TedeiiSik« novfce* Obletuica sinKi eesarja Franca Jožefa. V6eraj, v sredo, dne 21. liovembra, je minuio eno leto, kar je v Bogu zatisnil oči cesar Franc Jožef I. Po vsej Avstriji so se ta dan vršile sv. maše-zadušnice za dušo rajnega cesarja. Mnogo, mnogo se je spremenilo tekom enega leta! Rusija ni v stanu voditi nadalje vojsko proti nam, Italija je poražena. Naše zmagovite armade stojijo globoko v Italiji. Avstrija, 0 kateri so sovražniki prerokovali, da se bo po smrti cesarja Franca Jožefa razsula, stoji bolj trdna kot kedaj poprej. — Nesmrtrfa sl.ava spomiinu cesarja Franca Jožefa! Eno leto cesar. Danes je minilo leto dni, k>a;r je cesar Karel I. zasedel prestol Habsburžanov. V kratki dobi svojega vladanja si je pridobil srca, drSavljanov in je povzdignil moč in slavo Avstrije na zunaj in znotraj. Jugoslovane cesar Karel zelo spoSluje kot vrl, državi zvest narod. Obljubljena nam je narodna svoboda jin vefije pravijce.CesarKarel in oesairica Zita sta vneta katoličana. Vse to nam da, gorko zaupanje, da se bo pod cesarjem. Karlom prenovila in ojačila vsa Avstrija, posebno pa naš slovansH jug. Slava cesarju Karlu in cesarjci Ziti! Bog j;ma daj srečo in svoj nebeški blagoslov! NaS cesar protl dvoboju. Naš cesar je izdal n;', arrnarin v/-. vo'r;c. mofnnrico povel.io. da ie odslej naprej prepovedan dvoboj v armadi in vojni moraarioi, kakor tudi vsaka udeležba dvoboja. Nadalje je 7 mfcazal, da bodo v bodofce morebitne spore medpri; adniki arraade in vojne mornarice poravnavala pot-cilij-a vojaška Gastna razsodiS5a. Porolca v cesarski hiši. Kakor porofiajo, se bo cosarjev brat nadvojvoda Maks poročil s princezinjo 1 rančiško Hohenlobe^Schilling&furst še ta mesee in sicer najbrže dne 28. t. m. v Labcenburgu pri Dunaju. Nadvojvotfa bo s svojo mlado soprogo stanoval v gradu Belvedere na Dunaju. Poroka se je zakasnila vsled opasne bolezni nadvojvode Maksa. ŽeniD je bil namreč meseca oktobra operiran na slepiSu, Miaister dr. vitez*Žolger sprejema odslej vsako soboto od 10. ure predpoldne do 1. ure popoldne. Prostori njegovega urada se nahajajo na Danaju, 1 . Opernring h. lli. nadstropie GOletnica slovenskega škofa. V Ljubljani je mie 15. t. m. obliajal svojo 601etnico tržaški vladika r. Andrej Karlin. OdliSnemii slovenskemu eerkve1 smu knezu še na mnoga leta! Odlikovan slovenski vojni kurat. Duhovni zasinžni križ II. razreda z meči in -Knrlov četni križ ;(e dobil 6. g. vojni kurat Bogdan Lendovšek, !n opravlja dušno pastirstvo že drugo leto na italijansVem bojišftu. Slovenci na fronto, Nemci pa stražijo Rase. < elovškemu >Miru« se poroča iz Spodnje Koroške: 3amo nemške stražnike nastavljajo pri nas za vojne vjetnike, ki ne razumejo ne vjetnikov ne <1 >mačega Ijudstva, in vendar je najno potrebno, da se morejo stražniki g'ede vjetnikov razgovoriti v. domačim ljudstvom. Zdi se, kakor da se Nemci ravnajo po pravilu: Pojdite Slovenci na fronto, mi pa. bomo že doma opra\ili. Po vojski pa se bodo imgočno bili na prsi in se hvalili: Kaj vi, mi smo junaki, mi smo zmagal.