za 2o ur. Istega dne je patrola I.bataljona pobrala 2ooo metrov izolirane telefonske žice na telefonski liniji Škofja Loka-£v.Katarina. 12.$. je patrola 3.MSV minirala železniško pro- go med postajama Javornik - Jesenice. Ko je privozil oklopni vlak, se je iztiril ter zgrmel preko nasipa v dolino. Pri tem je v oklopnjaku nastala eksplozija, ki je ubila 5 mož sovražne posadke. tBBMStatflji sumtmmm it 13.5 14.5 15-5 16.5 je patrola I. bataljona delno razdejala most z železniško progo med postajama Ra- teče - Škofja Loka. Promet je bil ustav- ljen za 12 ur. je oddelek 2. in 3. čete II.bataljona na- padel sovražno postojanko v Puterhofu nad Tržičem (Bornov grad), tri napadu so naši borci zažgali veliko državno lesno poajet« je z vsemi zalogami 1os a.Sovrasnik ju do- bil pomoč iz Tržiča, katero je naša zase- da napadla, to 4-umi borbi so se naši u- maknili. Sovražnik je imel 3 mrtve in več ran j enih. sta 2 minerca 5»MbV minirala železniško progo med postajama Javornik - Žirovnica, Ko je privozil trasportni vlak, se je iz- tirila in močno poškodovala lokomotiva in 3 vagoni. Proga je bila porušena v dolži- ni 4 m. Iromet je bil prekinjen za 12 ur. je patrola l.KSV minirala železniško pro- go Kranj - tkofja Loka. proga se je poru- šila v dolžini 45 m. Promet je bil preka- njen za 12 ur. Istega dne je patrola 2.MSV minirala že- lezniško prugo pri vasi Potoki med posta- - Javornik. Uničene so bi- Promet je bil prekinjen za jama Žirovnica le 4 tračnice. 16 ur. 17.5. IstegVdne sta 2 minerca 3.MSV nad Jese- nicami . miniral a električni daljnovod vi- soke napetosti, porušen je bil 1 razbre- menilni drog, s čimer je bil daljnevcd po- rušen v dolžini 600 m. Zaradi te sabetaž- ne akcije je obstalo več elektromotorjev v tovarni KID Jesenice, ki ji'ta vod dova- j a energi j o. je patrola 4 tovarišev iz III. bataljona KATERA EDIKI CA BO NAJVEČ MOBILIZIRALA? *mmi&m&wmmi- ^^mmAm^^jm^mem ssasr vjbsc rcmtis^s&sr sažgala Sokolski doti v Žirovnici, v icet rur- so so nameravali vseliti belogardisti. Koi' sc Iieiaol p-., žar pogasili,stavba ni po— gorela, ampak je le v notranjosti poakc- c.cvana. iS.5- jo patrola J. .bat ulj ena v j afc o e t i 2'o tuva- ris*v as Poljanski cesti med iimincem in Gaberkcta napadla, svaiJcoranskc« p trolo, ki je približne To uoii,ter jc prisili- la k umiku« 1 sovražnik je? bil ubit in e- den ranjen. Istega dne je patrola 6 tovarišev i a ui- nerske edinice 2.čete I.bataljona minira- la prosvetni doti in šole v Vokleu pri Kra- nju. Y obe stavbi so se nameravali vseli- ti belogardisti. Prosvetni dom jo popol- noma uničen, šola je za vselitev nerabna, ker je dol stavne odneslo. Istega dne jo patre la XI.bataljona zaž£&- la na zgrajeno pošto janko( barake.) aa belogardiste na l'rxmskoven pri Kranju. raka je do tal pogorela. v popoldanskih ur ali je patr.. 1a I .bataljo- na v vasi Govejk nad cesto Sora - Ločnica napadla 50 k v a močno nemško trranj.oo.rsk'- patrolo .Ostra oorba so jo kmčala z juri- sem naših borcev. Sovražna patrolaje zbe- žala po bregu navzdtl na cestc. yora- L;o- niča. Sovražnik j s inel 4 mrtvo in 3 ra- njeno*. 1.bataljon js zaplenil n^vo češko zbrojovko ( puskomitral j os ), 2sarsorja mu- nicijo, torbico s priborom in rezervnimi deli, pisttlo a lo naboji, 1 cialnogled, 2 bombi in nekaj oprode. J' s tega dne je desetina 111 .bataljona na železniški progi Lesce - i^irovnicas ključi odvila vijake "in premaknila tracnice. Ko je p»1 ure za tem pripeljal tovorni vlak, se se trije vagoni, ki so bili vriklop^e- ni pred lokomotivo, iztirili in razbili, iroaet je bil prekinjen z a 12 ur. - 6 - so 3 obveščevalci tbveSSevulnega contra G.0. ob lo . uri dopoldne minirali zolez- niško proge pri Kranju, pri čemer se je iztiril in poškodoval 1 natovorjen vagon. 2^5.5. v noči na 24.5« je patrola čete I 0 "ba- taljona med. vasema Goričane in Sora uni- čila telefonski vod v dolžini ckr.2ec'c m. 24*5» v dopoldanskih urah je patrola, sestoječa iz Nemcev in belogardistov, od fcv.bžbalta opazila taborišče l.čete in štaba 1-bata- ljona, ki se jo nahajalo na Sv.i etra hri- bu (Loški hribi), in ga začela obstrelje- vati. 3.četa istega bataljona, ki j e pri- šla iz poleg ležečega taborišča, je skup-, no s prvo četo zavzela položaje in napad- la sovražnika, ki je hitro pobegni1 * 1 sov- ražnik je bil ubit. Smrt fašizmu - svobodo narodu! __- J - V zvezi z mobilizacijo vseh narodnih sil za čimprejšnji zmagoviti konec narodne osvobodilne, borbe se na našem narodnem telesu ponekod pojav- lja problem skrivaštv& in dezerterstva kod nez- drav pojav,katerega pa bomo z vso strogostjo in železno dj-slbdr.estjo odpravi?..!, ' * -v Na podlagi odloka o splošni mobilizaciji je; Izvršilni odbor OF pozval k aktivni borbi zoper okupatorja vse sposobne moške sirom r&se zeiije* Večina slovenskih mož in fantov se je takoj od- zvala klicu svoje narodne oblasti in formirale so se številne in močne nove edinice naše voj- ske,, Ni čudno! Kajti slovenski narod je v teku krvave borbe proti nasilnemu tujcu in domačim' hlapčevskim izdajicam spoznal