■«i
1 5s W
(ii. my lwiitniH n
MBT.wyinM THiPuwtfrnm it wuw vat. »> T. m
11
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ta um Unite* State*
•nry diy vzocpt IBd UgH HoUda
TELEFON: 2T76 CORTLANDT.
Entered as Second Cla« Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Xarch*3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO 215. — ŠTEV. 215.
NEW YORK, SATURDAY, SEP TEMBER 13, 1919. SOBOTA, 13. SEPTEMBRA, 1919.
VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII.
KAKO SO AVSTRIJCI
PODPISALI POGODBO?
DELEGATI, KI SO BILI VESELI, DA JE CELE STVARI KONEC, SO BE MEDSEBOJ POZDRAVLJALI. — DR. RENNER SE JE VDAL V NEIZOGIBNO USODO POVSEM DOBRE VOLJE. — AMERIKANCI BO PRVI MED ZAVEZNIKI PODPISALI PO OODBO. — PlftE H. J. SMITH.
Pariz, KrtMljA. 10. septembra. (Zakasnelo pobilo.) — Pre-W>m< ili hiiio j«r*k mi priee največjega ponižanja Avstrije, Sli pre-1 o dverišča skoii neprijazne straže ter prijazne vratarje ter nato I »o stopuiesh navzgor, nakar smo stopili v soho Jcamenlte dobe \ uradu Kranea I. v St. Germain. Tam je sedel pri mizi, ki je imela približno obliko irk eE stari mož zavezniške diplomacije, pripravljati, «la -»klene naduljni mir. Mladina je dokončala svoje dele preteklo teta in starina igra aedaj svojo nlogo.
Mladina, v kolikor je bila zastopana, se je tiščala zidov ter gie dala na vrste belih glav ter razoranih lic. Motrila je preostanke iz 1 amen it e-dobe, ki vise po stenah ter si razlagala znamenja lako, da j«* ta soba del narodnega muzeja starin.
Nekateri izmed gledalcev so ae smehljali, ko sa čitali tozadev-i e napise Soba je postajala vedno bolj in bolj natlačena. Visoka *.kna, ki so bila na atežaj odprta, d* spuste noter scleno luč, so pripuščala le malo zraka. Množica je sedela ali stala tako tupo in zamišljeno kot pri kakem pogrebu.
Min predsednik Clemenceau je povešal svoje jroste obrvi ter slonel * enim komolcem, nepremičen in neizmerno pust. — Poleg njetfa je izgledal rdečelični Arthur Balour kot kak. deček. Na dru-vi strani je bil Frank L. Polk ie mlajše generacije, a vendar si/ kot v ki o« ta H z istim nezagonetnim pogledom.
Naenkrat pa se je pojavila pri vratih nova odtava. Bil je to plešast mol polnih a sivkastih lie. rjave brade, velikega nosu in o-krogiih oial. K topil je v sobo mirno, se poklonil družbi v splošnem in sedel *a mizo. Na obrazu se mu je pojavil lahen u:i»L*b; ki ni bil nit; zanir-ljiv, niti prijazen.
Par minut pozneje se je Clemenceau dvignil ter Izgovoril par im«**«!. a katerimi je pojasnil in ugotovil prisotnost dokumenta, ki br« podpiiutn. Nek tajnik je zatem napovoril dr. Rennerja v nemškem i»/iku. Nato se je ministrski predsednik premagano Avstrije dvignil povsem nelenirano ter stopil k mizi, na kateri je ležala razgrnjena mirovna pogodba opremljena z rdečemi pečati. Vzel je pero v -vojn močno desnico ter napravil par potez po papirju in sicer na mestu, ki ho mu jih kazali tajniki. Zatem se je vzravnal, vrgel oster polled po sobi, se priklonil Clemenceauju in se umaknil.
V tem poklonu je ležala ironija neukrotljivosti in dvorljivosti. Železno kladivo ure je zadonelo. Bilo je polenajstih zjutraj krasnega septemberskega dne.
— Sedaj pridejo na vrsto Amerikanci, — je nekdo zašepetal. — Prišli so: Frank L. Polk, Henry White ter gen. Tanker Bliss, pola vojaških odlikovanj. Imeli so pripravljene štiri malo mizice, na katerih so le/ale glavna pogodba ter druge manjše pogodbe. Podpisali so slovesno ter samozavestno in odšli nato s številnimi pokloni skozi Špalir gledalcev. Njih odhod je bil signal za bolj Ae razpoloženje.
Anglež je bil tekom podpisavnja tako zgovoren in prijazen kot na kakem družbanem sestanku. Sledil mu je delegat Milner s svojim «lolgim razoranim obrazom, ki priea o njegovem samozadovoljstv-i. Nato so prišli na vrsto oatali Angleži in za njimi dolga vrsta kolonij-akih zastopnikov Anglije.
Sledil je kratek odmor, in gledalci so pričeli stopati na stole ter pripravljati kamere. Bližal se je trenutek, ko je moral podpisati pogodbo min. predsednik Clemencean. Predsednik najvišjega sveta s svojim razoranim obrazom, ki izgleda kot maska, a z očmi, ki so tako ostre kotoči najbolj mladega Človeka, je stopi k pozlačenim mizicam. Oblečen je bil v črno obleko, ki je nujno potrebovala likanja in nosil je sive rokavice. Podpisal je hitro in brezbrižno ter odšel ,. kozi špalir gledalcev, ne da bi se brigal za pozdrave. Njemu so §le-di!i Italjani in za njimi zastopniki manjših narodov.
Formalnost je popolnoma prenehala in cerimonija je postala sko-i ij nekako slavljenje. Kakorhitro je kaka dobro znana postava zapustila mize, je takoj zadela na veliko število iztegnjenih rok. Vsi so bili veseli, da je zadeva končana ter se obnašali kot študentje. k: so dobili svoje diplomte.
Med temi postavami se najbolj spominjam Jaut Paderewskega, I i je stresal svojo levjo glavo, nadalje štirih Japoncev ter dobrodušnega Venizelosa. V sobi je pa še vedno sedel dr. Renner, ki je čakal, da so vsi podpiaali. Bil je zadnji, ki je zapustil grad s svojimi štirimi tajniki.
0BRE60N0VA NOTA AMER. NARODU
IZJAVA CAMINETTIJA BREZ B06A NE BO
LIGA NiČ OPRAVILA
On odločno protestira proti senatni investigaciji — Večina Ameri-kancev noče intervencije.
Nogales, Sonora. 12. septembra. Peneral Obregon, bivši poveljnik ustavnih armad, vojni tajnik v tarranzovem kabiiietn ter sedanji kandidat za mehiško predsedstvo. je objavil danes poslan i <-3 ameriškemu narodu'*.
Ta poslanica je prvo zbližanje. ki ga je napravil v mednarodn Lrizi med Združenimi in Mehiko.
V poslanici odločno nasprotuje intervenciji v Mehiki ter pravi, ti.i nima senat Združenih držav T'obene praviee preiskovati mehiških zadev.
Obenem je tudi mnenja, da je večina ainerikega naroda proti intervenciji ter proti oboroženemu konfliktu med obema narodoma. Večina Amerikaneev je za tesnej-
L:seljeniški komisar Caminetti izjavlja, da je odtopovanje inozom-cev povsem naravno.
Washington, I). ('.. 12. sept. — Anton Caminetti. generalni imi-graeijski komisar, pravi, da ni robenega povoda za vznemirjanje radi sedanjega . izseljevanja.
Izdal je ugotovilo, v katerem
Oni, ki so sestavljali načrt za Ligo narodov, so pozabili vkleniti vanjo božje ime.
Atlantic City, N. J., 12. sept. — Danes je otvoril tukaj Rev. John Sheehan, pastor cerkve sv, Nikolaja. konvencijo ''New Jerse\
i «. - -i * • .. | Ancient Order of Hibernians", pravi. <la Znaša število tnjeev, ki	. v
1 akoj začetkom svojega govora
STAVKA OBČINSKIH USLUŽ BEN CEV V PAIZU.
.še razmerje med obema narodoma ter za vstanovitev prijateljskih odnošajev.
V svoji poslanici pravi med drugim tudi sledeče:
Z vedno večjim zanimanjem sem opazoval zadnje razvoje med-rarodnib odnošajev med vašo ve-l?ko republiko ter med mojo deželo ter sem / veseljem opazil, da postaja harmonija večja in da ni več daleč čas popotnega zbližani«. Kot Mehikanec prav dobro vem. kaj pomeni patriotizem.
Po mojem mnenju ni nobene potrebe, da bi nastal kak resen spor vsled dogodkor, ki so se zad-r.ji čas odigrali brez vednosti in
so zapustili Združene države izza podpisanja premirja stodvatisoč petsto petnajst. Skupno .število tnjeev. ki so odšli v druge deže-državamijlc v dvanjastih mesecih do ;10.
julija 1919 je znašalo nad 123,000 oseh.
V petih letih, končujočih se dne julija 1919 je dospelo v deželo nad miljon priseljeiu-ev in odpotovalo jih je nekaj nad 600.000. To kaže. da znaša priseljevanje veliko več kot pa izseljevanje. " Krožila so poročila, da bo odšlo iz dežele najmanj miljon in pol tujcev, ki bodo odnesli seboj pet-tisoč miljonov dolarjev. To izse-
je začel napadati Ligo narodov, češ. da ne bo uspela, ker ni v besedilu nikjer božjega imena.
Par mož je sicer poskušalo — je r«-kel — vstaviti v besedilo Li-ge narodov in mirovno pogodbo Uo«ra. pa se jim ni posrečilo prodreti s svojim predlogom. Največja napaka, ki so jo napravili sestavitelji mirovne pogodbe, je, da dokument ne vsebuje božjega imena.
Glede izjalovljenja nemške propagande med Irci v tej deželi, je rekel župan Hari'y Bacharach:
— Če bi bil nemški feldmaršal Ludendorff v strelnih parkih, kai
Ij« vanje jep ovsem naravno, ter .
je bilo običajno tudi v normalnih	, 1 X prvem hipu izpre-
časih. kajti veliko se<laiijih izseljen ee v se bo zopet vrnilo.
UKRAJINSKO ŽITO.
v;del, kje se nahajajo Irci.
Izmed vseli ameriških vojakov je bilo 35 odstotkov Ircev ozira ma mož irskega pokolenja.
Vsi delegati so se navduševali za svobodo Irske. Na konferenco so povabili tudi de Valero, preo
Pariz, Franeija. 12. septembra.
Poročila ameriških raziskovaleev ,,, . ... „ . t - • sednika provizorične irske repu-Htleeegm kriza v Poltavi v .Južni ,	1	. .	1
bl:ke.
Paris, Francija, 12. septembra. Zsstavkali so občinski uslužbenci v predmestjih, uradniki, inšpektorji, ognjegasei. grobokopi ter smetari. Ker ni nikakih uradnikov na razpolago, ki bi vpisava-h rojstva, poroke ali smrtne slučaje, ni mogoče slednjih prijaviti ler so vsled toga nepostsvni. 87 <)bčin v depart m en tu Seine
delavce*
menta ignoriral zahtevo za najmanjšo plačo 14 frankov in 50 rentimov na dan in to izz^ januarja meseca. Prvotne zahteve so bile. da mora občina vstar«oviti pen-zijaki sistem, polovično plačo v slučaju bolezni ter zavarovanje proti poškodbam.
Tako sledi ena stavka drugi v Parizn. Pričakovati je, da bodo
privoljenja vlade na mehiški meji. Mehika je pripravljena dati dospeli v Poltavo po dolgem po za vse zvoje popolno zadoščenje, i tovanju po deželi, katero je pred
Itiisi ji. ki so dospela danes v Pariz. pravijo, da so povsem brez podlage poročila o neizmernih žitnih zalogah v Ukrajini in celi južni Rusiji. Ta poročila so zelo \zuemirjala ameriške proizvajal-
c€ pšeniee.	.	.....
o - i i • i •	i csjzki minister Loucher, da fran-
Kaziskovalei. ki so ravnokar , .. .
NEMCI LAHKO PLAČAJO.
Pariz, Franeija, 12. septembra Tekom svojega govora v poslanski zbornici je izjavil rekonstruk-
SITUACIJA V BOSTONU
SPLOŠNA STAVKA ORGANIZIRANEGA DELA SE NAJBRŽE NE BO VRŠILA. — CENTRALNI DELAVSKI ODBOR JE NAPRTIL VSO 0DG0V0RN08T POSAMEZNIM UNIJAM. — NA SESTANKU JE BILO NAD 400 DELEGATOV.