« Tudi na Slov. štajerju so nastavljeni po mnogih krajih samonemški stražniki za vjetnike. Odpadnik se na smrtni postelji vrnil v kht> ško cerkev. Iz Razvanja pri Mgplboru se nam, poroča: Dne 17. novembra 1917 se je vrnil v katoliško cerkev Franc Zieringer, ki je pred kakimi 20 leli, preslepljen od lutrovskih vsenemških agitatorjev, odj)adel od katoliške vere. Dne 19. novembra \9 mirno v Gospodu zasjjal previden s sv. zakrajnenti za amirajoče. Veliko veselje vl'ada med njegovimi soroduiki in znanci radi njegovega spreobrnjen.ja. Gotovo jnu je goreCa molitev diomaSih izprosila to izvanredii milost. N. v m. p.! Za Tiskovni dom v Marlboru 30 darovali pn. gg.: Pungartnik Franc, Slivnica, 2 K: Ptingartnik Miirija, Slivnica, 2 K; Brumen Martin. Cven, 10 K; "ioi-žan Marija, St. Vid pri Planini, 2 K; Zakošok Vidi, St, Vid pri Planini, 10 K: Ferlinc Alojzija, Sv. [A.»a na Krerabergu, 2 K; Skale Marij'a, Arclin pri iVojniku, 3 K: Grogl Rajmund, vojak, Celje. 5 K; 'Jus Uurij, Vodole. Žetale, 10 K: Solmajer Jnrij, dijak, Ptuj, 10 K; Rodbina VršiČ, Kokolajnšak, Sv. Joirij ob Sfiavnici, 10 kron; Gosak Franc. Sv. Janž na Peči, 100 K; Obrelit Tereza, Maribor, 10 K; Bauman Stefan, Podova, 4 K; Leskovar Marija, posestniSka liči, fiikole pri Pragarskem, 1 K; Malairier Karel. kaplan, Četale, 100 K; Buftiir Kristiua. trgovka v Cadramu, 20 K; Neimenovan, Sv. Križ 11 ad Mariborom, 200 K; Mišič Adam, Feldhof, 1 K; Sirah .Turij, velej;osestnik, Sv. Andraž v Siov. gor., 8 K; Kraraberger Marija, Sv. Bolfenk v Slov. gor.,> 3 K; Rumpf Ivana, Kamnica, 2 K; Posojilnica v Gornji Radgoni 200 K; Medved Josipina, posestnica, I.ehen, 20 K; Jager AvguStin, Sv. Jurij ob juž. ž., 10 K: Zajko Kristina, Prihova, 3 K; Janžič Katarina, Spodnje Hoče, 20 K; Ploj Alojzija, Jarenina, 5 K; Neimenovan, Sv. Lenart v Slov. gor., 4 K; Androjna Micika, Sv. Jurij v Slov. gor., 5 K; Neimenovan, Hotinja vas, 5 K; Koropeo Marija, Spodnja Mova vas pri Slov. Bistrici, 20 K: Neimenovan, Sp. Nova vas pri Slov.-Bistrici, 20 K; Vešner Kristma, Krčevine pri Mariboru, 2 K; Šniderifi Tomaž, Moravci, 2 K; Vegen Lira, Draženci, Ptuj, 2 K; Kosi Filip, Lešnica, Ormtož, 4 K; Ražun Matej, župnik, Sv. Jakob v Rožu, 50 K; Lasbaher Jožef, župnik, Belevode 50 K: Presker Kajel, župnik, Kapele, 200 K; Neimenovaua, Sv. Peter pri Mariboru, 10 K; L. Ribifi, Gradec, 20 K; Neimenovan v Slatinskem dolu pri Svečini 10 K; Mesarič Matija, vojak, Maribor, č K; Vrtačnik Luka. Preloge, Soštanj, 30 K; Ivan Vedefinik, Solnograd, 1 K; Suman Terez., Sv. Lenart, 10 K. — Vsem blagim darovalcem prisrčna hvala! Dr. Anton JeroVšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Sv. maša za blagor vseli dobrotnikov Tlskovnega doma bo na god sv. Andreja apostola dne 30. novembra t. 1. pri Materi Milosti v franfiiškanski cerkvi v Mariboru. Za Tiskovni dom se lahko darujejo tudi zadnlž.nice vojnega posojila ali sploh vrednostni papirji, ako kdo nima na razpolago gotovine. Vsak vrednostni pa;iir je dobro dbšel in se hvaležno sprejme. Posneraajte! Marijina družba v Ptuju je nabrala za Tisk6vni dom 200 K. Za isti namen so daroVali tudi tretjeredniki v Ptuju 200 K. Res lepa misel! Ravno Marijine družbe in tretjeredniki posameznih župnij naj tekmujejo med seboj v nabiranju doneskov za Tiskovni dom, saj s tem delajo za krščansko in za narodno stvar! Slovenci v Nemčiji. Dne 4. novembra so priredili Slovenci na Nemškem v Gladbeku lepo spominsko slavlje za umrle svojce, zlasti za na bojiščili padle junake-rojake. Slovesnost se je vršila j.o načinu, kakor je običaj pri nas na Sloveoskem. Proti % na 4 popoldne so se Slovenci zbraji v zelo velikem številu na Šilerjevi cesti v Gladbeku. Prihiteli