svoje pravo pos- • lanstvo in se na klic svojega narodnega pred- stavništva polnoštevilno odzval, za\-edajoč se, da kliče - narod. To spoznanje, da se bori za svoj lastni obstoj, za bodočnost svoje družine* za svojo zemljo, za vse svoje najdraž j e, dgje na- šim borcem tisti neusahljivi vir vztrajnosti, od- ločnosti in poguma, katerih nešteto dokazov bo zapisano v zgodovini slovenskega narodnega pre- rojenja in vstajenja* Posamezniki pa so še med našim narodom, ki ne razumejo klica velikega časa ali pa ga noče- jo razumeti, iz česar izhaja* da se odtegujejo splošni narodni dolžnosti - da branijo domovino* Toliko propadli ni so, da bi se vdinj ali okupa- torju ali domačim izrodkora, to se pravi, nekaj narodnega čuta imajo še v sebi. Manjka pa jim tiste samozavesti, tistega zdravega gledanja na flaasMišž; - 8 - i •razvoj domačih in svetovnih dogodkov, ki bi jih usposobilo, da "bi tudi oni kot nešteto drugih V času največjega in najbojj odločilnega narodne-i- ga vzpona postavili vsak na svoje mesto celega moža. Nimajo tistega čuta slovenske narodne za- vednosti, da bi zgrabili za orožje in pomagali graditi srečno bodočnost svojemu narodu, temveč se odtegujejo vojaški dolžnosti, ki je največja svetinja vsakega zavednega čl^na naroda. To so takozvani skrivači, ki mislijo,da bodo najtežje in najbolj važne trenutke v zgodovini svojega naroaa preživeli kar tako brez vsakih žrtev.Ni- majo čuta odgovornosti pred svojim narodom, ne zavedajo se kaznivosti svojega postopanja,kajti za svojo neaktivnost bodo dajali strog čdgovo? pred slovensko narodno oblastjo v bodočnosti* Pa tudi že danes! Področno vojaško sodišče ne- kje na osvobojenem ozemlju je v procesu, ki ga je izvedlo, izreklo proti večjemu številu teh skrivačev delno ali celotno zaplembo premoženja in to sodbo je tudi višje vojaško sodišče potr- dilo s podrobno obrazložitvijo. Vsi taki in podobni elementi naj se zavedajo resnosti položaja in čimprej • spremeni jo svoje stališče ter pokažejo z dejanji, da so vredni sinovi slovenskega naroda. Drug problem y naši vojski je dezerterstvo. Tu pa tam se zgodi, da pripadnik NOV in PO Slo- venije samolastno zapusti svojo edinico, bodisi zaradi nezavednosti, bodisi zaradi špekulacije, zaradi naveličanosti ali kakih drugih neuteme- ljenih razlogov. Zavedati se je treba,da je vsa- ka samolastna odstranitev iz edinice vojaško kaa- *. nivo dejanje, ki se po vojažkih zakonih najstrož- je kaznuje. Dezerterstvo je kaznivo še v mirnih Časih, tembolj torej danes, ko se bije gigant- ska borba za obstoj in svobodo ter boljSe živ- ljenje našega naroda. Izredno bataljonsko sodiSče I.bataljona G.O. "Tomaževega" je v kazenskem postopku proti tre® dezerter^em izreklo nad vsemi smrtno kazen in jO 22? - 9- - < Utemeljilo na tale način:sodišče se je odločilo za najtežjo kazen nad dezerterji poleg ostalega tudi' iz razloga, ker v času, ko najboljši • si- novi padajo za svobodo svojega naroda na strahopetnejši način, t.j. z dezertacijo sabo* tirajo narodno osvobodilno borbo. K tej uteme- ljitvi ni potreben jiikak poseben komentar. ; Zato naj vsi tisti, ki so zagrešili omenje- no kaznivo dejanje, spregledajo svojo krivdo , popravijo, kar so zagrešili, in se pridružijo neustrašenim borcem, ki uničujejo okupatorja ter kujejo novo narodnost in državnost slovenskega človeka. Tisti pa, ki morda omahujejo, ki se v gotovih trenutkih bavijo s sramotno mislijo, da bi zapustili naše vrste, ki se ne čutijo dovolj močne, da bi vzdržali še zadnje napore in žrtve, ki bodo tisočero poplačane, tisti, ki jih bega okupatorjev tercr puhla i zda jniška beseda be- lo - plavo gardistov in protinarodnih elementov sploh, naj se zavedajo resnosti položaja, zave- dajo naj se, da kot aktivni borci doprinesejo največ za svoj narod in da svcbodani več daleč. Končno naj realno in ob j ektivno-pogleda j o stvar - nosti v oči ter prekinejo s svojo omahljivos- tjo, zavedajoč se, da je danes dezerterstvo po- leg izdajstva najhujši zločin, ki ga kdo zagre- ši nad lastnim narodom, poleg tega bo narod so- dil, če ne prej pa pozneje. Zavedajo naj se, da se danes piše loto 1944? leto osvoboditve in po- laganja računov. Mk Od I, bataljona smo prejeli 1-2 številko ba- taljonskega glasila "Za Tomažem v boj". Ta naslov veže. Ime, ki ste ga napisali na ščit, stavi zahteve na vas. Bodite ga vredni!Na čelu te številke pogrešamo članka, posvečenega duhu padlega komandanta Tomaža. Pri presoji bataljonskega glasila uvažujemo dva momenta? 