BOLJftKVIKI BAJK ZMAGUJEJO.
coske finančne zahteve na Nem čijo ne presegajo zmožnosti sled-
j kratkim oprostil general" Denikin nje" Do^vil f; da.so bili NemCl lx rok boljševikov, se glase, da|vedno dobri delavcl m ^ lMttt .obeta prva mlatev nekako 10 do JOJO vel,,ko	industrija!
25 odstotkov pridelka nad nor-	P^Jedelake inicjative. Pov
malo. To je pripisovati pred vsenJdr,rjaI Je t,,d'' da Pr,naaa en »ker
Boston. Mass., 12. septembra. — Pretnja, da bo prišlo do splošne stavke organiziranega dela v tem mestu v znamenje simpatije do stavkujočih policistov, se ni vresničila ter je skoraj gotova stvar, da se ne bo nikdar vresničila.
Delavski delegati so na svojem sestanku tekom preteklega večera sklenili predložiti vprašanje splošne stavke glasovanju članov posameznih unij samih, ki pa niso vse zato, da bi se vprizorilo tak radikalen korak.
To pa se c; zgodilo raditega, ker ni delo verno nnionizmu ali ker noče pomagati onemu delu, ki se hoče pridružiti ameriški delavski organizaciji, temveč raditega, ker nočejo unije pahriti tega velikega mesta v stanje anarhije.
Splošno ogroženje, ki ga je bilo opaziti radi policijske stavke in resni nemiri, ki so bili. posledica te stavke, so stre.nil i unijske <Je-lavce ter tudi splošno javnost
Ko je mesto danes zjutraj zopet pričelo s svojim posli po noči velikega nemira in velike bojazni, je našlo, da patndirajo po cestah velike množine miličarjev s puškami na ramah ter z nasajenimi ba-jorfeti.
En mož je bil ustreljen in ubit tekom noči v Rocksburrv, v pred mest ju dve milji od tukaj in s tem je naraslo število smrtnih slučaje1' ki jih je pripisovati stavki, na sedem.
LjudjeV mestu, ki so bili vznemirjeni radi prj/.orov, kojili priča so bili zadnje dni in ki so stali pred skrajno resno situacijo, so storili vse. kar jim je bilo mogoče, da preprečijo nadaljne ?zgrede in tekom eelega predpoldne ni prišlo do nobenega izgreda.
Na narod je tudi uplivala izjava predsednika "Wilsona. ki je proglasil stavko policistov v Bostonu za zločin proti civilizaciji.
Governer Coolidge je prevzel direktno poveljstvo nad tukajšnjim položajem ter je v polnem soglasju z županom Petersom, ki j * objavil, da sena ho pod nobenim pogojem pogajal s policisti.
Is brzojavk, ki so prišle v to mesto danes zjutraj, je razvidno, da so župana k temu sklepu napotile številne osebe Iz cele dežele.
Policisti zahtevajo pravico, da smejo vstanoviti svojo lastno unijo v zvezi zAmerican Federation of Labor, in princip, ki je prizadet pri tem. je po izjavi štrajkujočih policistov skrajne važnosti, ne le m Boston, temveč tudi za New York in vsa druga večja mesta.
Governer Cooldige je danes še vedno vstrajal uri svojem sklepu. da bo poklical zvezne čete, če bi prišlo do večjih izgredov. Vse ie pa kazalo, da mu ne bo treba poslužiti se takega koraka.
Miličarji, ki patrulirajo po cestah, so dobili navodila, naj z na jvečjo strogost jo postopajo proti izgrednikom in vo kaže, da imajo v rokah kontrolo nad položajem.
Na sestanku, ki se je vršli včeraj zvečer, je bilo več kot 400 de-l^gatov, ki so zastopali 125 bostonskih delavskih unij. Cela pozornost mesta je bila obrnjena nato zborovanje, ki se je vršilo z zaaklcnV -nimi vratmi. Krožila so vznemirljiva poročila, da so glasovali ognje gasci za simpatijsko stavko, vsled česar bi izpostavili mesto nevarnosti strašnega požara. Ognjegasei, o katerih je znano, da simpatizirajo s policijo, pa so sklenili preložiti akcijo.
Nadaljna vest je bila, da bodo zastavkali najbrže tudi uslužbenci pouličnih železnic. Nadalje je bilo tudi rečeno, da so glasovali n stavko tudi delavci v elektrarnah in vsi kuharji ter natakarji.
Nobeno teh prorokovanj se ni izpolnilo.
DRAGULJE V ZASTAVO. - DENARNE POŠILJATVE V -
----- ISTRO, NA GORIŠKO IN -
London, Anglija, 12. sept. — -	NOTRANJSKO.
Angrleški finančni bodo posodili Izvršujemo denarna izplačila Turčiji deset miljonov dolarjev, popolnoma zanesljivo in sedanjim Tozadevno poročilo je priobčila "»^ram primerno tudi hitro po
neka tukajšnja brzojavna agen-tura. V zastavo bodo sprejeli od Turčije dragulje iz državne zakladnice.
KONEC STAVKE SE BLIŽA.
Scrantotft Pa., 12. septembra. Najbrže se bodo vrnili v ponde-l.i«*kyvsi uslužbenci Hudson Canal Company na delo. Kompanija je ie deloma upodila njihovim zahtevam.
Vseh skupaj štrajka 26,000 mož
celi litri, na Goriflcem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za rtako poailjatev, toda za kake mo-eoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
60 lir............$ 6.00
100 lir............$ 11.40
500 lir............ $ 56.00
100 lir ............ $113 00
Denar nam poslati, je najbolj« po Domestic Postal Money Order all pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK 8AKSER, fWtiftiult St.. Now Vnrtr. N 1
, Anglija, 12. sept. - i.plivu Nemcev, ki so si preteklo i'^	V<* ™
z brezžično brzojavko jesen na vse načine prizadevali, S?!.08",h Pndelkov kot P* v F™
eiji. Izjavil je konečno, da je povem primerno pričakovati, da bo
Celota sijajni pridelek pa bo I™	Nemčije poavečeno | Dena
.maj zadostoval za domače po- ral0{r,'Jcaler° »orajzvr»it«_ ^ P» V
Cena kronam vedno pada
Poffljamo denar na Kranjsko, fetajersko, Hrvatsko, v Slavonija, u> in Hareegoviao popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primemo tudi hitro.	4
Jamčimo aH garantiramo m mko pojfljztirv, toda za kake mo> •oče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer:
Soglasno
iz Moskve se je vdal preostanek da obdelajo južne armade admirala Kolčaka > czimino. pokrajini Orska.
S tam je naraslo število mož, koi
100 kron 30Q kron 500 kron Denar
|«.jl>r>ili sedaj nac vn*o ftoferji, ki katero bo vjeli boljševiki tekom trebe ter ne bo nit! en buielj te j vozijo avtotakaikabe.	onefa tadM^ na 00^ 46,000. jpfeaiM tekmoval s ptako ia
__.______________-.Va*	______^__i______..-	_____......... __
. 1 BBBBB
Združenih držav, Rusije ter dežela, ki mejo ob Cmo
......%2M	1,000 kron......$ 26.30
.......$ 7.90 - 5,000 kron......$131.50
...... $13.75	10,000 kron......$263.00
poslati je najbolje po Domeattc Postal Money Ordor
AHH. '
9m Ym% R JU
GLAS.NAHODA
bct3,sab0dx 13. sept. 1019
D © p i si
MANR
Pittsburgh, Pa.
inn
Nw Tork*OtJ. S"?.
- — ■	nn J ll l 'Ijnniii. I.I'Mfl III III J- "" l> "M IC »Ml
fantih, sem poročal že zadnji". To-i^jii" domovin« da polog teta nas je li.tii zanima-1 *k a ?-je haljam
•m tout M«

94-M
•1.M
24 Četrt lata aa Za pol teta Za Evropo si
SLA« NARODA
<**Voleo of «to . W
■tifcarrlptien yearly
D*atr naj m bUftraU poiUjatl p« Money <>«or.
10. da. ee nmm tadt da hitra)« najdemo naaiovnlka-
NARODA*
ittan, nov T« Certland«.

Loram, Ohio
! Moiro.V ho «>onjh»(1 urednik mi-Da smo se dobro zabavali, pri -lil- ko ga večkrat nadlegujem <iai foresteitvskib rojakih. dekletiii in jemljem it- slovo i-i de »rem \
iun imiiUigdt lnii-ii
inn :>okuto rrzat.
lo. da si ogledamo ondotro t« var-jNo, ne greni. linam namree samo uu. kjer izvršujejo svilo Keeeno apel na \*e inra.H*ske rojake h : storjeno. ha>di v tovarno. Ker pa j rojakinje. New Iort HH je t roba j»r: vsaki stvari vodjo. Kaj ne. ftras.ie *o besedi: Odpri »lun 11.di mi poklonili \\kUtvo ne-1 roke, odpri sree. otrinjaj nedolž-ii Tmi ffocpodn iz Xew Yorka. Oiiinim iz o*i solze Kakor vam je ze je nami« Sail ž.e večkrat v takih dobro znano, je strai n položaj tcvarnah, zato se pn preeej ra/u-'>|0venskih ned< Ižnil, oltWieev v »n- v teli tlueajiit Skieni'.i sinr. to-1domovini, ki nimajo ne očeta, ne rej. da >e ravnamo po njegovih jmatere ter so propu^Viu milosti vzgledih, in tako hajdi t.ia, kj-rji,, nemilosti. Kij ne, stariši. «m"c t! je dano videti toliko blatnih! t je in matere, da vsak ljubi svoje src- in sreie. Takoj ori prvih *trn-jo*roči,v. Ali kdo naj ljubi one sijih se vstavim«*, d- si jih ostleda-j ro:e, ki nimajo iiulienejca? Torej iu«; Ze pri prvem s4roju se sname j usmiliti se jih moramo mi. nudi koh .Vek in pade ".i tla. .Men-, da je bila oper?.torka
......... 9LM slin I
ke
H.
, . V ta nanieti je na prošnjo iz gi
l(.m711<1 .. „	. nt*. "l urada sNp d
\ ozna v nasi navzo.uofi.ti.	i i . . .- ■
IN.M.I. sklenilo vzdignit kampn-
|nj*. da *e i m »do pobirali prosto-
Kako ozdraviti nemir v industriji
itioual Civie Federation je imela pred par dnevi posebno
vo lja -
k« .J p ilt«-
nebodiiralen
1«
mferew« \ New Yorkii, katere se je vdeležilo 1'OU izdelovalcev v a i / op. rat , rji. opensi »rji! J.*1'1;,'	pobirati
...	- . ... .»Inn l^i;	.......:
r «b'li»' -k»u voditeljev in na kateri se je
razprav!iabt o metkah ved»° ^ nervn ni. Ker K	T-l /
, P . j ™ ^ tovarna t, inadstropna in dda v h	«"»«•"■-»*- ......
i/.lo«-en»a stavk ter te«-	okr . ::00	1;(ko ^ Membra t. «.
P
ne »f »-
»peniti delovanje industrije potom sodelovanja med delavei in delodajalei.
iiii.li:	rojaki in rojakinje v ».o
i t. railing D rosi m vas da ka«iar
-r s v I policistov \ liostonu se je navedlo kot ?n.':meiije nujne precej ' kšeftu". Sicer je dok ij "
kratkočasim v lat:i tovarni, toda	trkaT na	yv:'Ul kiV,'r]
meni vulel operatorie,
nu.t prosim va
potrebe takojšnje akcije za odprav I jen je delavskih ležkoč.
.	... ....	... ...	ne za koleščki letati p. d srrou u011 1,M4'««vanih. ne odveiiite 411
. l r.poročila- katera so dali railiem govornik., so bila:	Tak(, S!nu ]>rU|i sk(>/1 (U>; .,;.t. -ain« u	m- pozabite ?e1rnni
1 Delavci imajo pravieo, da se skupno pogajajo pri urav- mente, 11« da bi im. li č ist ;.i»-le / roko v žep prav do dna. Vsi
navi spi 1 "(»v. Tako kolektivno pogajanje je v splošnem dobro tako dat v oči kakem 1 operatorju. Ix ,ia M'	-aino
7h (IcpKiajalce kot za uslužbence.
maammmmammmm
PETE! ZBBGrfl
V New Yorku so obsodili oee
ta. ki je zapustil devet oirok in ženo na dve leti ječe.