so tudi Rlovenci iz (Horsta, Buerja, Kamapa, Esena, Dortmuada. Nudila se je o])azovalcu pestra slika. Razven velikih in lepih zastav društva slovenskili rudarjev iii slov-e-nskega rožnivenskega društva je bilo i veliko število malih zastav v avstrijskih in slovenskih narodnih barvah. Ženske so bile ppkrite z rofr ci, molški pa s fiepicami. Proti 4. uri se je zaSel dolgi sprevod, pevajoč kirasne cerkvene pesmi, v presledkih pa opravljajoč molitve, poraikati proti cerkvi Srca Jezusovega v Cvekelu. V cerkvi se je slavnostni gcvornik spominjal padlih junakov ter tolažil navzoče vernike. Cerkvena slovesnost se je končala z blagoslovom in z zahvalno molitvijo. Ker je ravno lega dne obliajal avstrijski cesar svoj imendan, so se Slovenci kot domoljuben narod spominjali v svoji veliki ljubezni tudi svojega cesarja. Na povratku iz cerkve so zapeli avstrijsko eesarsko pesem in zaklicali trikratni mogo6ni ,.živijo." NavduSenje in ljubezen Slovencev na Nemškem do svojega cesarja in do domovine je nepopisno. \'se slavje Slovencev je poteklo zelo slovesno in v takem redu, da so izražali svoj8 priznanje tudi vsi tisti Nemci, ki so imeli priliko videti to izvanredno veličastno slovesnost. Poi^očil se je dne 18. novembra na gradu Podgrad pri Vranskem višji vojaški zdravnik in vseučiiiški asistent g. dr. Hugon Robič, sin pokojnega Štajerskega deželnega odbornika in dolgoletnega slovenskega državnozborskega poslanca Robi8a, z gospico Anico Majdjč, hčerko slovenskega veleindustrijalca g. Petra Majdič v Celju. SlovensM ranjeuci pišejo iz italijanskega vojtiega vjetništva. Iskrene pozdrave pošiljajo iz bolnišnice vsem domačim in želijo iz daljne tujine skorajšnega svidenja: desetnik Tonček Zimmermann iz Ljutomera, pešci: Jožel Skerjanec iz Rožic v Istri, Franc Frangež iz Cirkovec pri Pragarskem, Jurij Golob iz Brstja pri Ptuju, vsi od domačega pešpolka šl. 87, 2. vojne stotnije. Iz Uusije. lz ruskega vjetniStva nam pišejo: Pozdrav vsem čitatel.jem ,,Slov. Gospodarja." OPrav 1 ajd bi že enkrat čitai Vaš list. Mi se imamo tukaj v Kusiji srednje dobro. Marsikiaj bi Vam imel poroŠati, kar bi zanimalo čitatelje, pa je nemogoče. Pozdrav vsem od Gustelna Kompolšek iz Št. Jurija ob južni žel. in od Antona Stenovca iz St. Pavla pri Preboldu. Vjetniki v Uusiji želijo ,,Slov. Gospodarja." Jožef Tesovnik, vjet v Kurganu, volost Mihaelovska, v Sibiri.ii. nam piše, da si tamošnii vietniki-Slovenci želijo ,.'Slov. Gospodarja." — Zal, da našim vjetim rojakom ne morerao ustreči, ker je pošiljanje Gasnikov v Rusijo prepovedano. Morilec-vojak obsojen na vislice. V Gradcu je bil dne 20. novembra pred vojaškim sodišfiem morilec-vojak Anton Maftek, ki je dne 19. avgusta na Ranci pri Pesnici zahrbtno umoril 5(i]eti!0 Alojzijo Polančič in njenega 61etnega vnuka Ivana Straus , obsojen na smrt na vislicah. roti ll no dru da dikov Ijite ITgovopl pi'oti viuskeiuu davku. V vinorodnm rajih sedaj pridno podpisujejo vinogradmki pole vinskemu davku. Posebni seli gredo od liiše do in pobirajo podpise. V krajih, kjer se župaui o pobrigati za pobiranje podpisov, jiaj vzamejo možje to važno delo v roke. Sedaj je Še čas, "'ranimo tega krivičnega davka. Poznejše jane bo ni6 pomagalo. Podpisane pole pošenemu izmed naših državnih poslancev (Dunaj, parlament). — Mestna občina Ormož nam je vrnila tiskovine s pripombo, da