1.Kritiko (kako bataljonski propa- gandist ocenjuje žepne časopise čet v sestavu bataljona) in 2. izbor (kako izbira članke iz četnih glasil za bataljonsko glasilo). Kritike ta številka ni prinesla. Vpeljati pa jo je treba takoj z naslednjo številko. Sakaj kritika je pogoj napredka. Izbor je bil dovolj spreten. Pobral je iz prvih dveh številk l.in 2. čete vse, kar je bilo količkaj dobrega. Iz vsebine bi omenili "Potovanje na Dolenj- sko in nazaj",ki ima vse lastnosti dobrega poto pisa. Tovariš Kekec zna zanimivo in prijetno pri povedovati. Ob napakah tovarišev, ki prihajajo na pohodu do izraza, se porogljivo smeje,ob sle- dovih in znakih časa in razmer, ki jih vidi ob poti, se zamisli ter pripomni to in ono.Obe po- smrtnici "Inotu na prerani grob" in "Mrtvemu to- varišu Gubcu v spomin" izzvenita ob koncu v vo- ljo po aktivnosti in osveti« "Komandant Tomaž <~ eden proti tridesetim" , "Tovariš komandant Tč- maž mobilizira na orožniški postaji" in "Brzo- strelke" so trije vedri spomini na padiega ko- mandanta, ki popularizirajo Tomaževo hrabrost. "Kako sem bil mobiliziran" se lepo čita, čeprav smo člankov s to temo čitali že nič koliko. "Pre- mik" je sličica premika čete, ki se ob koncu za ostri v maščevalno grožnjo tiranom. Članek"Rus- -li- ki partizan napada" nae seznanja z junaStvoo ruskega partizana* Iz ostale vsebine bi omenili še "Tako smo preizkusili težko strojnico"-aktu- alen in dober poizkus reportaže. Številka je precej resna, duh v njej vseskozi borben in oster. Vendar list še ni vreden pro- pagandni inštrument vojaškega duha Tomaževega bataljona. II.bataljon nam je poslal 4*številko svojega glasila "Mi vstajamo11 . "Vstali smo" je aktualna in dobra pesem."Ko- liko nas je?" je izzivajoč, samozavesten vzklik porojen is n&vdušenja sredi od kresov svetle pr- ve majske noči. V precej gostobesedni pesmirIie- §ec ©aj" legalec iz doline z otožnimi glasovi o bjekuje usodo svojega naroda in prosi ves svet Slovencev in jim prizna pravico Popolnoma nesodobno. Naše narodne v zgodovino. Nekoč so naši pesniki pojo bojno pesem. Nekoč smo pro- sili, danes držimo za puške. Sami smo si rešili življenje, pa naj prosimo, da se nam pravica do tega življenja prizna? Sestavek "V akcijo"je za- stavljen s široko reportersko kretnjo, ki pa se po uvodu nenadoma in nepričakovano prelomi. Pe- sem "Zvezda na vzhodu" s svojo nekoliko hladno simboliko ne učinkuje dovolj neposredno in živo«. Pesem "Žrtvam" bi bila kar lepa, če v njej nebi bilo nekaj nelogičnih besednih vezav . Omenil-';-bi. še "Mitraljezce", lahkotno pesem bredine trojke požrtvovalne in zavedne. Številka ima čustven poudarek. Zelo nežno vse skupaj, brez vojaškega duha« Pogrešamo reportaž iz borb z okupatorjem. Tudi III.bataljon nam je poslal svoje glasi- lo "Odmev z gora" št.3-4» Naslovna slika *na o- vitku je nemogočasneokretria lutka, ki naj pred- li a j se usmili do življenja, solze spadajo tožili, danes ■T KATERA BDINICA BO NAJUSPEŠNEJŠE POBIJALA SOVRAŽNO PROPAGANDO ? stavlja partizana, z razprtimi rokami loti ma- teri v objem.Z naslovno sliko v sorodu je p^soa "V večerni zarji", ki poje o junaku,ki se trud- no opira na puško in pretaka solze ob pogledu v dolino. Ta klavrna spaka naj bi bil partizan? V drugi pesmi "Partizansko življenje"se iurVSa o- portunistično čakanje s samo obljubo osvete« S potjo v partizane se bavijo kar trije članki. V njih se sicer izraža sovraštvo do okupatorja in predanost narodno osvobodilnim ciljea,vendar bi bila izpoved doživetja iz partizanskih borb plo- dovitejša kot obdelava te konvencionalne teme. "Na miting" popisuje pot tovarišev v dolino, ne prikaže nam pa mitinga samega, ki bi nas bolj za- nimal. V "Doživljajih in trpljenju v Begunjah popisuje tovariš svoj križev pot skozi begunj- sko ječo.-. Ta sestavek in pa "Sabotažna akcija" sta najbolj stvarna in zanimiva prispevka v vsej številki. Glasilo IIIcbataljona ne zadovoljuje.Tako po obsegu kot po vsebini je čez mero revno. V njem ne vidimo borca III.bataljona v življenju in borbi. Obrabljeni motivi, ki se v zvezku obrav- navajo, tovarišem ne bodo dali kakšnih močnih pobud. "Odmev z gora" pokazati več smisla za po- trebe in interese svoje okolice« 2. minerska četa nam je poslala 11. številko "Glasu Jelovice", "Zaseda" govori lepo o tovariški medsebojni pomoči in požrtvovalnosti do ranjencev."V patro- lo" je stilistično lepa sveža slika pomladne pri - rode. Je pa bolj podobna opisu sprehoda iz mir- nih dni, kot reportaži z obhoda partizanske pa- trola. članek "Brat, ti trpiš!" je predeč po nami«tovsko zasanjan in zamišljen."Svidenje" in "Kako sem priš-el v partizane" imata to dobro stran, da sta iskrena. Zgodbe o prehodu iz oku- patorjeve vojske v našo se v našem žepnem Časo- KATnilU JiDINICA BO IZDAJALA N A J BOLJŠI ČASOFIS? - 13 - p i e j u zelo pogosto pojavljajo in so si ucd se- boj podobne kot groš grosu. Merilo njih vredno- sti je iskrenost izpovedi.V precej obsežnem ko- tičku za smeh si tovariši z nagajanjem dajejo pobude. Nekaj je v tej številki dobrega,a ne veliko. Vse je preveč šibko, iz tenkih niti stkano.Zate list ni mogel zajeti trde partizanske resnič- nosti. Treba bo zgrabiti s krepkejšim prijemom, da vam ostane v roki kos stvarnosti. Če izvzamemo glasile I. bataljona,moramo si- cer o vsoh ostalih treh obravnavanih žepnih ča- sopisih ugotoviti, da se po vsem svojem vzdušju odmikajo cd trde, neposredne realnosti okolico, v kateri listi nastajajo in za katero nastajajo. Nujno je, da se naši žepni časopisi tesneje po- vežejo z življenjem svojih edinic.Po stati mora- jo bolj vojaški; vojaški ne le po besedah tem- več po duhu. Priporočamo