I'pauio. da mn ni bilo posebno
težko pri sreu.
» «
Stavke naj se prepreči potom razširjenja principa razs-»- • 1.
ze skoraj pri izhodu sem se /opet i^'"1^' s *»rotam-. ireba j.- de.ia-/ravnal (ker 111 nito v č	ni bodite <!a ne bo
aim ali arbitracije.	<om š»de nekoliko
'{ Večjo produkcijo naj se doseže potom delitve dobičkov. Saj še sedaj sanjam o up Ko-.fcrenea je bila po svoji naravi neofieijelen uvod k konfe I,a ^ vo<iia pazil na na
pri zadnjem operatorju j no,"H,e" ka,!i!	Z:1
troi' ram t'ont <l«|r.»v, naiu.njeiiih v j/^ j sklad naših malih srčkov, k i nas t«ko lepo »m-sijo kruha in druare
it.-ro je skli. al predsednik Wilson za naslednji mesee \	, ; .... ji . 1 1 b.-š odrekel.*
Rojak Sh ven.-c n!; jim
odpravi neirffr v indastri- s
ic seveda takoj ko n»>:i;o Mi |,0,M,M*1
zapf-slcni 7. navij ik:. predlagal, da
luo videli vse tor da je čas ,H.ti<.- V,,,,ena '' U 1	v
cpisjn.
Z liiaTskiin p../.jtavcic.
!.-»> is l*re/.i-|j.
Brooklyn, N. Y.
Washington v namenil, da se prefkiaga in
j a h Halph M. Easlev, načelnik eksekntivnega sveta federacije, je	<>n poln vesel« zavesti mi pa
jtoviinrj«!, da je preds«>dnik Wilson s sklican jem konference v	polne oblvke svile, koj » smo m »-
Washington, "priznal, kar sta priznala Lloyd Georsre ter canadski	P-t* i« f-eli dve uri č^tiii i/.
ministrski predsednik Border, v svojih deželah, da je namreč polo- J'lcke 1.D",'JII	P! 1 "
... ,	, .. , "•*» pouli. no karo s tako kra»..tm V soboto dne H> s^t>«e>ubi ■ ............. i« "k" r svoj,h ;>h izrastkih, -U .))lpn|<m.m je j,,,,, „., ,,„■„, ,„,,.	s|. ^^	dn.;iw.
m<>re i o primerno pečati z njim le najviše avtorirete v narodni ;iC i/Uuinj,. ,Pj	«(.-kli*ia >!ivan" svo| piv: i—eilsUi utti-
vlij.linit najbolj pridne pol»r.t! ■.• ko- žioski večer pri našem rojaku .M
l^-'iov.	Uooehu. ^11 Graham Ave., lit-o«»k-
Ket bi »ntovo zanimalo nekaj Ivu. Pole- te-:' U vkIcIov«! .hmc.-
--rojakov, naj opomnim, da sem *!i:vanski Tmidmraski Zhot- pod
Krasne besede: Vse. kar vem o Mehiki, sem izvedel od velikega števila samih lažnjiveev.
*	o * "
Iz časnikarskega poročila.
V B. so zastavkali občinski u-sbižbeiici: klerki. zdravstveni 11-n.dniki in grobokopi. Ker ni nikogar. da bi zapisoval, so potemtakem vsa rojstva in vsi smrtni
slučaji neveljavni....
*	* * •
Pijani in radodarni mornarji.
Po zapadnih ulicah mesta New Yorka je hodila včeraj skupina pijanih mornarjev. Fantje so imeli denar, kajti trosili so po cestah dolarske iti pet dolarske bankovce. Za denar nam ni veliko, samo zelo radi bi izvedeli, kje so se nalezli mornarji čudovite sladke ginjeuoKti.
M.	M.
* ~
Svet se obrača, in če bo šlo takt. naprej, se ho temeljito obrnil, t V bo šjo tako naprej 111 če bo draginja še \edno naraščala, do-čim se bodo lazmere v stari domovini rapidno izboljšavale, nam bodo moruli rojaki iz stare do
moviue pošiljati kište.
* * *
B
Jugoslovanska
a —

Katol. dednoft
-=E
9«tuioTl}eaa leU 189S - Inl arporimu lete 1SM.
Olavni urad v EI-Y, MINNJ
GLAVNI UftAONIKli
s-Sek,
1 erodaodnik: MIHAEL, rovansek. box SS1. Cunamaufh r*. PodDradoodnlk: 1.01*13 BALA NT box 10« Pa^rl Ava. loraln. rajnik: JOSEPH P18KLXR. Kly. Minn.	^^
Blagajnik: geo. L. BROZ1CH,	Mina
BianjDtk nalapla^anth amrtzUn: LOU1« COBTELLO. a.«.^ OMa
vrhovni zdravnik: Or. JOB y. qbahbk ms k. Ohio St.. n8. ItttaLurtk. Pa.
, '	_	NADZORNIKI!
JOHN OOUŽE. Ely. Mian.
ANTHONY MOTZ. M41 Ara M. So. Chlcaco. m. IVAN VAROOA, 112« Natrona Alla> Plttabur**. fm.
porotniki:
QHEQOR J. PORE N'T A. boa 1'«, Black Olamoiia. Wao*. LEONARD HLABOBMK. box 480. Ely Mint JOHN HIJPN1K, S. h. turn U. Export. Px.
_________pravni odbor)
plautz. Jr. m-7tk Bt CaluinrL Mia*. iPIVL ^VERN-	Ave.. UululTXn
SiATT POGORELC. 7 W. Madi.un 8L Kočo, 1(4 ChX<*—> Ift.
Jadnotlno xlaallo: O LAt) NARODA oolllJ?0"1?' Ck*JoCI uradnih txdav kakor tudi danarna otAlljatva naj aa neuradna plamx od atrAni	a« na bod* oairalu
al IM kL S	?fUf ^ Fraternal Conama laatTtcL V bla«aj
t.™ t?1?*^	raaolh aaprodnlh alovanakltt naaalblnax
?SJiLf|bc^l Drll,0r^am0 «UU,ovlUT novlb. Društvo .. Ubka
Km uxdxljua pojaanllx aa Jo obrniti na Klavne«* ujnixa.
S0VJETI SO DRAGI.
Ileorpe \V. Perl--ins je izjavil, .la bi bilo inopoče odpraviti st<"-. . i M. lust ri ji. tla s strani velikih industrij uveljavi bolj /'II -i-icin vdeležbe »lelavccv pri dobičkih. — Lewis Nixon ,»e	v p0,-o-st fitv
<>i
piihki vodstvom našega v; It ga cl
I ' -o /adnj.' skušnje New Yorka s tranaportaeij«kimi st-j\- k.uiceita Zveze ju«. j>ev. društev Ivana <u r jcvi;-.i Zabave i ...K. ./Hie. .la ie princip *kupne«»a po»riijanja <k1 strani usluž-;tudi rojaka Ml\ John Torniča. Za volj, krasna godba, orkester
ttl:l do-
bel
lskl ui
<e\ ;.i imeren »n «la jra je javnost priznala kot dobro stvar. Dislusija glede utavke policistov v Bostonu je iir.ela za posle-j
U
' njegovo vljudnost ii.ij mu lu i/t c n| lsnV na eni zalivalo	j Kakor se sliši, je skočil v i:i
Poleg u-«a se mi j* Lr.oluila h-- srečni * jarem' e*|en iwvec S|o-in etiovanje posebnega komiteja, ki bo vpnzoril obširno pre ,t uktat vill(.fi	j ,v. v;in:i ., ^ |#> ^ „l.tovrt,ll;i- TmvVk
d Vde riutmi" med policisti, ognjegasei ter drugimi občinski-j bevea. On ir«a imslno urejeno počov. Ne. Tone. upamo, da pri-
trg.ivino z zlatnino in na najlep-	boljšo pch vico s se
sen: pi .storn v '.aibeiidale n..V sr |l(Jj Mlademu paru "Slovari** ,»aika v sredi mesi.r. k j m- i;iva. iskreno čestita
»tikar jc ptišel sem j/, ^.ai- dome- Torej na s\idenie v soDoto 20. vine zato »a t»a poznajo in čislajo mpteml.rn! Vas vljudno vabi vsi meščani v <"ai bombi le in \ r'o-
i*st ( it v ter okolici 1'oleg fe^a pa _"
javnimi uslužbenci.
»obicija ima naslednje liesedilo:
W
•I tel
t Jo
\V(
V spričo zelo resnega in v tej deželi ]>opolr.oma novega polo-lc nastal vsled organizacije unij- nie^l poli -isti, ognjeg^s*-: . i i. t i javnimi in»btžbeiiei. se priporoča, da i'»enuje federr.'M^a komite), ki bo študiral vse v to sn-dr.mče probleme, »teč v it . u (iompersH, ki n: l»it v sta u priti, je izjarii II da so stiske policistov v Boat on o krive oblasti, ki ni«o
^ lahko » Peb**v.- pvn »s»'t; na dasi tukaj rojen
primati unije policistov.
Te/kočo x Boatonn ni pripisovati nobeni stvari, katero
i' ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTE?
bi
ka .1« la\ ska federacija. <la vztlrži tata red, — je re-. .ki stroki. Ker tako lepo govori
pa ie hotela, da >o oni. ki imajo obk s- v Bostonu, slovenščino, sem ga l::.j rad poslu*;
....	. . .. .i..ai...»..nm	ša'. ko mi je pravil, kak«» ic liiio
neprimerno stališ-e )>roti	mestnim uslužbencem n	i n i • " i
1 '	. . . . . . , -	ria rraneoskem. Pravil je. da je
• bnn proti policiji. Vsemu bi se	dalo izogniti, ee bo oblasti	^^ ^ ^ ^ ^ ^^
da sme pripadati k uniji.	k nekemu padlemu zrakoplovu.
a smer i Nenrečj |H»\seni
Berlin, Nemčija, V2. septembra.petdeset miljonov mark. Samo za
plačo raznih uradnikov so izdali I inančni minister Matija Krzber skoraj štirideset miljonov Za
V Oni a h i. Neb., stavkajo ku-j	lP^dal <ian,'s ',0,'0<"'il0 " ■ "lornark-o sta hila naiiuMijena dva
,rji	jcunih delavskih in vojaških sovjf-j mil joim. loda taktično je dobila
Sami so odprli restavracijo, v	^^ .P- ...................le poldrugi miljon,
iteri prodajajo za petindvajset " ^le,a; ^tid;-:,,.. je pa os.alo v greftarskih ..	, ho zapravili vsega skupaj nad de- /epih.
c.-ntov porcijo roatsbeefa, krom ! -	-	• _
pirja. kruha in masla.
Mi hi ne imeli ničesar proti telim. če bi ntnvvorškt kuharji napovedali zastran svojih domačih
$6.00 britev za samo S5.00 C.
omahških
stavko.
tovarišev simpatijsK«.
Slovensko časopisje v Ameriki | je jako temeljito. Hoče in hoče naučiti svoje čitatelje. Več ljudi: je. ki zna posamezne Sienkie-; wiezeve romane na pamet, kajti' tolikokrat so bili že priobčeni po! r:iznih slovenskih listih.
Jugoslovansko ministrstvo je! zopet resigniralo. .lasen znak, da j imrod noče kraljevskih podrepni-j
; .!**rmfii x.t hri lir> t'«.t i.* ZAfCToNJ. T>> z»-!o v-H!ia i-rizi n .»daja To bo^tn sp> I znali. ki» l.ost^ dobiti t»» na sv. j dom. >li -"ino lako pr^prifani, <lu vam >m< ugaja * • •	tf>. du sm'. pripravljeni vrnHI dinar, f t- ne Vw>st*> s to razpr^idajo zadovoljni
r/	, „, A .	.	NE POŠLJITE DENARJA. Zbirke vam ni tr-l.., imeli, i,- n*. txi.revi.liI.
Za malenkostne stvari so ne\v I jak.. veiiu.. razpr.Kiaj:. v«ak predmet Karantir:,n
tf»ji Ut xliiika:
v orški časnikarski poročevalci \seeno malo predobro plačani.