ji~moramo poslati nemške. Naši narodni nasprotniki torej niti v tako važnih gospodarskih zadevah nočejo iti s slovenskiini kmeti. i Grof Clary in štajersiu kmetje. Splošno se \ povsod n?i Štfi'erskem, tudi med nemšLimi kmeti, o- ; f'ob'rava odločen nastop slovenskili j>oslancev naDu- ; naju proti cesarskemu namestniku grofu Claryju. V ; zadnji seji preteklega tedha je vložil deželrii odbor- nik dr, Verstovšek interpelacijo na notranjega i. poljedelskega ministra v zadevi šta.ierskega na- mestnjka. Grof Clary je namreB pri zadnjem posve- tovanju deželnega gospodarskega sveta v Gradcu iz- javil: ..Jaz bom že nastopal proti kmetom z vso stro- gostjo!" Poslanec dr. Verstovšek je v interpelaciji protestiral proti temu, da deželni politični šef nasto- pa s takimi predsodki proti najvefijemu stanu v de- želi, proti kmetskemu stanu. Interpelacija nadalje še poziva poljedelskega ministr^., >)-¦, .V:Hi kmotski stan i i'ed .rro:?nigmi štr.^erskega r.amestnika. Zakaj se ne postopa povsod enako? Xo je bil minister Hofer v Gradeu, je obljubil, da bo uvedel enako postopanje v vseh kronovinah. Toda že sedaj je pozabil na svoje obljube: Stajerskemu kmetu je dovoljeno vzeti za krmila le % pridelane koruze, a spodnjearstrijski kmetje pa smejo vporabiti za krmlienje vso koruzo. Na Štajerskem smo pa8 državljani 'druge vrste. Zakaj ne skrbi namestnik grof Clary, da bi .vendar dobili Stajerci ravno iste pravice, kakor jiK imajo drugi državljani? Važno pn jrokviriranju žita. Poljedelei so dolžni po zakonih in odredbah vrafiunati med žito, katero se njim pusti za lastno rabo, do ene tretjine ajde. Pri tem vračunanju se jim godi velika krivica. Kajti 6e damo 100 kg pšenice ali rži v mlin, dobimo do 90 kg moke, pri 100 kg koruze 80 kg koruzne moke: 100 kg ajde pa vrže kvečjem 45 — 48 kg moke. Kmetie torej, ki si morajo vraSuaati ajde do jedne tretjine, so prlkrajšani, ker ajda ne da toliko moke kakor drugo žito. Deželni odbor je, uvažujofi to krivieo. v svoji zadnji seji sklenil vpozoriti v posebni vlogi c. kr. namestni.io in c. kr. ministrstvo za ljud, sko prehrarsO' na to prikrajšanje proizvajalcev in zal litevati dvakratno množino ajde za lastno vnorabo. i Pritožbe iz ptujskega okraja. V zadnjem času |. \lada medl prebivalstvom v ntujskera okraiu veliko ^i'aizbur.ienje nad f^ostopanjem phijskih trsovcev. Ako ofieš kaj kupiti, ti trgovec ne da nič. ampak se ti v o^az reži ter pravi: Prinesi pšenico, moko, krompi\ špeh, jajca, fižol itdl., potem dobiš, druga^e pa nicV Začelo je to krivično ravnanje ptujsko mesto. U| stanVilo je posebno meniavalnico, kjer si dobil pei trolejV sladkorja itd. brez kart, ako si prinesel mo\ J<.o. za\elo, fižol itd. Odkodl so dobili toliko sladkorja, I j?etrole.ia raestni gospodje, je menda njihova in grofa | Olaryja skriv^nost. Kmet ni dobil petroleja za svoje jj delo, tam so ga imeli v izobilju. Sele v zadnjem 8a} su je. g. Ornig moral zapreti to Sudno trgovino, ki I je bila zoper vsako postavo in odredho. Dasi se je to ¦: protipostavno postopanje godilo v sredi mesta v najI ži>ahnejši ulici, vendar je ni videl noben žandar, ne : i-olicaj, ne financaj-, ne okrajni glavar Netoliczka. ; Mi se ftudom Cudimo, ker drugače — nasproti kme; tom in Slnvencem — več vidijo in slišijo, kot je res. ; Kako poskofcni, kako bistrovidni in tankoslišni so . bili n. pr. v začetkn