vam, da v svojih gla- silih prinašate preglede svojih vojaš- kih in sabotaznih akcij, v katerih izrekajte priznanje tovarišem, ki so se v akcijah 3 hra- brostjo posebno odlikovali. Mitingi. Prejeli smo podrobna poročila o mitingu I.in mitingu II. bataljona. Miting I. bataljona je veljal proslavi 1.ma- ja. Program je bil zelo bogat, pester in prav nič sablonski. Brez dvoma je miting v polni me- ri dosegel svoj namen. Miting, ki ga je 11.maj a priredil II. bata- ljon ob sodelovanju terenskih delavcev, se je vršil v vasi, ki za naš pokret do zdaj ni kaza- la razumevanja. Mitingu je torej ta okoliščina stavila posebno nalogo . Kako so prireditelji to nalogo rešili? Tovariš politkomisar Hužo je zbranemu ljud- stvu v svojem govoru po poti slovenske zgodovi- ne dokazal nujnost in pravilnost našega pokreta, tovariš Švejk pa je govoril o lokalnih vpraša- njih in potrebah te vasi ter pokazal vaščanom - 14 - njih napake in nedelavnost. Vzporedno z govorom tovariša Ruža, ki je šel po poti zgodovine, bi bil moral en govornik še s stališča sedanjega razvoja vojaške in politič- no situacije v svetu prikazati po sovražni pro- pagandi zbeganim ljudem potrebo in pozitivne iz- glede naše narodno osvobodilne borbe« Umetniški program je bil primeren, le zabav- ne točke (šale, solospevi in duet)naj bi se bi- li ločili od ostalega sporeda in st predvajali pri prosti zabavi v odmorih med posameznimi ple- si* Črtomir KATJAH A KDIETCA BO PRIREDILA NAJVEČ MITIKC-OV? Spoznati hočemo našega hudega sovražnika, ki nam krati spanje, povzroča gnojenje kože in ki s svojim hitrim širjenjem od clo.veka do človeka postaja že prava nadloga. S tem, da o srbečici govorim kot o sovražniku, hočem povdariti,da je povzročitelj srbečice živo bitje, ki ga moremo videti. Nešteto je napačnih razlag o postanku srbečice. Nekateri trdijo,da povzroča srbečico slaba kri, drugi slaba prehrana, tretji zopet dolžijo razne bacile in stoti ne vuni kaj že.Fovz- ročitelj srbečice pa je same eden in sicer majh- na uš, ki ji po slovensko pravimo s v r b e c . Svrbec ima skoro isto obliko kot navadna uš, samo da je bolj okrogel in tako majhen, da ga s prostim očesom komaj opazimo. Z navadnim pove*- - 15 - eevalnim steklom pa dobro vidimo njegove oblike. Uavadna uš povzroča srbenje kože s tem, da lese po perilu ali obleki in s svojim gibanjem dra- ži živčne konciče v koži. Zato zadostuje, da se 1 malo popraskamo in uš s tem vznemirimo, zaradi česar se ona potuhne in srbenje prestane. Če pa eo popraskamo, kadar povzroča srbenje avrbec,ne moremo doseči istega uspeha kot pri ušeh, kajti svrboc ne živi na koži ampak v koži. Čim pride svrboc na človeka, začne samica ta- koj riti v kožo in napravljati v gornjih plasteh kože slične kanale kot pod zemljo krt.Svrbec si dola pota v koži s tem,da razjeda t£ivc kože in mu napravljeni kanali služijo za odlaganje jaj- čec. Uš se same dotika kože in jo nalahno draži dočim se svrboc naravnost zarije ned živčne kon čiče in jih s svojim grizenjem na vso moč draži. Svrbca s praskanjem ne preženemo kot uš, ampak, ga šele razdražimo. Zato opazimo pri človeku,ki ima srbečico, mnogo površnih prask na koži, kar j s znak močnega srbenja. Ko samica izleže jajčeca v napravljenih ka- nalih, se pojavi zopet na koži in začne po oplo- ditvi zopet riti v kožo ali pa se preseli ob u- godnih pogojih na drugega človeka. Isto napra- vijo na novo zlezeni svrbci, ki zlezejo iz ka- nalov in se ictom gibljejo po koži in iščejo no- vega primernega terena za naselitev. Ker je raz- ploditev svrbcev velika, nam postane razumljivo da se bolezen tako hitro razširi po vsem telesu. Ker so gibljejo svrbci tudi po površini kože, preidejo v obleko ali odejo, je okužba preko teh » predmetov ali po direktnem dotiku kože zelo lah- ka stvar. Znani so nam primeri, da so se radi ne pazljivosti, nevednosti ali malomarnosti okuži- * le cele edinice. Če se srbečica razrast1 po vsem telesu in ne pričnemo zdravljenja pravočasno in energično,se v kciialčkih, ki jih napravija svrbec, nabere u- maz unija, in razni bacili, ki povzročajo gnoje- nje v koži. Dobimo razne vrste gnojnih izpušča- ; i jev, ki jim pravimo tudi garje. Nekateri pravi- jo srbečici tudi garje, vendar pod imenom gar- je razumemo samo posledico srbečice. Svrbec si na k c. z i poišče najraje takšen teren, kjer j e ko- sa mehka in ga ne ovira pri ritju. Ta mesta gos koza mod prsti, notranja stran rok in no£ ter trebuh. Nikoli pa ne dobimo srbečice na koži gla ve , kajti tu je koza trda in lažje dostopna či- ščenju. Najbolj značilno je, da se srbenje poja- vi najmočneje takrat, ko se vlezemo in se ogre- jemo. Zato zdravnik vedno vpraša, kdaj najbolj srbi, kajti poznamo tudi druge vzroke srbenja, ki pa se ne pojavljajo ob omenjenem času. Zdravljenje moramo pričeti čimprej in ga iz- vesti energično'. Najprvo se moramo skopati v vroči vodi in pri tem kožo močno odrgniti s kako grobe cunjo. Nato se nam a is eni o z zdravilno mast- jo ali tekočino, ki jo predpiše zdravnik. Ta zdravila imajo najrazličnejše nazive kot n.pr•: Mitigal, Novoecabin, Favorin, Scabex, Flemingks in podobno. Namažemo se dva večera zapored in nato naslednje jutro po zadnjem mazanju napra- vimo zopet temeljito kopel. Največ se greši s tem da se ne nama^smo od glave do prstov na nogi, am- pak samo na mestih, kjer najbolj srbi. Najvaž- nejše pravilo pa je, da se moramo po '. končanem zdravljenju preobleči v sveže perilo,obleko zli- kati z moKro cunjo in koc prekuhati. Če tega ne napravimo, se svrbci, ki se nahajajo v obleki ali odeji, zopet naselijo v kozi in bolezen se pono- vi . Ce se bomo točno držali gornjih navodil,bo- rno imeli vedno uspeh, sicer bomo pa samo uniče- vali zdravila, ki se sedaj zelo težko dobijo.