Poglavitna stvar, ki jo je videl j sa rek newyorški časnikarski poročevalec pri poilpisanju miru z Avstrijo, je bila, da ni imel francoski ministrski predsednik Clemen-
tfamo r'«?l'dajte.
ila j.- to
pe x dust
-v"vje otrok«
veinlar govori čist » sla enšcino.
Mr. Edward Debevc je napravil diplomo kot frUonzet v /l-jtnin- _
Ako trpite na nervo
znoati. 2ete4£oih u eeau zlikanih hlač.... lodienih bolečinah, /a	* *
prt ju, aplo&nl slabo*	_	, .
rti. glavobolu. nI-	P° ™TOdm pesmi.
mv p. .s.nno prim jwinji. »	... ^ ........................bil nekega <lu«> podan na stra>.o	gn^ " luni....... m m Skaza:
eiato kri. ako ate U |xaj hoče bit', kaj hoč'mo strit' Mr \V«»ll je tudi izjavil, da je neke vrsti "hurboiMtvo". ko no-. K« je odšel na stražo, je loti. m	hrbtu.^vm^u^m, }li/ s,'m Pomlad se oženit'
uradniki United States Steel r<»rporation kolektivno pogajati Wpora* v juja::osti pozabil na pošljite nam piamo « znamko za 2 cen" .i si prestara se možit'.
...	' . , . i. i. • njega in je tako st*j| na straži ee
* ižlienei ter m tem preprečiti naro«luo ntavko v jeklarski in- J
•najU.ljC^a j^kh,. ki ga »porablja - britve ,„ jo ^ ,n.*t>.v lahko aabru-
isiu i li
. te
lih IS nr. Nek» ua drugega dne o .!-roma noči je bil pa poslan 12 milj ie stalix ki vstvarja nevarne razmer*. — je povdaril.• ven iz l»ndoiia z motornim kole
minul t, ko je vs»k Človek lahko rekel, da je \ ladar uso- s .ni. Ker je pretila nevarnost me
, •	>t-j iz strani nemških zeppelinov,
vi »n v n legovi službi	. ,J 1 ,
.	.i- niso smeli nositi motoristi mkakih
Mr Vun .n Mr Sullivan sta pocočaU. da naprcluje	v Angl.'^^-j T;|ko jr vozi, ,1|dj f>eWv(.
ji vedno b«.lj naeijonaliiaejia industrij. Rekla sta oba. da bo tudi jejni j>o neznanem kraju. Ker delavstvo v tej deželi kaj kmalu zahtev lo isto stvar.	pa v Ameriki v../.ijo vedno na
— Zadrega v Angliji in tudi v tej dežHi je ta, da trpimo na d<*oij, v Evropi pa na levo stran.
SnduHtrijalni nevrasteniji. _ je rekel Mr. Nevin. - Naši živci so po	^ ,<l " Dc,teV*'U	>
. , _ , ,	.,	• . , vseeno m« pomoti zavozd na Ues-
kvarjeni To je pripisovati vojni. Dokler ne pridemo nazaj v zdravo n<> y ^^ tr,.notku prWrvi
<biš*Mio stanje, ne b«uao mogli rešiti svojih problemov.	ultn-i motorist iz nasprotno Nineri.
<" e hotno vlekli na dan strojne puške ter streljali na ljudi po' N< »rvča je hotela, da sta se zale
r. stab, bomoili nazaj v vojno ter ne bomo prišli r.kamor.	teli4 ^upaj. Le »lučajno sta ohra-
Treba nam je hla«lne krvi za uravnanje obsto.ie.-ih težkoč. ^	I»ri	s'a ** Pa
—------ —jtopolnouia
Sneb
ta In a avejim naalovom in ml vam be -mo poalall z obratno pošto POPOLNO' MA PROSTO popolno tridnevno zdrav * <>4*'e, le ženite se, lien Je našega JUViTO zdravila. Id Je vzemile, kogar hočete,
•eatavljeno Iz šletlh zdravilnih tellšč.	, , ,
fa s;i in o ie Jednote ne, Adraoa: ^UVITO LABORATORY,	.
-. ~	ranila mi je srce.
Hllla Branch 6. Plttatouroh. Pa.
•ba motorna stroja
OdMrniiit« bolečin« a
Paij-Iipellejjfi
Ta bo »pmvil v red otrpljo kit* in naredil, iln bo«te čutili dobro in ■ »lit.
Pazit« na raak Sli>a<) Po lekarnah po S« in de ali pa pMUo na
. AO. RICHTER * CO,
M6-*3d Broadway. New York
Zberite raj' kaj mlajšega, otročjega in slajšega. I Kaj, kar vas še nič ne pozna lif rajše d'nar Oil sebe da. Pa kaj, saj imate že dve, obe sta mladi in lepe Kdinost. Sloga jim je ime. Povolj sta dve, kdor jih ima, -a,i sveti rimski celibat, i vam niti ene ne prizna. ! HIIIIUIHIIIIIIIIIIHIMIIIIUIIUIIIIIIIIIIWOI
1-— Prvovrstna britev.
2.—	Prvovr*tni jermen za britje.
3.—	Prvovratnl čopič za britje.
mu l.rii.-v st:oi»- $i;.i«t Napravi jena iz za britve NV skrha sf tako hitro kot <-enem
sili. Uri lil	iiko.Iiio rajbolj tr«lo bradi.
NIČ NE RIZKIRATE.
.I^rmt-n napravljen iz pravega niKkepi kmjnkeKa n»nja. Veseli	lahko ^ I
bite ta jerimui v tr»oyini za 12.00. Pole« ieKa je na še .lvoj«n . -.o^ .
r.je Huktijetia Stran za 1 rušenje. Kn »H.tegljaj I-. suknu r,aj,r:,>i britev tako „irrTi'
da ne hHjste z lahkoto obrili. 1-opU-- je ir pristne konjske žime s črnini .Iržal.in Garantiran i sprevideli bosi^ i je to najboljši čopi«", kar ste jih kdaj imeli. Kazen v- prvovrstnih	jalnah bHvski.,
potrebščin, ne morete nikjer dobiti kaj ;>o«t.>:tnee:i
ČOPIČ IN JERMEN ČISTO ZASTONJ.
I Zapomnite si. da ne pla.ate niti centu w čopič ali ^ jerm-n. To dvoie le fi«tn
zastonj polen britve In britev, k! je vredna $«.00. nudimo *amo za V, o.. Tak j . ena se v:„n te redkokdaj nudi. (sprevideli boste, da je ,„ največja maor-odni«' ; ki pa traja sam., kmt-k ča«. Takoj na delo. če se hr«-e,e Izkoristili. t*> takoj ne naročite. b.> mordu prepozno.	' "
Prepričani smo da boste veseli, ko,boste dobiti to zbirko. Zakaj bi iurubllali č .s v bri vilicah, pred no pridete na vrsto" PoteKteKa vas oKrlj.-jo z Isto bril vi io kot brijejo druge To je zel., nezdravo. Možki. ki je bil pred vami. je tme| morda ve v obraz potn mazoljev in izrahkov . e ras brivec vrež-. pre-i na britvi z obraza vadeča prednika bacile, česar posledica so mnogovrstne nevarne bolezni ki vam razore Jo obraz. Večkrat pa tudi osla be vaie zdravje. Cene. i-i Jih morite sedal plačevati za britje, ho zHo visoke. Britev se vam ho v »tir tednhi izplačala
TRIDESET DNI POSKUŠNJE.
Pošljite samo svoje ime in naslov na spodnjem kuponu ter .''.c. za js.Siijalne stroške S povratno im^šio \am borno pnelali sl>irko. Plačajte iHeitai ju $6 <m> Imejte zbirko 30 dni. (V vam ne ugaja in če ste se brili 2u dni. nam pofiljlte t.azaj in mi vam botno vrnili denar Pomislite da bo trajala ta liberalna ;»r Mlaja le malo časa Izpolnite kupon ter na pošljite takoj s <enti
UNION SALES COMPANY 747. N. LINCOLN ST.	Dept. 000	CHICAGO, ILL.
KUPON
747 No. Li pcoin St.. Chicago. I'nion Hales Co.. Dept. U*
Poiljite mi $6.00 vredne britev z jermenom in čopičem ZASTONJ. Prilagam 25 centov za pošiljalne »troike ini bom po izročenju plačal $5.00. VI qarantirate za vse ski'naj tri leta. Poskušam lahko trideset dni ZASTONJ. Ce ne bom zadovoljen, vam bom poslal nazaj, in vi mi boate vrnili denar.
Ime ...................................
P. O. Address .....................
Največja bremena postaja na
svetu.
Po poročilu pariik**ga lista •'Ese^l tiste'* m»tan'»vi v <ratki*ni pri li.^rdeanx Jrpw-Ua «lruil»a fx> nalovil francoske vlade največjo Jtre/žično fX'Htajo sveta, ki ho br-r«»».'i vila po TiifO	na d j o
ilo daljave 1100 km
Letalstvo v Nemški Avrtnji
pokvarila. Da se Jlr. Mdvard i>e- I ^ Avstriji prepustim privatne-i^. MVt<da ^ nBro<\no#\, zna-mm le'alnemn jpmmetn. Kot voja- ,U(U U((li 1o (Ja kn\xWhltro
>U..	^ Nemški Avstriji iMi\tlen;.en mir. je t ikoj stariiera
!«v(.ln,je letališče Tbalerlicf pri ^ da naj ]a|1 lK^Ijejo naslov
Cradt u
Italjank? ko griki «poraxnm.
in i njih" pii jiuji-ga bivalii.-i v -IntrosLiv^ji, da take obišče rjili rojstna zemljo Slovenijo. Žal, da >jc to ui zgodilo, ker k ..t !ii v« «.ki KaNar pjr«»čaj> u Uima.	tudi obitelj Debeve ko-J
iajo ondotni lis«i podrobnosti dl»aaj čakala, da se njih sin •'•\rr.' n.Tljajisk*,-j»rikeii» sporaziunn. l*ri'P»^j povrne nazaj iz nesrečne Kv-d do*"itvi mej Male Azije pripade.	I^e tako naprej s alovenskim
11 a 14j i vsa Moandrska dolina, ra-i ponosom! Mr. Dehe^'eu lepa hvala *» n t^^a pro«ta cona v smirenaki'za vse, kar mi je razkazal po me-
a* Vernik o Av- Irtki jii pravica do žele/n&ke svel^S ter za njegonro fostoljubnoM.
letališč spreme n- C proao 5*«nirna-Aiain. Dode
se v tu« U» *Ki.
•oae-j

—BoeUiae«
POJASNILO
Kadar rabite nre ali kake drag« siatnine ali pntv« trpežne glasne Columbia gramofone in krajike plu
obrnite se na vniefa rojaka IVAH PAJK, 24
- ( '
UAP* STREET. CONEMAUOH, Pa. Dobili boste polteno btafD in ie ne boete kesali sa vai denar.
PltlTB VU PO CXXZX.
^ ■	ii^iiib^iiniitfiiftiir tir - m

mm*
a-ii .. ..„.. .... .
Vi ste laMo zdravi
ee m sate zdravrtt pri prvem In najboljiem zdravnktu v PltUourghu. doktorju osbornu, V katerega uradu se oovorl «i,to slovensKl In ki u nahaja na 113 Smithfield Street, drugo nadstropje. Dobite o« lahko. On JamSI za pravo zdravljenje vaie bolezni, zdravi pa vse bolezni, moSkp In Ženske. Posebno se pazi. da hitro In trajno oztfmvl vse privatne bolezni molkih. k nJemu ee lahko e zaupa, njem obrnete. On zna varovati tajnost. k njemu prihajajo ljudje od blizu In daie« da Jih zdravi. Njepove ce ne so zmerne, zdravljenje najboljie. On Ima evojo lastno lekarno in vse električne stroje xa pregledovanja. On zdravi vsakega enako: bogatjna In Siromaka. Pojdita k1 nJemu In se sami prepričajte. Pazite na naslov:
PROFESOR DOKTOR OSBORNE
msaitMUittHt, (2. n^tnp,., ftanpra.