vojske leta 1914 žandarji in pa I ptujski gospodje, kako ,,gorefii za postnve." Kako pa\ zi ptujski policaj na trgu, da ne bi kaka kmetica | katere reči za 1 vinar dražje prodala, dasi jo je moI rebiti eno uro daleg ali še od dalje prinesla. Mlatit fem so iemali s silo njihov zaslužek, v Ptuj pa si | lahko nosil brez strahu vse! Ker pa. se uradno to I zdaj veft ne more goditi. pa nadaljujeio to neuradho \ ¦¦- kakor zgoraj omenjeno — ptujski trgovci. Ne \ cvirna, ne žreblja, ne cikorije, ne obleke, ne usnja, j ne podplatov ne dobiš, akn prideS brez jerbasa. Ta| ko postopajo skoro vsi trgovci in pri vsaki stvari. ; Tudi opeke in apna ni dobiti brez ,,mite." Ako te vi| cli trgoveo, da stopiš v trgovino, ne da bi ,.kaj pri1 nesel", ti samo reče: nimam, ne morem dati, drugi f pa, ki niso prišli ,.sami", pa dobijo. Da tako dobijo trgovci vsepa veliko več, ka-kor sami notrebu.iejo, je jasno. Kam vse to gre, bi bilo zanimivo zvedeti. A tnkaj panipqtni'a nič ne stori. f]'-. hi brnnila. revno Ijudstvo. Kmetu se vse odvzame za nizko ceno, on i pa potrelišftin svojih ne dobi niti za drag denar. 0j bieCi bi niorali otroke za zimo in šolo, a ne dobijo ne \ nbleke, ne nbuvala. tudi celo soli se ni dobilo — za denar. živeža pa, je itak premalo v hiši. Ako trgovci tako ravnajo z ljudstvom, naj oblast tudi njihovo blago zaseže, kakor kmetske pridelke, jim nastavi trimerne cene ter razdeli med potrebno ljudstvo! Kai bodn pomagale karte za obleko n.pr. ako pablaan m dobiš. fie iip prineseš raznih živil v trgovino? Otroci ne morejo v Solo, ker nimajo obleke, ne obuvala, ker matere iiimaio kaj nesti v trgovino. Ljudstvo se začudeno vpraSuje, kako more oblast to tr- peti, odkod ta dvojna mera, kje je tukaj pravica?! G. grol Clnry, ) olj poirribna, kakor visokim gospodom jabolčnica, fe Ijudstvii obleka, obutev in razne druge potrebščine za družino in gospodarstvo. Poskrbite da glede tfilt reči np. bo izročei),o na milost in uercilost j.tiis.-im Irgovcem. Teden za tedlnom hodijo rekvizleijske komisije po vaseh in hišah, sestavijo naj se tu ii !z kmetov rekvizicijske komisije, ki bodo preiskale trgovine in mestne hiše, pregledale kupne in prodajalne cene raznega blaga, da bodo potem oblasti določile cene raznemu blagu. ki ga zdaj prodajajo trgovci za silno visoke cene, da jili revnejšo družine sploh ne zmorejo. To vprašanje postaja tako pereče in važno, dla ga oblast ne bo smela dolgo zanem>arj»ti in pustiti, da bi prišlo do skrajnosti. Rekvizicija krompirja. Poslanec Brenčie in tovariši so stavili na ministra za ljudsko prehrano inlerpelaoijo: Žetvena komisija pri Sv. Lovrer.cu na i»ravskem polju mi brzojavfja sledeče: ,,'Tukaj rekvirirajo krompir bve.zobzirno, ne rtn bi pustilj kmotu predpisano množine za hrano. Na hektar racunaio, da se je pridelalo 80 meterskih stotov krompirja, v resnici pa se ga je ^ridlelalo samo 40—60 meterskih siotov. Prosimo za posreUovanje."' Na }':oulagi tega poročila vprašajo podpisani sledefie: 1. Ali hočo Vaša ekscelenoa takoj ukreniti, da se pusti kraetskemu prebivalstvu v ptujskfim okraju predpisana množina krompirja za živež, za živino in z,; seme? 2. AI; bo6e Vaša ekscelencn, u'Malih oznanilih pa bo staia v?,-.k;i. bsseda 10 v. Cenjere mserente prosimo, da b agovolijo to zvišanje vzeti na znanje. Dopisi. Maribor. Spodnještajerska Ijudska