- Naša glavna naloga je, da preprečimo razšir- jevanje srbečice, kar se doseže na ta način, da aa srbečico bolne oddelimo od skupnih ležišč in jim določimo poseben prostor za spanje, lidor ima srbečico, se je ne sme sramovati in mora javiti bolničarju v edinici že vsak sum obolenja. Čim pa se nudi prilika, naj prične z energičnim zdra- vljenjem pa bo nadloge konec in noči bodo zopet mirne. dr. Edvard - 13 - VOJAŠKI IN POLITIČNI PKEGLED Zunanja in notranja situacija. Vojaški pre gle d i Zatišje, ki je vladalo na vseh frontah več Jcot en mesec, je prekinila velika za- vezniška ofenziva, ki se je pričela v Italiji. Zavezniški armada, katero sestavljata V.inVBL armada, je p£ ogorčenih borbah ze predrla Gasta- VvVo in Hitlerjevo linijo in prodira sedaj z vso naglico proti Rimu £a bežečimi Nemci. V doseda- njih operacijah je bilo zavzeto mesto Cassinain več drugih mest, zelo pomembnih in utrjenih.« Ta ofenziva še ni eden izmed glavnih udarcev ki bodo začeli padati z vseh strani na Hitler- jevo Nemčijo. Vse kaže, da je namen te ofenzive pritegniti na ondotni sektor čim več sovražni- kovih sil in dati s ^em čim boljše pogoje za us- pešne udarce - za izkrcavanja na drugih sektor- jih. S to ofenzivo hočejo zavezniki tudi odvr- niti pozornost sovražnika od mesta, kjer bodo izvršeni glavni udarci. kedtem ko se dokončujejo priprave za veliko ofenzivo na vzhodu in invazijo na zapadu, ^zav- zema delavnost zavezniškega in ruskega letalstva vedno večji obseg. Velike skupine ruskega letal- stva za dolge polete neprestano bombardirajo že- lezniška križišča in druge vojno-važne naprave v zaledju sovražnika. Zavezniško letalstvo bom- bardira neprestano, dan za nočjo, utrdbe na A- tlantski obali, komunikacije in prometne napra- ve v zaledju sovražnika, industrijo v Nemčiji in vojno -važne naprave in pristanišča v Italiji in jugovzhodni Evropi. V Jugoslaviji je bil med dru- gim bombardiran Beograd, Bihač, Niš in še nekaj drugih krajev. Porušeni so bili kolodvori ter - Id - skladišča muiticije in orožja. Narodno osvobodilna vojska vodi ogorčene bor- be z Nemci in ustaši po vsej Hrvatski« Posebno srdite so v Liki, kjer pomaga naši vojski tudi zavezniško letalstvo. V Jadranskem morju so naši borci zavzeli po hudih bojih otok Šcltc, ki lezi nasproti Splita. Uničena je bila cela posadka, ki se je nahajala na otoku. Ubitih je bilo nemških vojakov in oficirjev. V o sni je bilo razbitih več četniških enot in zaplenjenega veliko orožja in arhiva.Naši so osvobodili mesto Živinice.V Dalmaciji je bilo o- svobojeno pristaniško mesto stari grad. Uspešne ofenzivne akcije vodi naša vojska v Slavoniji in Vojvodini, kjer je naša vojska v za dnjera času zaplenila precej vojnega materialain orožja ter zadala sovražniku občutne izgube. V Srbiji se vodijo srdite borbe z Nemci in četniki. Slednje vodi baje sam Mihajlovič.Nemci zalagajo četnike z orožjem, municijo in hrano.V zadnjin borbah so naši borci razbili več kolon bolgarskih vojakov in četnikov. Ha meji Sandžaka in Srbije Nemci zbirajo nove moči najbrže zano- vo ofenzivo. Po vsej hrvatski, Vojvodini, Slavoniji, Sr- biji in Bosni se vrše dan za dnem sabotažne ak- cije na progah, kjer vozijo nemški vlaki. Samo v zadnjem času je bilo iztirjrnih več desetin vlakov, pri čemer je bilo zaplenjenega precej vojnega materiala in orodja, ki se je vozilo za nemško vojsko. Velika nemška ofenziva v Istri je popolnoma propadla. Tudi v Sloveniji se vršijo hude borbe.Na Šta- jerskem je bila uničena neka sovražnikova ŽIVALI NAŠI ZAVEZNIKI: ^NGLIJA, SOVJETSKA ZVEZii IN jiMEHlZ-i ! f • - 19 - stojanka in veliki rudnik premoga v Velenju.So- vražnik je zopet poskušal zavzeti mesto Žužem- berk na Dolenjskem, a je bil odbit z velikimi izgubami. Imel je okrog $00 mrtvih.Naše čete so zavzele Trebnje. Boji se vodijo tudi na ostalih odsekih Dolenjske, posebno na progi Ljubljana— Novo mesto, na kateri je promet ze dalj časa u- stavljen. I;a Primorskem se vrše lokalne borbe. Na progi Ljubljana-Trst in Ljub1 jana-Zagreb so bili zopet iztirjeni vlaki.Promet je bil ustav- ljen za dalj časa. Na Gorenjskem je bilo razbitih v zadnjem ča- su več nemških in belogardističnih patrol. Za- plenjenih jexbilo nekaj pušk in puškomi tral j ez . Nemci k^kor belogardisti so imeli pri teh naših akcijah precejšje izgube. Na progi Jesenice - Ljubljana so bili iztirjeni tovorni vlaki in en brzovlak,v