. . iiuii - , .m

OLAS NAROPiC 13 STgPT. 1919
(Naslednjo fantazijoslavnega ameriškega so-cijalist ičega pisatelja pri poročamo čitateljem v pašno čitanjr, kajti pisanaje brezprimerno živahno ter razkriva vse ,slab«trani tega, kar imenujemo moderno "eirilizaei jo").
Bilo je leta 1976, ko so dospele zmede med svetom in Kitajsko do svojega viška. Vsled tega je bilo tudi odgodeno sla vi jen jt-dvestote obletniee ameriške prostosti. Iz istega vzroka so bili od-godeni tudi številni drugi načrti narodov sveta. Svet se je nenad-n j zavedel nevarnosti, čeprav so se »kozi sedemdeset let zadeve, sicer neopaženo, razvijale v to »mer.
Leto 1914 znaei logično priče-tek razvoja, ki naj bi sedemdeset
tajci sorodno pleme. Presenetljiva zagonetka kitajskega značaja za zapad ni bila nobena presenetljiva zagonetka za Japonec. Japo-i.ee je razumel kot bi mi ne mogli nikdar razumeti. Japonec je n i*lil z istimi miselnimi simboli kot Kitajce. V kitajskega duha je posegel japonski duh brez vsake težave ali nerazumevanja. Bila sta brata. Pred dolgim časom je posodi! eden drugemu svoj pisari jezik in preti neštetimi generacijami sta se oba odločila od
let pozneje prinesel konsternaci-j istega skupnega mongolskega d*, jo celemu svetu. Rusko-japonska [lla. Izvršile so se izpremembe, na-vojna se je vršila leta 190* inhale so diferenciacije vsled raz-
zgodovinarji onega časa so z resnostjo zaznamovali to kot vstop Japonske v družbo narodov. V resnici pa je to pomenilo prebu
ličnih razmer ter dotoka druge krvi. Prav na dnu njih bitij pa je ležala skupna dedščina, katera ni uničil čas.
jenje Kitajske. To prebujenje, j jn tako je preVzela Japonska dolgo pričakovano, je bilo koneč- upravo Kitajske. V letih, ki so no opuščeno. Zapadni narodi so^^ vojni z R^jo, so se njeni skušali zbuditi Kitajsko, a se jim agenti razprsi|i po celi Kitajski, to ni posrečilo. Vsled svojega pri- Tisoč milj preko zadnje misijon-rojenega optimizma ter plemeta- ske postaje so se trudili njeni in-skega egoizma so vsled tega skle- žinirji iu žpijoni, preoblečeni v pali, da jen idoga nemogoča, da kulije ali težake, pod krinko pobi- ne bo Kitajska nikdar prebu- i„jočih trgovcev ali budističnih dlla-	duhovnikov ter zaznamovali
liila pa je ena stvar, katere ni- konjsko silo vsakega vodopada, so vzeli vpoitev in bila je ta: — določali primerna mesta za tvorba ni bilo med njimi in Kitajsko nii-e, visokost gora in prelazov, nobenega sknpnaga dnievnaga go-j.strategične prednosti in slabosti, vora. Proces misli je bil pri obeh;bogastvo dolin za poljedelstvo, povsem različen. Zapadni duh je število živine v vsakem kraju ter prodrl v kitajskega duha le na'število dela* cev, katere bi bilo kratko razdaljo, ko se je znaiel v zbrati skupaj nasilnim potom. Se veliki.zmedi. Kitajski duh je pro- nikdar ni bilo takega ljudskega dil v evropskega duha na enako štetja in vprizoriti bi ga ne mogel kratko razdaljo, kjer je zadel na noben drugi narod kot ustrajni, prazen, nerazumljiv zid. To je bi-i potrpežljivi in domoljubni Japo-•a v celem zadeva jezika. Nobene 'nec. poti ni bilo, po kateri bi se spo-
ročilo zapadne ideje kitajskemu V kratkem fasu Pa Je bila od" duhu. Kitsjska je ostala v svo- i P~vljena vsaka tajnost. Japon-j« m spanju. Napredek zapada ter ^astTliki so reorganizirali ki-i.jega materijalni uspehi so o- t"-»sko armado. Njen. vežbalni stali zanjo zaprta knjiga. Istota-	*> izpremendi srednje-
ko pa ni mogel zapad odpečatiti vo*ke b«j^'nike v vojake dvaj-l .tajske knjige. Zapad in Kitaj>*,e'ra *t0,etia. ^jene vseh moška sts si bila duševna tujca. To drrnih V0Jnih str0^x ter bolJ5e ;e bil vzrok, da niso materijalni ^prečne strelce kot so vojaki uspeh« zapada v nobenem oziru kater^ako,i izmed **P*dnih na-tiplivali na spečo Kitajsko.	rodov- JaPon,'i mžin.rji so poglo-
bili in razširili razsežni sistem ka-Prišla je Japonska in npn* ]qv TfndlVl tvornice in livar-zmaga nad Rusijo leta 19W. Te-inf preprežili dežHo z brzojavi in daj je postalo japonsko pleme u.lefoni ter uvedli* dobo grajenja nekaj rudnega in nepojmljivega ic]eznie Bili M prav ti predstavi-i> e ! iztočnimi narodi. Na neki |telji strojn<? civilizjlcijet Ui RO « nden naem je bda Japonska do-,ra2krili velikanske M,oge pHro vzetna za vse, kar ji je mogel U ^ v funsanu? gore žeIezne ru
nudit, zapad. Japonska je hitro M y Vang-Sing, bakrene sklade asimilirala zapadne ideje tet jih .. Cinf{ m Qni so tudi izvrtflli prebavila, nakar jih je tako u spešno uporabila, da je postala naenkrat svetovna sils. Nobene-ra pojasnila ni mogoče najti o-i vorjenosti Japonske do tuje ji V kitajskem državnem svetu 1 ulture zapada.	»e^Jrli odposlanci Japonske. V
Potem ko je odločilno porazila,	kiujskih državnikov so še-
xeliko rusko ee«arstvo, je pričela l**ali japonski državniki. Politič-Japonaka takoj sanjati veliksn- rekonštrukeijo države je bilo *ke Kanje o eesarstrn. Korejo je pripisovati njim. Iztrebili »o raas (spremenila v žitnieo in kolonijo; iolarjev. ki je bil skrajno na-volčja diplomaeija in pogodbeni ^adnjaški ter stavili v urade na-privilegiji so ji dali monopol v predne uradnike. V vsakem me-Mandiuriji. Japonska pa ni bila ftu in <WM* so pričeli izha-zadovoljna. Vrfla je svoje oči na i*1* časopisi. -Politiko teh listov Kitajsko. Tam je ležalo obširno w aereda vodili japonski uredni-osemlje in v tem ozemlju so se ki, ki so dobivali svoja naročila nahajali največji skladi premoga "»rektno iz Tokija. Bili so ti li in železa na sveta, — ki pred-	vzgojili ter napravili za
atAvljajo hrbtišče industrijalne uspredno velikansko maso prebi civilizacij*. Poleg naravnih rirovj*«**™-
je dragi veliki faktor v industriji* Kitajska je bila konečno pre-
(tli so prisluškovali na rešpekten
način.
Ilitro in značilno dvignjen je Kitajske je bilo pripisovati mogoče bolj kot kaki drugi stvari vse radkriljujoči^ kakovosti njenega dela Kitajec je bil perfektni tip industrije. To je bil vedno. Z ozi-rom na delazmožnost se ne more primerjati z njim noben drugi de-livee na svetu. Delo mu je pome«, bilo drugim narodom potovanje in bilo drugim nardom potovanje in vojevanje v tujih deželah. Prostost je pomenila za dostop k sredstvom dela. Obdelovati zemljo tei delati brez prestanka je bilo vse, kar je zahteval od življenja. Prebujenje Kitajske pa ni le dalo njenemu prebivalstvu le prosti iu neomejeni dostop do sredstev dela, temveč tudi do najvišjega in najbolj znanstvenega strojnega dela.
Kitajska pomlajena! To je bn le korak k razvoju. Razkrila je v sebi nov ponGS ter svojo lastuo voljo. Pričela se je srditi pod vodstvom Japonske, a se ni srdila dolgo. Na nasvet Japonske je v pričetku izgnala iz države vse zaje.due misijonarje, iužinirje, vež-balne seržante, trgovce in učitelje. Sedaj pa je pričela izganjati siične zastopnike Japonske. Državnike slednje je obsula s častmi in dekoracijami ter jih poslala domov. Zapad je probudil Japonsko in prav kot je nekoč plačala Japonska zapadu, je plačala s>-daj Kitajska Japonski. Japonska je dobila zahvalo za njeno prijazno pomoč ter zletela iz dežele. Zapadni narodi so se potuhnili, liožnate sanje Japonske so pričele izginjati. Postala je jezna. Ki-tnjska se ji je smejala. Kri je zavrela iu meči Samurajev so švignili iz nožnic. Japonska je šla v vojno. To se je zgodilo leta 1922. V sedmih krvavih meseeih so ji bile vzete Koreja, Mandžurija in l ormoza in potisnjena je bila nazaj, bankerotna, da životari na svopih majhnih in prenapolnjenih c lokih. Japonska je Izginila s po-zorišča svetovne drame. Odtedaj naprej se je posvetila umetnosti in njena naloga je postala ugajati svetu s svojimi.proizvodi lepote
in gracije.
plinske vrelce v Vov-i, ki so najbolj čudoviti reservoar naravnega plina na svetu.
delo. V tem ozemlju je bilo prebivalstvo 400^00,000 duš,— ena če trtina takratnega skupnega pr*> bivalstva sveta. Razventega p« »o Ifili Kitaj«! izvrstni delavci, do-Um jih je njih fataliatična filo-rofija in njih adravi živčni ustroj delal izvrstnim vojakom, — če bi
bujena. Kjer je zapad pogorel, je tila Japonska uspešna. Prevedla je zapadno kulturo ter zapadne uspehe v izraze, ki so bili umi j i vi za Kitajca. Japonska sama, ko se je tako naenkrat prebudila, je presenetila celi svet. Prebujenje Kitajske pa je bilo strašno preae-Nt treba ie net I ji vo radi njenih štirih stotih da je bila Kita j-. mi jlonov ter znanstvenega na-nudUti te vod-1 predka »veta. Bila je kolo« med
j narodi in Janata je bilo teti njeu
▼
Proti vsakemu pričakovanju se ui izkazala Japonska kot bojevita. Nikakih napoleonskih sanj ni gojiia ter je bila zadovoljna, da se je lahko posvetila poslom in u-fmetnosti miru.
Po nekem času vznemirjenja je bila sprejeta ideja, da se Kitajske ni treba bati v vojni, temveč v trgovini. Videli bomo pozneje, da se resnične nevarnosti ni spoznavalo. Kitajska je izpopolnjevala svojo mašinsko civilizacijo. Mesto velike stalne armade je razvi-:la neizmerno večjo ter sijajno u-spesno milico. Njena mornarica 'je bila tako majhna, da se ji je j smejal eeli svet.- Nohenega poskusa ui vprizorila, da bi ojačila tto svojo mornarico. Njene bojne I sdje niso nikdar obiskale pogodbenih pristanišč sveta.
(Dalje prihodnjič).
Save the
Easy Way
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 34 urah.
Vi
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantida do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto Za pol leta Za četrt leta
^ ___ •
Za celo leto za mesto
New York Za pol leta Za četrt leta
$5.50 $3.00 $2.00
Naročite ga za svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	v $3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 CorHandt Street
New York City




*


T . T

i
HL-AS NABODA, 13 SEPT. 391?
m
P ,
SI-is.__li »l I , J,,
nova UelgrajsKa vlada
l'» »rif« ui več! S»»t*-i»i nj^trov • vU«lf jf l»il »•■ffodeB. «1* bi vid. blagostanje \ mladi ilrž*\i. Proti«1 jt- vladal ab»oiuti--I« tO in je imel tudi	or*«niyarij«- »lri*v«* nazort*, ki jih j»* i
i.otid uveljavili s »»vi-tio«"jo *»rrar«t;v it-r j*' prepričan, da mora ta J dr£ava hiti i»olit»eito tako ortrai)izin>Bi. da ostanejo privilegiji velikih ajrran-«*v ii^lotakujeni. Zaradi t«**« svojejra stališča tudi vi. I »kazal vr* ras vlad n.ia nobenega pravda zanimanja za industrijo. NAfijatiie refortw it! delavsko zakonodajo.