posojilnica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno poso- jilo. 10. decembfa naprej pa za HlogPam 28 v. Za kilo- do vojaške rezervne bolnišnice v naSem mestu delo- Maribor. Dne 19. novembra je umrla v tukaj- šnji bolnišnici po daljši bolezni, sprevidena s sv. za- kramenti, gospa Apolonija Hrovat, soproga poštnega uradnika g. Antona Hrovat, stara 35 let. Pogreb se je vršil dne 22. novembra na pokopališče na Pobre- žje. Svetila pokojnici večna Iu6, čislani obitelji naše iskreno sožalie! Marlbor. Krušne in sladkorne karte se bodo izfiajale za prihodnje tedne v soboto, dne 24. nov. — Te dlni se delijo tudi karte za premog. Maribor. Vojaška oblast je odredila, da se bo- .Tam rožigastega krompirja 62, oziroma 58 v. Sladkor. Poslanec dr. Verstov š e k je stavil v zadnji seji državnega zbora interpelacijo na ministra za. prehrano radi tfega, da ne nakažejo slovenjegraškemu okraju sladkorja. Poslaneo graja to postopanje in zanteva, da se oskrbuje redlno s sladkorjem kmetsko ljudstvo; dofiim vzamejo skoro vse pridelke kmetu, mu niti ne nakažejo teh malenkosti. Hraelj. Na hmel.jskem trgu v Žatcu je bllo popraševanje. po tujem hmelju starin letnikov zelo živahno in (ndi cene so precei poskočile, kajti za 50 kg tujeRa hmelja so plačevali 100—125 K. Tuj hmelj starih letnikov kupuje Nemčija kot primes za tobak, ki je namenjen za armado. Popraševanje po tujjem hmelju letošnjega pridelka je bilo nekoliko manjše, kot v prejšnjem tednu, toda, cene so ostale nespre- menjene. Vlada je dovolila avstrijskim pivovarnar- jem, da smeio v tekočem letu uporabiti samo do 1000 vagonov jefimena za izdelovaujie piva. doSim pa> pi- vovarnarji vstrajajo pri tem. da iim vlada nakaže 4000 vagonov ječmena za izdelovanje piva. " Kajnit. Na razna vprašanja bodi tukaj pove- dano, da sedaj drugih gnojil ni dobiti, kakor samo kajnit. Kalijieve soli ne bo. dokler bo vojska traiala. V spomladi pride zopet Tomasova žlindra, toda veliko je ne bo in zato je btolie, da pognojimo dobro s kajnitom, kar je veliko koristnejše, kjakor pa, s-'loh r.ič gnojiti. Vobfie pa opozarjamo na danušnji inserat. (988) Razne novice. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejem. prijave za s e d m o a v s t r i j s >c o vojn o p o 8 o j i i o, Popevka in krava. Glasilo ogrskih Slovei.cev ,,Novine" piše: ..Na Svicarskom, kde naibole razuraijo k gospodarstvi, tistim deklinaro, štere lepoprlo majo, veS plačajo, kar so to v pamet vzeli, ka krav\, vefi mleka da, či dekla popevle, kda doii. 'To navado bi pri nas tii dobro bilo vpelati posebno zdaj v bojnom časi, gda vsepovsedi samo od toaa Ciije človek, ka nega mleka. Naše dekline znajo lepo popevati, naj poskusijo, bole de, kak 6i bi l:ra.vo z dojil• . ()v v hrebra diinkale." Kollko velja za zlmo moški? Poznejšim rodovom v občudovanje in sedanjim za spomin naj pribijemo, koliko stane, ako se hoče moški obleči za zimo in to j>o srednjih cenah, ki se blišfie po izložbah oinogih trgovin. Bvo jih: Obleka, t. j. hlafte, suknjič in telovnik 300 K, ftevlji 85 K, klobuk 20 K, suknja 300 S, spodnje zimske hlače 28 K, trikot-jopič 28 K, srajca 18 K, ovratnik 2 K,, ovratnica 4 K, nogavice 18 K, rokavice 12 K in robec 1 K. Skupno tedaj 815 K za enkrat obleči in to iz mno^o slabšega blaga kakor preje! Povdarjeno pa bodi, da so te cene rafiunjene za nižji in srednji stan. Z ženskami je