katerem so se vozili Nemci. Uničene so bile lokomotive in veliko vagonov. Sovražnik je imel pri teh akcijah občutne izgube. Promet je stal pri vsaki akciji skoro po en dan. Politični pregled: Velike priprave, ki se vrše za končne in odlgčilne udarce, so nekako zasen- čile pomembnejše politične dogodke. V Kairu je podala ostavko Puričeva vladaiiv- ši kralj Peter je nato poveril sestavo nove vla- de dr.Ivanu Šubašiču, bivšemu hrvatskemu banu. To so poslednji poskusi, da bi se emigrant je iz Kaira združili z našo vlado, a vae to zaman.Ju- goslovanski naredi nimajo nič več skupnega z nekdanjimi režimi, temveč si dan^s sami v teku najtrše borbe, s sovražnikom gradijo . resnično ljudsko oblast. Prej ko slej bodo dobili ti na- pori jugoslovanskih narodov svoje pri znan j e .Sle- dilo bo priznanje naše vL.de "de iure" od stra- ni zaveznikov. Naša Narodno osvobodilna vojska postaja vedno močnejša. Krepi se z novimi borci in zavzema vedno zanosnojši polet. Danes sestav- lja našo vojsko 11 armadnih korpusov s skupno pol milijona vejakov. - 2 c - Francoski narodno osvobodilni odbor jo v svo- • z a in j eni zasedanju sklenil, da se bo odslej i- aencval francoska začasna vlada. iiovi grški predsednik vlaae je pozval vse- Gr- ke, da se čim tesne j o strnejo v bor L i proti nesa- škiiu in bolgarskim fašistom. Vedno bolj narašča in se širi partizanske «i— tanje pri drugih svobodoljubnih neredih.Zelo so aktivni bolgarski, poljski in italijanski par- tizani. Vsem tem daje vzpodbude junaška borba jugoslovanskih narodov, ki že več kot trideset mesecev vodijo svojo borbo proti skupnemu sovra- žniku. L j ub c goorezem raisipo Dan je bil vroč in zaspan. Vsaj male sapice smo si želeli. Prijetna senca nas je zvabila v svcje okrilje. Od nekod priteče stražar. Videli smo, zavil je h komandantu. Zasumili smo s nekaj novega mo- ra biti. Spet bo n a j b r ž e ples. "Mitraljezke trojke - zbor!" nenadoma zakli- Če komandant. "Tudi nekaj puškarjev lahko gre z menoj. Pa obrnite se tovariši!" V koloni hitimo čez hrib. Okoli trideset nas je. Komandant na čelu. Fantje hočejo kar drug po drugem, nihče noče biti zadnji. Nad Švabe gremo. Okoli trideset jih je. Tik pod taboriščem so šli. Mi tečemo, prehiteti jih moramo. Ma • izvidnici komandant pregleda položaje in že zdrsimo po str mini. Pridemo na rob. Pod nami je hiša. "Dva mitraljeza sem, eden levo zgoraj S Strel- ci na položaje!" Komandantov glas je miren in preudaren. "V strelcih proti bajti! Hitro čez piano! Obkolite!" V trenutku smo Č ez . Obko 1 j,u j e- mo. Komandant je ze v hiši. "Kje imate Švabe? Tčr koj pokažite! Kje je klet?" Komandant pregledu- je bajto. Tovariši mu pomagajo. Švabov ni. "Naprej!" V strelcih hitimo po bregu proti spodnji hiši. "Tovariš komandant,, tu spodaj so!" zakliče eden cd tovarišev. Komandant nam nazna- « či, naj se nekoliko skrijemo, da nas prehitro ne opazijo. Sam je že spredaj, pregleduje in dela načrt. "Seveda sc Švabi! Na položaje! Ena troj- ka sem - levo spodaj! Nabijajte od strani! Dru- gi mitraljez nekoliko više, strelci med obema. Malo više za robom bacač!" Na sredi grape smo v polkrogu poč ez. Čisto 1 e- vo še dva mitraljeza. Pod nami v grapi je bajta. Ležimo in opazujemo. Trije Švabi sede pred hišo - 22 - ostali so v njej. Nestrpno čakamo,kdaj bože pa- dlo povelje za ogenj. Švabi se spuste od bajte na levo. Prav proti naši spodnji zasedi gredo. "Ogenj!" Drrr - bum - ta-ta-ta! Strojnice pojo, puške pokajo. Ozračje se trese - med hribi od- meva kot grmenje. To-to-to! Z naše leve strani pojeta bredi.Do- lata brezhibno. Pof! Bacač naziga. Mine . lete proti Švabom. Bum!- Bum! Komaj sedaj se Švabi znajdejo. Zažigajo s strojnico - samo eno imajo! Po glasu sodimo, da je zbrojovka. Čiu^- čiu - pif! Krogle žvižgajo visoko čea nas. Švabske brzostrelke regljajo. Dum-dumke pokajo nekje v vejevju. "Juriš!" zavpije komandant na vso moč. Divji krik "Juriš!" zagrmi z naših položajev. Tovari- ši skočijo kot zveri. Mi na levem krilu sploh ne slišimo povelja - naše strojnice imajo premočan glas. Levo krilo še vedno nažiga. Pridrvi koman- dant: "Zaprite ogenj in juriš! Ali ne slišite? Naprej!" Bacač dela z vso brzino. "Predaleč"za- slišim in že ga tovariš prestavlja. Zadeti mo- ramo v živo! Švabska strojnica drdra. Pod nami je strma gola grapa. Prav sem naziga. Tu ne moremo nav- zdol*. Odhitimo na levo in ob robu jurišamo. "Juriš!Naprej!" Levo krilo juriša. Komandant je že pred nami. "Naprej!" Švabska strojnica u- tihne. Naj/brže jo je izkupil mitraljezec. Poka- nje ponehuje, smo že pri bajti. Svabov ni več. Domačinka pove, da so tekli po grapi na des- no od hiše navzdol. "Prav gotovo je eden crknil ker so kričali "kaput"! Tri so pa vlekli s .se- boj!" Smo že n-% robu za bajto. Komandant je ze s strojnico na položaju. Nikogar ni več videti. Hudič vedi, kam so jo v strahu ucvrli. "Kura!Hura! "nenadoma naravnost divje zavpije 'za nami. Bliskovito se obrnemo. So mogoče Švabi za hrbtom? Tovariš Bremšak dviga v eni roki strqj nico v drugi pištolo. "Priboril! Fantje - novo zbrojevko! Evo