N«»vm \ hula j«, *4**vavita iz ilfinokratzajetfuice in s<x*i-
ilr
/ 3 r .i v j e » d'U/>nj
lli
• al »slov
«u.ter«*fii j«-inokratičnil
ir, K orač. .vrisan jm programu, ki se i akor ktatt z«1 > stopil v v led«
•ndlavi rVoMebnega piwnrma. ki je naprednejši, in v »♦-krti >i ijnih zahtev nai»* strank**, Kluh. sftcijalno-de-l»r«*<Uta> nikov <»e irr|el«*>i vladf -s trpini člani (ss. Buk-
( ss
. da posn^i te linjue zadev m zini slu vla<lne-je s«-«.tavil sporazumno tned oh«>nia strankama. l»or<>.'.ili. M>e i je I noč-demokratični klub stavil ob preczno svoje zahteve in j«* vstopil v vlado sel«* te-
w. CEDAR	jTVEf" RAPIDS.	CO
		
je moral smatrati rešitev nacionalnih vprašanj za ono najvažnejših nalog bodoče ureditve, ker bi se tako »Mlstratiilo, l:ar je najbolj o-
dij. ko j«« i!emokia>kn zajetlniea sprejela te zahteve v program.
Tukaj oni»'uimo z«i ilai:^* l«» in*kat*Tf zahteve. Najprej mora i'drlati volilni zakon zn ustavno skupščino na podlagi splošne iu «nnk»* volilu » pravic« s proporeijotu*1nim sistetnom. Prav tako važ-iič so oln in-k«- volitve, ki se morajo izvesti letos po enaki demokratični v.tlilui praviei. Izvesti st- mora ajrrarna reforma, urediti valli?a. obdavčiti morajo vojni dobički. Poleg vseh teh za-I.t.v so pa s.- »Inura aktualna vprašanja, ki pridejo ua program no-e vlade. Tako uvedbo o*emtirnef.i delavnika in brezposelne pod-|hu<- za e»lo drŽavo I stavljenje pej*sekueij. odprava politične ecu z it«, ureditev ž.elezntč^rskih plač ip pragmatike. ureditev uradniških pla''. •tinifivanj.ko vprašatije. ure<litev earine, demohilizaci-ja odprava prekifi mmIov itd. To je obsežen program, ki ima mar-hjk&j 11 oh ret.'a na sebi in ut"gne. če rstan«' gosjMxla vztrajno na tem prt gramu, nuditi marsikaj, kar je Proti«" zamudil ali pa ni maral Uvesti.
Ko j«- demokratska rajedniea prisiala na zahteve soeijalistov. Je naravno, da so .oeijjlui demokrati obljubili eventualno sodelovanje v v I a <' i ker so prišli do prepričanja, da ve da 1 v setlaujem predstavništvu «b»seči marsikaj, in pr-pre.' iti iu odprav 'i kriviee. ki so se godile zadnji čas delavstvu. Preziranje nar.vlnostnega načf-1/ nav'-'euih ra/.logov so stopil* naši zastopniki v Belgradu a |a. katerega pomen je po vsei vlado. hote. zapn*čit: da tie tmstiuie Jugoslavija najbolj nazad- j Evropi izredno velik, opažam > n jaška država v Kvropi Teyra miio se bali od vsega početka. To bo-j zlasti pri določanin mejo jngoslo-jar.en itnatno tudi «edaj. Prepričani smo pa obenem, tla se pred-'vanske države. Kazini drnjra v-Hawiiki za veda jo popolnoma svoje odgovornosti in tnako sodrugi; prašanja jngoslov teritorija >o v vlvadi. da v trenutku, ko hi nova vlada kršila dOgovor, nujni doslej še nerešena, toda zgovorna pro vrani, »zvijajo konsekvenee.	znamenja kažejo, da obstoja
Nepričakovano pot i»* zavzela taktika naših predstavnikov \ lte|gra«lu. to«la nujnost položaja, n.oreča in preteča reakeija je zahtevala ta k. rak !
("Naprej".)
To je kar ss lahko rsČa «00 od naj-boljih znanih priprav, ki Njih mo~ rejo poslutiti trpeče žans in dsklsta kot mihtiu za hitro in trajno od-■ pomoč v svojih trlminjah nsrednos-. ti; ki m tičejo svojega spola. Ime taga zdravila jo
Severa'«
Regulator'
(Severov Regulator) in prostor kjor
ga dobite jo v vseh lekarnah, veda morate zahtevati pravega in odkloniti vse penaredbe. kajti le na ta način ste lahko sigurni, da .doseže te najboljii in najhitrejii vspoh. Cena $1^15 in 5c davka.
] Hrana in obleka za vse dele |
Evrope " •[
j Trgovski department "ErtfOP&AX EXCHANGE CORPO-	{
I RATION" je dobil kabelsko poročilo od svojih agentov v Ha-	|
I vni. da je zadnja pošiljatev 4628 zabojev raznovrstnih predme-	|
I tov. poslana s pamikom ".Notham". varno dospela dne 4. sep-	1
- I tembra v Havre ter je bila takoj odposlana v fazne kraje, ki se	|
nahajajo v zasedenih in nezasedenih ozemljih Evrope.	I

MI VBLEDTEGA GARANTIRAMO VARNO IN TOČNO DOSTAVLJANJE ZABOJEV V VSE DELE EVROPE.
HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK
ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGJ-
__NALNI CBNI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI 2*1« potovati v staro domovino, ki Žele poslati denar ali kateri tnalo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na na« fto banko, ki sluii svojim rojakom ie preko 25 :«t v popolno zadovoljstvo. pošteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vsakdo takoj v materinskem jeziku.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Washington Street	New York, N. Y.
S Sestavili s^uo cenik hrane m obleke, katero doma krvavo potre- f
I	bujejo in bi bomo na vašo prošnjo z veseljem 1 vršili pošiljatev. |
I	Zaradi ugodnosti so vsa živila merjena na funte, obleka je pa |
I	po velikoprodajalni ceni. Zaračunano je pakanje. zavarovalni- I
I	no. prevozni stroški iz New Yorka <lo naslovijenca v EvTopi. i
]	MI TUDI SPREJMEMO TER GARANTIRAMO * VARNO IN I TOČNO POŠILJATEV VAŠIH LASTNIH ZAVOJEV
S	1 » :
l	po sledečimi cenah : I
1	Najmanj, kar računamo za zaboj živil je ^3.00 do 25 funtov. Z-1 |
Biangiaieiaiaia^^
trolo nad Jadranskim morjem.	NASI ZASTOPNIKI.
Ne more se prezreti, da je mor- i je veliko in važno prometno sred-j katert so pooblaščeni pobirati naroft-stvo in da je nje?rov pomen v da-
našnjih časih ppvsem trgovski. — Da ima Italija dobiček od svojih aneksij, mora gibati, da spra\ i čim več trgovine na Jadranskem morju v svoje roke. .In to ne more vzbujati nič dr.jzega, kakor žc ljo po novih aneksijah na Balkii-
| raboje. ki tehtajo od 2."> do ">00 funtov jc 12 centov od vsakega | ff	funta.
viralo uspešno delo narmlov na | Za zaboje, ki vsebujejo obleko, jt* ^2.00 za kubični čevelj ali 2-> I mi- Prvi korak na ta polotok ne polju političnega, gospo<larsken;a |	centov o<l funta.	| i more ostati edini. Iz tega pa sle-
in kulturnega življenja.	j | Stvari »po^te v močan lesen zaboi ter iih naslovite na nas. I ' d} .da Pe bo ime1 Balkan nHi po'
f , slej mini. in to ne pomeni
Z obžalovanjem moramo izreki,! f Imo in kraj naslovljenea napišite čisto in čitljivo ter pošljite v	I : ej ^T"": m,to ne pomeni n:tr
da se ta cilj ne -pošteva. temveS | naš glavni urad s poštnim Monev Ordrom ali Tekom American	11	kak®f <la, ^sta„ne evropski
da je doslej že storjeno mnogo za I	Express Companv	I n kan tTldl naf1alJe z,v in da bo
kij iu" k o v. po katerih se kompli- |	* "	| evropski in s tem tudi svetovni
The European Exchange Corporation
90 West Street, Dept. SI.-24 New York City
kompl
kaije ne odstranijo, temveč se pomiiože — na škodo narodom in njih notranjem življenju in na na tii nami j ško<lo boljših mednarodnih odno-prav enako tudi i
siijev
ZABOJI, KATERE t)OBIMO DO TORKA, BODO ODPOSLANI PRIHODNJO SOBOTO.
se je ljudsko štetje v teh deželah mejam, za katere^e potegujejo vršilo pod avstrijsko admn:«st>v , italijanski diplomati v Pariz-«, z;,! eijo. ki je bila Jugoslovanom vs^ strategična važnost, katere nika-
Jugoslovane velika nevarnost. — zlasti t»b Jadranskem morju, kjer so vitalni interesi naroda na kocki. Italija se sklicuje na znani
Deputacija JRZ. v Washingtonu
prej kakor prijazna. Metoda cen- kor nimajo. N'ar.una geografična zusa jc bila originalna: avstrijska in s tem tudi strategična meja vlada ni nikdar želela, da se do- med Ttalijo in Jugoslavijo bi bila žene faktično ra/merje narodno-! reka Soča. ki bi tudi najbolje Londonski pakt. sklenjen v dobi ker bi to kompromitiralo nje- j vstrezala faktičnim jezikovnim njenega vstopa v vojno in na in-t n<1 germanizatoričnp ambicije. — razmeram. Zdi se pa tudi. da jc , terese. ki jih je šele pozneje raz-jKer Pa vendar ni bilo mogoče oz-j prišla velika izpremeinba v vojni : krila. t>a zahteva .velike dele teri- »ačiti vseli prebivalcev kratko- tehniki v pozabnost in se prezira, torije. ki bi ino^li po pravici pri- m*d<» za Netnee, jc pri ljudskem , kako zelo so reke. hribi in podob-
-------1	popi- ne priro<lne zapreke izgubile svo-
padati edino Jugoslaviji.
ie 2."», avgusta je prejela ek* bila podvržena večina Ju gosi ova-j Me«l obema narodoma se je zaliva JHZ. brzojavno poročib* nov vseh treh plemen iu katere radi tega razvil velik disput. o ka-
line
sekutiva JHZ. brzojavno poroči!o|nov vseh treh pl od senatorja Henry ("abot Ladgc. politika je Šla za tem. da si pod- terem je širša iavrost le nezadost-pretlseilutka senatnega odseka n.1 vrže še ostale, neodvisne Jugoslo-znuanje zadeve, da pošlje takoi vane v Srbiji in t'migori. Pade«* Mvojo deputaeijo pre<l ta odsek. | avstrijske monarhije jc bil nujen ki jo bo zaslišal v četrtek, 4. sep-1 da so mogli Jugoslovani dobiti tembra od 10. uri.	podlago za ureditev svojega last-
Deputaeija JKZ., sestoječa i/| n^ga doma. in zato so Jugoslova-bb. Kristana. K« rže. iiodina. Mi- ni <hI izbruha svetovne vojne sta-hajlovič. lila«'a >n Ijazarovič-Hr» li proti svoji zntiralki in dopri- temniti vse ostale interese Jugo-beljanovica ter tajnika »leputa-i-1 našali za svojo stvar, ki je biln I slovanov in jih vrči v pozabnost. je Skubiea je nemudoma o«lšla v obenem stvar zaveznikov in njim Kar zahteva Italija na vzhodni
no poučena. Zdi se. kakor <la jc ves spor osredotočen okrog tako zvanega reškeg-i vprašanja, »ločini je v resni«*i mesto Reka in nje na Inka lc eno točka vsega problema. sicer zelo važna, vendar ja ne tako važn?. da bi smela za-
štetju namesto narodnosti
jo veljavo- odkar se poslužuje vojna strategija in taktika modernih tehničnih sredstev, o katerih se še preti kratkim ni nike-
sovala takozvani občevalui jezik, kar je dalo priliko za dalekosež no falsificiranje resničnega polu žaja.