seveda še mnogo na slabšem. In kaj k temu poreSe komisija za presojanje cen? Ni6! Potrdi jih, ,,ker je vse drago." Kmete in kmetice pa obROjajo in zapirajo, Če prodajo liter mleka po 50 v. Smrt dveh otrok. V Mali vasi pri Ljubljani sta ostali dne 15. t. m. popoldne Stiri- in petletna hCerka Jožpfa Kns sami doma. O5e deia v tovarni, mati je ftla nabirat drva. Deklici sta nekako prišli do v- ma opustile, deloma premestile v druga mesta. Preselitev se je že pričela. Hoče. Dne 19. novembra smo položili telesne ostanke najstarejše Hočanke Elizabete Janeš k ve5nemu počitku. Bila je rojena leta 1824. Naj počiva v mirul Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica spre joma prijsve 7^ " ¦'-- o^ojjifi Lučane. V Gradišfiu je umrl dne 11. novembra veren gospodar Janez Repolusk, p,. d. Gornji Kos, od kapi zadet. Opravljal je tudi orglarsko službo na Kapli. pri Sv. Ožbaltu, v Lučanah in pri Sv. Duhu a Ostrem Vrhu 17 let. Bil je izobražen slovenski netovalec ter je dobro razuinel krivice, koje morajo pi^iažati obmejni Slovenci v arveškem okraju. Naj v iniru počiva! Žalujočim ostalim pa naše toplo sožalje'" Sv. JurlJ v Slov. gor. V pondeljek, dne 29. o- ktobra, je Ana Pivec, posestnica iz Partinja, po ze-lo mučni in dolgi bolezni ter večkrat sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi na praznik Vseh svetni- kov popoldan. Cerkveni pevci so ji zapeli žalostinko doma in na pokopališfiu. Rajna je bila že čez 70 let stara in daleS okoli dobro znana, babica. Naj ji bo zemljica lahka! Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v ! Gornji Radgoni zafene zopet delovati. Ker zaCasno nimamo drugih prostorov, nam je dala Posojilnica i njene, sicer že za njo pretesne uradne prostore (Gor- ] nji gris št. 8) na razpolago. V teh prostorih se vr- ; ši v nedeljo, dne 25. t. m., popoldne takoj po vefier- inicah, redni občni zbor Kmetijskega bralnega dru- {štva po sledečem dnevnem redu: 1. Porofiilo odbora. 2. Sprejemanje novih udov. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slu&ajnosti in nasveti. Slovenci . udeležite se tega zborovanja v prav obilnem Steviln! Vse naj pride, staro in mlado. Delovanje društv^ je nosebno tudi v gospodarskem oziru velikega pomena. Starši, ako Vam je mar. da se Vaša iz šole stopi\ša mladina ne pokvari, pošljite jo v — bralnn sobo! Ptni. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptu- ju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dne- 'vi odslej vsak četrtek in nedeljo predpoldan. Spre- i¦ - ¦- ¦ |iema tudi podpisovanja za 7. vojno posoiilo. Apače pri Sv. Lovrencu na DravsEem polju. V nedelio. dne 18. novembra, popoldne ob treh, je pri uosestniku M. Bauman nastal ogeni, ki je upepelil celo noslopje ter uničil tudi vse pridelke. Zanetili so otroci. Sv. Lovrenc na Dravskem polju |Prihodnjo nedeljo, dne 25. novembra, priredi Bralno društvo v naši šoli popolcHne po veCernicab. pouftni shod, po sveSen spominu najve5.iega dobrotnika slovenskega naroda dr. Kreka. Udeležite se ga v najobilnejšem številu I Gallcij|a. Dne 31. oktobra, je umrla v Podigori vrla slovenska mati in gospodlinja Neža Aubrebt v "7. letu svoje starosti. N. poCiva v m.! Sv. Jcdert nad Laškim. V no^i na 10. oktober jp pogorel Podrenovkov kozolo v Reftici z mrvo, vo7.avi in dru«o opravo. Ker so ogonj ojmzili prejioz'¦«. ^p ni dalo niA rešiti. |ji|l|!\