je! Hura! Pa še pištole." Od ve- SS3SS selj a ustreli dvakrat v zrak 0 Tovariš komandant je že pri njem- Ear cfcjema zorojovku * Z vseh strani vpijejo tovariši - ve- selje j s nepopisno! Takega plena pa ni zlepa »Brž nazaj k ubitemu švabu, G rani. čar je. Dobre jo je dobil. Tudi niže doli se oglase tovariši-Še tri mrtve Svabe sc našli. Obrazi nam žare,zadceče— ^ nje nam gleda iz oči. Kar drvimo nazaj v taborišče po hribu navz- gor. Tovariši norijo od veselja - zbrojevka jo vsa okrašena. Kar sami od sebe po jejo s Ijica!", se je glasilo povelje. Kot jastrebi smo se spustili v dolino^Kri nam je plala po žilah. Tista strast nas je prevze- la, ki te obsede, ko drviš preko skal im korenin navzdol, nad prekletega okupatorja. Sli smo na nevaren posel. Proga je strogo z^ stražena; po njej se kretajo pojačane sovražne p a t r o 1 o „ Š v ab e s o izkušnje izučile«, i mi smo vsi razigrani» pravi tiči smo sku- paj . Sami stari partizani,. Zastonj ne gremo, to smo vedel ic V gozdu ob vznožju hriba smo si od- sekali kole, iotreoova.li jih bomo. Zdaj pa po- časi, p r e v i dn o s k o z i temo p. r e k o p o 1 j a nap r e i. c - ga ni več daleč, Prisluškujemo vsakemu šumu. Se sme nas iznenadit.i sovražna zaseda? svojo nalo- go moramo za vsako ceno izvršiti. Na cilju smo. Zasede so hitro in ne s I i š n o k r e n i 1 e v. a svo j a m e ~ stat Mi pa ris delo! Treba je od v i ti vijake«. Dva ključa imamo s seboj 0 Poizkusimo s '.prvim - pre- velik, poizkusimo z drugim - premajhen* Smola! 24 Kaj sedaj? Spe,gledali sme se v mučni zadregi« Kaj res ne bc nič iz vsega skupaj? Smo zastonj prišli v dolino? In da se vrnemo v taborišče ne ca bi Svabom napravili Škodo! Pa s tolikšnim pi— Č-kovanj on smo hiteli v dolino! Kot težak kam^n nam je 1 o 1 o 21 a srce. "Tovariši i", nas iz topega razglabljanja zbu- di glas iz teme. Vodja patrole! Vsi se obrnemo v oitver, odkoder je prišel glas. "Kdo ima le pfe- nigov v zevu?" ,vpraša s šepetajočim glasom.Za- smejemc se pritajeno, Čeprav se nam je zdela ša- la neprimerna. Eden cd tovarišev pa mu le pomo- li novec. Tovariš Janček se skloni. Debelo smo gledali in čakali, kaj bo počel z denarjem. TJ- tihnilo je vse. Dasi nihče nima upanja v uspeh smo vendar nestrpni od pričakovanja. Kaj nekihc*- če tovariš? Saj je drugače resen in moder 1'ant. "Nenadoma vesel, glasen vzklik. "Pssst...!" sva- rimo vsi hkrati. Vijak j s odvit. V ključ, ki je bil prevelik, je potisnil Janček novec in ni mu Voč spodletelo. Z naslado je odvijal. liani pa se je kamen odvalil od srca. Brž je tračnica brez vijakov. Zdaj pa kole v roke! V hipu je tračni- ca pogubno odmaknjena v stran. Mi smo opravili svo j e. S um v daljavi. Vedno bliže, vedno določneje. In dvoje luči kot dvoje oči mežika od daleč iz teme. "Vlak!" ,vzkliknemo vsi kot eden. Hitimo stran od proge. Pz-isluhnemo. Vedno bliže...Srca nam bi jejo sunkovito, i o težkem sopihanju uga- nemo, da je vlak tovorni. "Zdajle!", zašepeta to- variš. Močan sunek, silen hrup, rope tanje. Tre- nutek za tem gluha tišina, nobenega znaka, no- benega piska in nobenega glasu.Kot da je vse mr- tvo . Navzkriž in počez štrle pošastni obrisi.Lo- komotiva in trije težko obloženi vagoni iztir- jeni in poškodovani. Proga uničena, ^saj za en dan bo obstal promet. Srečni, olajšanih src se vračamo. Se se bomo vrnili, še ti bomo škodovali, okupator! - 25 - •« aTTn . Saša divizija je krenila preko Soče v najza- padnejše predele naše zemlje, med naše rojake, ki 20 ponesli slovensko besedo najdalj na zapad in zanjo največ pretrpeli. Soča! Ob pogledu na njene zelene, razpenjene valove mi je zavriskalo srce in nehote sera vzlli- knil s pesnikoms "krasna si bistra hči planin!" V redna si naše krvi. Samo razpadajoči kmetski domovi, raztreseni po peščenih gričih in robovih, pričajo o usodi, ki je bila delež slovenskega kmeta pod faš i sti- čnimi zatiralci. Ljudi pa preveva nov duh, duh svobode, volja po osamosvojitvi. Prebudila in prerodila jih je zavest, da niso rojeni za suž- nje, da novo sonce svobode vstaja tudi njim, da bodo odslej tudi sami uživali kruh svobodnih lju- di. Pozdravljali so nas v nam komaj : razumljivi govorici, toda s ognjem in navdušenjem. V krat- kem času smo se prav dobro razumeli. Tu nam je prišel nasproti sivi ded in nam -prav okorno sta- vi j al vsa mogoča vprašanja, včasih tako otročja da smo takoj videli, kako slabo so ti ljudje po- učeni o položaju v svetu. Mi smo jim postali va- ruhi, prijatelji in učitelji. Matere so se za- greši j eno spraševalo s "Zakaj mi je padel sin na ruski fronti? Zakaj mi je ubilo moža v nemškem rudniku?" Sedaj je bilo vsem jasno; vsega je bil kriv samo krvavi fašizem. Začeli.smo prirejati mitinge, katerih se je Udeleževalo vse ljudstvo. Kaši politkomisarj i in propagandi sti so delali noč in dan. Ljudem so se odpirale oči,v njih je raslo spoznanje, vstajalo navdušenje za našo slo- vensko stvar. In v srcih se jim je vnemal gnev do njihovih zatiralcev. Na to naše plodonosno delo fašisti niso mir- no gledali. Že takoj prvi dan našega bivanja