Žrtve tega sistema so bili pred|"*nr sanjalo, vsem Slovani in sicer v največji j T«»da če bi Alpe res garantira-tneri prav Jugoslovani, ker je bi-jle Italiji varnost, kakor res ne lo nradntftvo v njihovih deželah j morejo garantirst?. nastaja vpre-pretežno nemško, oziroma v pr;- šiinje. ali nit^daj tiuh Jugoslavi-
morskih krajih italijansko.	• . ,
J	[ja potrebna varnosti?
Ali četudi ne :>i bilo jemati tega dejstva vpoštev in bi morali smatrati avstrijsko statistiko za ^
Srbov, ki jih je tudi z vsemi sred-senator <* M. MeCor- stvi avtokratične brutalnosti pre- ro<Ia in podvrženih tuji vladi. micMje toeiio v četrtek ob desetijganjala in zatirala, šiloma prese-, Resnica je. d i živi v vzhod-uri predstavil našo deputaeijo >< ljevala in zapirala, streljala in nem Primorju trdi gotovo števi
sosedi naše Jugoslaviji Illiiioiški
iicl^je toč
natnemu tnlseku za zunanje za«le-ve. Zaslišanje se je vrSilo pn- i člani senatnega o«lHeka in v navzočnosti ramih evropskih diplomatov in zastopnikov razntli vlad.
bila pre«l komi
lovanov odrezauib o<l svojega na čina je napram italijanski manjšini tako močna, «la se ne more italijanski karakter teh pokrajin z nobeno umetnostjo konstituira-
obešala.
Dokazano je tudi. da je mot habsburške dinastije in njene p«»-| slušne vlade prav ta ko kakor moč avstrijskega militarizing opešala največ za rad i tega odpora Jn go-
lo Italijanov, toda tudi če se izpol. ti —
- ni jo maksimalne zahteve Jugoslovanov. ne ostane v njih mejah to v'liko Italijanov, trolikor živi Slovencev in Hrvatov v enem samem ■ od Italijanov za njihovo razgla-' šeneiu mestu, namreč Trstu.
Narodna statistika jadranskih
Iteputaeija j |
tejem »Ive uri.	' slovanov in drugih šiloma zatira-
Br. Kristan, ki je vodil deput:, n,h "»rodov.	! pokrajinah kaže <^e«leče številke:! mogli imeti veliave v dobi. ki s*
eijo. je tako ganljivo čital p«.sui Sedaj je vojna končana in zein j Trst. 118.959 Italijanov. 59.974*.hoee nazivati demokratična.
Italija ne more zahtevati teh krajev Zaradi njih italijanskega značaja, ker nimajo takega značaja Zaradi tega podkrepluj^ svoje ambicije z drugimi argumen tii. vzetimi iz rekvizitorija zastarelih državnih doktrin, ki bi ne
Kar imenuje Italija svoje zavarovanje. je za Jugoslavijo ogrožanje. In strah Jugoslavije bi bil
sekakor kakor pa *idno jc.
da hoče zadinja postati absolutr.« gospodinja na ladranskein morju. To liokaziife njeno stremljenje. da dobi vse severne luke v njene roke. a da se utr«li tudi v Albaniji. kar ji peda popolno kon
mir tudi nadalje ugrožavan. da | so torej žrtve za »nje vojne padle | 1 takorekoč zaman | Jugoslovani žele pravično res',-| tev svojega narodnega \7>rašanja. | 'da izgine ta problem iz sveta, ker | I bi se radi posvetili drugim nalo-| Igam v svojem interesu in interesu internacijonalne vzajemnosti, fo ureditev lastnega doma jih postav lja pred ogromne naloge. Naro«' no zedinjenje ne more biti zadnji cilj. temveč je v veliki meri začetek novega življenja.
Pri tem se pa javljajo narodu tako velike težave, da bn tre,ii na petja vseh moči. če jih hoče premagati. Vojni ni pustošila p«> jugoslovanskih krajih nič boli usmiljeno kakor po Belgiji in s,-, verni Franciji, ponekod še hujše. ker jc avstrijska vla«la ravn«-la s svojim domačim prebivalstvom bolj brezobzirno kakor y sovražnikom. Gospodarski položaj dežele je do skrajnosti krili čen. Iz narodnih kosov, ki so bdi dosedaj razmetani pod različne uprave, trudeč se da bi jih ti:n bolj med seboj odtujile, se morn napraviti enota in postaviti na moderno demokratično podlago.
Dvigniti se mora šolstvo, ki jc bilo deloma vsle l sovražnosti tujih vlad. deloma vsled večnih bojev zanemarjeno. Obnoviti se mo ra strašno ranjena agrikultura, pr. vzdigniti in razvili industrija, u rediti trgovina.
(Pride še.l
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAVAH.
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
nieo jugonlovaiivkega nanMla. d»i	1 je vid Kvrope se preureja. Od te-
je marši kateremu poslušalcu • za-	ga dela so Jugoslovani pričakova-
skelela solza -v očeh. Ta znauien«	li rešitev svojega naeijonalnegi
ta poslanica, ki v* sedaj nahaja v	vprašanja na podlagi pravičnosti,
arhivih senata in tvori del urad-	za kar se jim ie zdela najmočnej
nega zapisnika. S" glasi v sloven ičini:
ša garaneija v svetovno znanih
SPOMENICA.
izjavah predsednika Zdr. držav, g. Wilson«, osnačnjočih vojne cilje velikega ameriškega naroda.
---Ne ene besede ni v teh govorih in
Delegacija JR7 si dovoljuje iz-; proklamaeijah. da ne bi Jugoslo-reči iskreno zahvalo. «la ji je bi- vani z navdušenjem odobraval?, lo dovoljeno proti preti to spoito- in ^e bi se mir sklenil na podlagi rano korporaeijo in tukaj razi o- teh naeel^ bi bilo izpolnjeno vse. liti želje Jugoslovanov, nanaša po čemer hrepene Jugoslovani v joče se na ureditev meja te nove narodnem ožini, države In utemeljene na tem. kar Žal. da j eaktuelno reševanj?
Slovencev. 11,870 Nemcev,	sku j bden teh argumetov je baje —
paj 190.808. "	j zgodovinski. Ali zgodovina, ki jo Goriška z Gradiško: 155.039 Slo, jemljejo zagovorniki italijanskih
vencev 90.119 Italijanov.	4.500 ambicij na pomoč, e zelo dvont-
Nemcev.	i l.|iva. Rkora bi zadostovalo, če u-
Prejšnja avs+r provibca	Go»-i-|pozorimo. da oltstaja modema
ška z Gradiško je obsegala	tudi Italija šele od leta 1^59. da se to-
Furlanijo. de'.eb z»:bodno od rc ke Soče. ako n«» pr*šleva»m» Far lanije. je deželi čisto slovenska.
Istra: 224,400 Ji:g«slovanov -- svetu. Slovencev. Hrvatov iu Srbov; 145j p» če bi se tudi moglo reči. da 517 Italijanov': 12.73o Nemcev;'je Italija dedinja nekdajne benc-
rej ne more logično sklicevati n:» svojo posest iz dobe 11 in 13 stoletja. ko je sploh še ni bilo na
smatramo pravic« svojega naroda —
Gospoda !
Jngoslov. država, imenovana tu di država Srbov. Hrvato vin Slovencev, j« nova tvorba in plod velike vojne, ki ie odstranila mno fto zaprek, stoječi na poti zedi-rijenju juinih Slovanov. V n.iih dušah ja pa ediostvo že davno h-velo in že riolpo prd vojno so močni duhovi našega naroda žrtvova II lAgboljie moči pospaftevanju te ideje, katere uresničenje je neiro-za nui obstacAek in
evropskih in svetovnih vprašanj /elo raelirno od omenjenega programa: zlasti tam. kjer so prizadeti Jugoslovani, ne jemlje mirovna konferenci pravičnosti 7.a podlago, temveč ne orira na argumente. o katerih so resnično demokratični elementi mislili, da jih je svetovni požar sežgal in da je njih prah pokopan za vse večne čase.
Evropo so tekom dolge dobe raz jedala narodna vprafianjaT ovirajoča njen napredek na drugih poljih in zlasti Avstrija j ebila svarilen vzgled skupine, v kateri jft la reakcija in nekulturnost oil razvnemanja naionalnih strasti.
skupaj 32,652.
Italijansko pr^biva.^tvo je naseljeno po xahodni obali Istre.
Zasedene pokra j ire na Kranjskem: 140,000 S'ovcrptv, Italijanov ni. —
Reka z Suiakom in Trsatom
ške republike, ne bi mogle biti s tem njene zahteve opravičene, dokler ni dokazano, da je bila vsa posest nekdajnih Benetk po m«> dernih načelih pravična. Tak dokaz je popolnoma nemogoč, kajti narodno načelo, ki je v sedanji
popolnoma varno, hitro dostav«jenje In po conah potom
nalnttjlh
ima 64.000 prebivalcev, to je 24.'Evropi polno življenja, ni igralo 000 Italijanov, ?4,000 Hrvatov;'pri osvojitvah v srednjem vek«i (Jugoslovanov; ostale natoduosli nobene vloge: kraji.- ki so jih 6,000).	j nekdanje Benetke osvojile. ni«iO
Dalmacija: 61f,66J Srbohrva bili italijanski In niso po aneksiji tov: 18.062 Italijanov: 3.0S1 postali italijanski!• Ne glede na Nemeev; skupaj: l.&i-i.TTS. {to pa ne more biti odločilno, ka1! Dalmatinsko otočje: 110.228 sen značaj je imela ta ali ona de
Srbohrvatov, 1.563 Italijanov; — skupaj; 117.790.
Glasom gorenjega štetja so v okupiranih krajih sledeče razmere: 1,225,640
•396.737 Italijanov; 38.186
žela pred petBto ali šesto let, — temveč kakšnega ima danes.
"Italijanski državniki navajajo tudi strategic-ne razloge. Na to je opomniti, da ni več tiste Avstrije, katere bi.ne mogla Italija mord? toliko bati, da bi želela morda vantro proti njej
tistim

AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica Sl&OOO.OOO.OO
Poiijtto ovoj Sonar potom staro pošteno tvrtfkt. • Ta volika družba jo bila vstan^ljona lota 1S41. Ima veliko glavnico, agente In ura4c v vsakem delu sveta ter potil j a v evropsko dožolo veliko ved denarja kol vsak drugi odpoilljalec. V svoji traovinl je popolnoma peitena. vsak odjemalec dobi <«to ceno Izmenjave.
Cene izmenjave so sedaj ttz<e. Ce pošljete sedal svoj denar, bodo vaM domaČi dobili vod kron za on dolar.
DANAiNJA C«NA (se lahko Izpremenl) le 100 kro. ** S2.69. Poštnina 25 centov za naroČilo za vm kraje, v Juoosfav.ji. VI Pan lahko piiete v tvojem mater nem jeziku, ali pridete v katerkoll American Exp repp Office.
Varnost	Hitrost	Nizke Cene
Ixftolnite to dendrno rakaznioo, piidenlte pr^sni Money Order, pontni Moti«/ Order all cutovtno v registriranem pismu in pošljite na:
Money Order Department AMERICAN EXPRESS COMPANY
To veliko, ia krssao pa* <5 Broadway. 1t Chatam 84 a ire. all
■lopj« J s agradila American New York	New Yw#
Expreod Omupit la ]e
Aprntjr in dopanikl povsod. Ka.iarkoll odpošlje t e d^-n ■ 1 rmr dejte, da dobite American Express Co. potrdilo.
11« W. 39 St.
New Yotk
__DNE............... 1»
ZNESEK
1MB. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR ..........................
KJE PREBIVA .................................................
poŠta ...........................................................
OKRAJ ..........................................................
DEŽELA ........................................................
OfE ObPOŽTUALCA ...............................................
P. O. B. ..................h'CV 1LK4 ....t..t...i CESTA....
J
. 4|
nlno za dnevnik "Gla9 Naroda".
Vsak zastopnik lzaa	potrdilo ss
sroto, katero je prejel	ln Jlb roja« kom priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto 1100; za pol leta |2.80 za četrt leta $1.25. Sac Franelseo. CaL: Jakob LorBln Deover, Colo.: LouIb AndoHek it Frank Skrabec.
Pueblo. Colo.: Peter Cullg. Johi Germ, Frank Janesb ln A. Koohevar Salida, Colo. In okolica: Ixmu Costello.