on- stran Soče so nas napadli Švabi z veliko premo- čjo, a opravili niso veliko. V njihovih vrstah sr 26 - so bili močni oddelki prisilno mobiliziranih Eu- sov in ti so v celih kolonah prestopali na našo stran, čim so ugledali rdečo zvezdo na naših po- krivalitt. In zdaj, ko so udarili na Svabe, na svoje tlačitelje, zdaj šele so pokazali,kaj zna- jo. Zmeraj in povsod samo juriš. Jaz sam sem bil dodeljen ruskemu bataljonu, kar me je spočetka neKoliko uplašilo. A sredi teh dobrih, korenja- ških fantov sem se hitro navzel njih junaškega duha. Naš bataljon je v nekaj aneh dosegel si- jajne uspehe, bamo v eni bitki je padlo nad sto bb-ovcev, ostali so.pa popustili konje in orož- je ter se pognali v divji beg. V borbah tega ru- skega bataljona mi je postalo brž jasno, zakaj žanje Rdeča armada tako sijajne uspehe. Ljudstvo se je divilo našemu junaštvu in nam nudilo vsega, samo da mu pre£enemo zatiralce.Po enem mesecu borb in kulturnega dela se je naša divizija, preizkušena in prekaljena o'a zmagovi- tih borb, vrnila preko Soče. i... ar k o ^^ štabna patrola *mm\\ * pregnana z doma si padla v roke Kajna. a vem, čeprav hudo skeli Te rana, prepričana si, da ločitev ne bo trajna. V mraku Čakaš dne, ko vzide sonce nam svobode. Vso bol ločitve skrivaš v se, naj bo, kar bo. Le da sovrag nekoč bo poteptan in strt in narod Tvoj odvrže suženjske okove. ko sem pri slovesu zagledal v Tvoje se oči, prevzela me je neka temna slutnja, da bo preteklo mnogo dni - noči, poprej ko mine to trpljenje, mora mučna. Razumem Tvojo materinsko bol, ko silno hrepeniš po možu, dveh sinovih, ki kot en mož so vstali na branik teptane domovine, v borbo* da sovrag čim prej iz naše zemlje zgine. 5fr>l^enje do sedaj je delež matere slovenske, stoletja že prenašala je muke te peklenske. a danes še in še čez nekaj dni Pričenjamo n tečajem ruščine„Hočemo vam dati nekaj osnov .za študij ruskega jezika, predvsem pa vzbuditi zanimanje zanj in s tem. , je, glavni naš namen dosežen« Jezik bo prav gotovo vsako- gar zanimal, saj je ruščina najbolj razširjen bi dejal uradni jezik narodov SZ, v katero gle- da danes vsak partizan s ponosom in upanjem kot v zvezdo vodnico, rešiteljico človeštva.. Znanje ruščine pa obenem omogoča večje zbližanje s te- mi narodi, daje možnost seznaniti se z ru.sk.o kul- turo, posebno z literaturo, s jezikom Soikega, Dostojevskega, Tolstoja, Puškina in drugih ve- likanov., Potem bomo še bolje mogli razumeti od kod ta borbenost in jeklena vztrajnost narodov SZ, odkod ta -.no^remagl j i va moč njihovih. želez- nih pesti, ki danes noč in dan tolčejo po gla- vah naših skupnih sovražnikov« Učenje jezika bo gotovo vsakomur v veselje, saj je zelo soroden slovenskemu* Vendar pa rav- no ta sorodnost lahko pripelje v zmoto? zato je pri študiju brezpogojno potrebna natančno ni0Glav na težava izgovorjave je naglas.- ki zanj ni po- sebnih pravila Naglasanje je včasih popolnoma drugačno kot v slovenščini, zato stavijamo na vsako večzložno besedo naglas s ki ga v normal- nem ruskem besedilu ni., Kusi imajo kakor Srbi in Bolgari - Cirilsko a- becedo , kar nam b o de 1 al o t.-e ž a v e s t i s ko mPod a~ jamo abecedo v celoti, nato pa se bomo v glav- nem držali latinice* Vsak si lahko potem sam na- domesti latinske črke s cirilskiiai. Nekaj črk je enakih ali podobnih latinskim, ogledali si bomo le tiste ? ki jih najdemo le v ruš čini <> UHHSnH&aamifiBl ~ 29 - RUSKA ABECEDA : fj Snak za črko•~j-„lisemo ga le na koncu L--1 besed ali pred soglasnikis *esib ^iCLfnb konj, prijatelj, učitelj, maf(mati) Ruščina je mehak jezik. Vsak soglasnik, ki sto- ji pred mehkim samoglasnikom, je mehak, to je, da se izgovori nekako s koncem jezika z majhnim -j— nastavkom. Torej se -lipa- izgovori nekako kot -1jipa-(1'ipa), vendar -j- nima polne ve- ljave. Za mehčanje pa tudi za sklanjatev je ze- lo važno zapomniti si sledečo razpredelnico: Trdi samoglasniki ti | o \y U d as, mehki " Si j '€' W u e t Mehčanje bomo označevali z znakom Marko 31 ČIGAVA BO PA 2DAJuABLASTtt® !!,'/ I!Juehrer" in nemaki narod« •i „ Ce bi nemški no težo propa- jokal za njim.. svojo usodo narod pod trenut- del, jaz ne bi kajti narod bi zaslužil..." (iz govora, .^dolfa Hitlerja a dne 0,11*43«) č e ver j amet e ali ne 0 fia ladjah, ki so jih nemške podmornice že zdavnaj Aotopile na dno morja,se je izkrcalo za vozniško vojaštvo. Lo bo hrabra nemška vojska pobila zadnjega sovražnika, bode zavezniki vko- rakali v Berlin * - . Grjonar Kakršen gospodar, takšen hlapec* Svabobranski hlapci ne posnemajo Nemcev sa- mo v taktiki "elastične obrambe"« temveč tudi v sestavljanju vojnih poročil. "Slovenec" z dne ll«.maja piše o"veliki zmagi domobrancev v Zu~ ž emb erku"« Itadi bi samo vedeli,čemu so tako panično pri- drveli v ftovo mesto in zakaj so na žužemberških poljanah pustili toliko trupel. črjondr I' OZ IV Čl T ATižL J KI,! i: UŽIVALO VAS, Da ^ hI SVOJIH SaB0!IUZMH J aH Iiii i CZaBITS Ka PAPIR 1K TEHNIČNI ' KATEHIaL Iti GA i- OSI J ETE V T KUPILO 3 GORENJSKEGA ODHEDA! S TJik OIOGOČITE REDNO IZD-t J O N*£aGa GLASILA!