Somerset, Col«.: Math. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Chicago. IlL: Jos. Bostlč, Jo«. BUsB Joe. Bev^«'
Jollet. I1L: Prans Bamblcb. Praal Lanrlcb In John ZnleteL Maseootah. IiL: Pr. Angnstln. La Salle. IIL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mich. Clrar. North Chintgo, IIL in okolica: Ant Kobal In Math. Ogrin. So. Chlraso, 111.: FraDk Oerne. Springfield. IIL: Matija Barbort«. Wankeean, ILL: Frank PetkovSek. Franklin. Kans. In okolica: Prani Leskovic. Frontcnac. Kans.: Rok Firm. Rlngo, Kans.: Mlze Penci't. KitzmiUer. Md. In okaUea: Prsnl Vodoplvec.
Chisbolm. Minn.: Frank QovSe. JaU Petrtch.
Calumet. Mien, ln okolica: M. t
Kobe ln Pavel Shalta. Detroit. Mich.: Pan) BarteL Aurora, Minn.: L.. Peruiek. Ely. Minn, in okolica: Frank Goal* Jos. J. Peshel ln Anton Poljanea
E velet h, Minn.: Lolls Gori« In Jurif Kotze.
Gilbert. Minn, m okolica: L. Veosl Hibhing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatksn, St. Loo is. Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, MnpiL: Math. Urlk Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. ¥.: Karl Sternlfla. Little Falls, N. V.: Prank Masi«. Barberton, 0. in okolica: Prank Pot Je In Alb. Poljanec. Coflinwood, O.: Math. Blapnlk. Cleveland. O.: Frank Sakser, Cbas. Kar linger, Frank Meh in Jakob Bor> oik.
Lorain, O. In okolica: Louis Balanl J. Knmse ln M. Ostanek. NUes, O.: Frank KogorSek. Youngs town, O.: Anton KlkelL Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klartch. Ambridge, Pa.: Frank Jaki«. Besetner, Pa.: Ixotp Hribar. . Brought on, Pa. In ekoliea: Autos Iparec.
Burdine, Pa. la okoUca: Jofes
DemSar.
Conemaugb. Pa.: Ivaa PsJK, YI4 RovanSek.
Claridge, Pa.: An ten Jerlna la Ant. Kozoglov. Dunlo, Pa.: Jo« Oahabcn. Export, Pa.: lxrala SapanOfi. Forest City, Pa.: Mat. Kamln FsrelL Pa.: Ant. Vatatma«. Greensbnrg, Pa. la okolica: Mil Novak.
Hostetter. Pa. la akollcai mil
Jordan. ImperiaL Pa.: Val. Poternel, Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja UI John Polanc.
Lnzerae, Pa. M okaUea | Aatoa Oootatk.
Manor, Pa. In «kollca: Pr. DemAtrt Moon Rub. Pa.: Frank Maček ln Tr, PodatllSek.
Pittsburgh, Pa. Is okoUca: U. R. Jakoblcb, Z. Jskshe, KUrich Mat I« L Magister.
Ralphfon. Pa. Is okoOaat Mmriim Koroschets. Rrsdiof, P*. !a skotles: J. Pesdlrc South Bethlehem, Pa.: Jernej K01 prtvSek. Steeltoo, Pa: Anton Hran. Torti« Creek, Pa. In okoilca: Prmal BcfalCrer.
West Newtoo. Pa.:'Joalp Jovbe, Willock, Pa: J. PeterneL Murray, tJtah In okoUca: J. Kst«l< Black Ptsnnil. WppS.: Q. J. P» renta.
Coketoa, W. Va.: Pr. Kodu. Davla, W. Va. la okoBcat. loU
BrosJch.
Tliimin, W. Vs. h IMhq A
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Tvm, Jm sip Tratnik ln Aug. Collander.
Sheboygan, Wis,: John StsxapCal M H. Svetlin. W. Allis, Wis.: PraaM Springs. Wy«.|
ettf in A. Jtxada.
ROJAKI, NAROČATE OS HA "OX, A 8 NAROD A",
VEČJI SLOVENSKI ▼
...

PT. VARADA. l^i. SFPT
Delavske nadzorstvo industrije
Protirevolueijonarui časopis "Boreča m- Rusija" širi veliko propagando proti dt-lav«ki iu kmečki republiki v S uniji. Pravi, da je boljševizem "glavno svetovno vprašanje". In o tem vprašanju p 4*» »ledeče:	- '
— Razumen kapitalistični tisk naglasa sedaj značaj boljševizma l«t glavnega i vet ovn etra vprašanj«. Priznava, da lo nI vprašanja progerman.sk,h agentov, ubijanja ali neredov v Rusiji, niti. da ji-to enoMtavna ruska radeva. Priznava, da je boljševizem le glavno svetovno vprašanje soeijalizma proti kapitalizmu.
Odločujoči faktor v mednarodnih dogodkih ni več niti poražena Nemčija, uiti večje število majhnih narodov, ki so dobili samostojnost, ju tudi to ne, da se svet deli denarno in tt-ritorija!no. Od t *-uj«»či faktur je namreč dejstvo, da se je vsled vojne in splošnega propada kapitalizma ukrepil proletarski lw»j za soeijalizem.
Boj za soeijalizem ni več samo — teorija, ki se ne prenese v ivljenje. ampak j*- dogodek življenja samega, najvažnejše vpraša nt za' kapitalizem in soeijalizem.
RAK — veliki morilec

Rak Caucerj je bolezen, ka liku napredoval. da je potrebn.i	ta izrastek pojavlja v obliki tr-
tere se ljudje morda največ boj j- večja operacija m da je upanje	dega zrna. ki Sa je lahko odkri-
jo. Dasi je ozdravljiv v prvih pe- na ozdravljenje znatno manjše,	ti že ob tipauin in ga zdravnik
četkili, vendar število njegovih a ko ne že izgubljeno.	lahko odstrani,
žrtev raste od dneva do dneva v Druga nesrečni« okoliščina je	Ako Ja skupina ni takoj od
Združenih državah in po vsem ta. da se bolnik, ko je spoznal, da	m ranjena, raste nadalje ill prodre
svetu, kakor trdi U- S. Heaith ima raka. muogokrat ne zateče *	v sosedne telesne pletenine. To
Serviee. Rak ne spatJa v Združe- veščemu in vestnemu zdravnik i.	prodiranje je ravno ono, ki ozn&
nih državah po številu svojih h- ampak se da zavesti od šušiiih.--	«"uje razliko med nedolžnimi lz-
tev med največje morilce čl o ve- jev. ki po časopisih odlašajo ču-	raštki kakor bradavicami in zlnb-štva: tuberkuloz«,, srčne bolezni, dotvoine načine ozdravljenja. — nimi izrastki ali raki.
bolezni na jetrih iu piuenieo, in Dejstvo je. da tako 'zdravi.ie-	Xaza«f se izrastek razvije v
je še bolj v strah ljudem kakor nje" iu patentni !»-ki le oskibšajo	veliko maso. m\ katere se eepijo
vse te bolezni. Ti> pa radi lieved- stanje bolnika, ki se nazaduje /a	manjši deli. ki i h tok krvi pro-
.nosti občinstva, pa zlasti radi te Teka k veščemu ;dravniku. ko j,-	naša na druge dele telesa. Ako k*
ga. ker je težko spoznati jo v pr- že prepozno.	navadne eeliee «*epijo od svoja
vih početkih. in ker tedaj, ko je v kolikor je veda dognala, r.i	pletenine in se .nejo iz svo-
bolezen očividna, je večinoma že 7naua uikaka kal'bolezni ali bal:	jvgn mesta, .»ne pomivajo. Rakove
postala neozdravljiva.. terij- ki l>i povzročil raka v .'{o-	eeliee ,.» iinajo tako Življensko
Zdravniki so ,nnenja. da tre!»;» veku ali živalih. Ako v kaki oV	silo. da živijo š - nadalje. kamer-
«lelovati na isti način proti raku. čini je rak razi.umo bolj zast .	koli s.- /uiaknejo. iu povzročajo
V nadi. <ta razreši ta problem- se bojuje kapitalizem za svoj ob- Dva najboljša ameriška kuharja v službi ameriške mornarice. Ku- kakor se že uspešno deluje pr »ti pan. se je brez izjeme dognalo, da nove rake >toj Silno nezaveden pa je v načinih svojega bojevanja.	hala bosta za belgijskega kralja in kraljico, ki bosta prišla kon- »"hwkulozi. to je- treba zlasti pod je tam razmerje večje, ker je v- k:,u dostikrat
Ruski delavci so prvi pričeli svetovni boj za soeijalizem. Iu	rem tega meseca v Zdr. države.
ravno vsled tega <*»redotočuje mednarodni kapitalizem- katerega ..»stopa ententa. vsi* svoje moči proti ruskim delavce«, ki so odloč nt branite)ji interesov vsega svetovnega delavstva. Izgladovauje,
_	_	...........______	^ dol g" u eab vsled opekline a
protirevolueijonarne zarote, ubojstva. navali in politika terorja: --vse to rabi kapitalizem v obupnem boju, da zlomi moč soeijalisti.»e> Rusije Zaieitniki kapitalizma slikajo ta veliki problem tako. da bi ga delavei ne mogli razumeti.
Ves ta problem pa je zelo efrostaveu. Ni vprašanje demokrae;-j. ali podržavljanja žensk, niti ubijanja v velikem in enakih laži kakor jih širi bnržoaško časopisje. Jedro eelega ruskega problema je - Delavsko nadzorovanje industrije!
Pre motri« O nakrartco eilje sovjetske vlade!
zaeue razvijati. ako je bil 1-aK del telesa dol-v go iu zaporedoma izpostavljen iri n taeiji ali pa v nedolžni bizrastkiU vem sumljivem uaku obrnejo k slučaj se je dognal, da l»i zdi*. - ali -koli njih alt pa vsled turov.
dobremu zdravniku in ob veš«"1, t. nik ali bolniška strežniea do!: li Dostikrat je rak nastal na ustni-(ilavni organ industrijskega nadzorstva je vrh -vni svet za na- Airie obr.illstvo „	„., ,-aka b„jnjkm niti po dolg i, ,-;!tl Vs|ed
rodno gospodarstvo. ki združuje vse delavske organe nadzorstva, predku zdravniške vede glede r: letih občevanja z ljudmi, ki tr vsle.l slabih zob. kmečke upravne odbore in vlado svetov. Na ta način je povzdi::- ka, njegovih vzrokov, kako m .„ jo na raku.
njena edinost proizvajanja, razdelitev dohodkov, \ lače In zboljšt- se Undje varujejo iu kako s«. Drugo krivo mnenje je. da j?
učiti občinstvo, la spozna raka že lik del mladine y.apusiil	kraj.
__v prvih početkih. ko je še ozdruv Ra^ je namreč bolezen	ljudi
zastopnike v Vseruski vrhovni nadzorovalni svet. Ui združuje tovav- 1jiv" "»vaditi ljudi, da se ob pr- srednjih letih >t. rosti.	Niti nišk«» proizvajanje v eeli deželi.
iritae: •«
»je delavskih položajev.
zdravi.
Statisični urad Zdr. držav j To je temelj industrijske demokraeije. delavskega nadzorstva 7a jeto	naštel <H.4-VJ snu
industrije. Vse te olbore in nadzoroval ne svete i/.volijo iz svojo vsled raka naspoti 112.721 vsi<-
rak — podedljiv.
l>ejstvo je. da zavarovali^ družbe se nič ne ozirajo na t« . ali je kdo v dm/ini umrl za va-
Kitajei tr]>ij » «adi na raku v grlu. ker jedo svoj riž pregorak.
Ženske so bolj podvržene raku. V starosti od :{."» do 4"{ let trikrat več ženskih umira za rakom ka
Politična moč kapitalizma in njenega zaveznik* — plemstva Je i.ičku
iastne sretle delavei sami.	plučniee < piviuei-nia . 110kom. niti ako sta «»lui niditelja bi- |<nr mu?k[ <>1"'	u potre-
Na temelju tega delavskega nadzorstva industrije, ki pomeni	tu,,t'rkuloz«?. 11 r».H;iT radi srč |a njegovi žrtvi. K večjemu ni«>
stnrt kapitalistični industrijski avtokraeiji- kapitalističnemu
ne bolezni in >«>.012 radi lK>lezni rajo oni. katerih družini se
... ......—" ■•■ ' "••'*— ...... .....v ..... ■ <■ j.. mu, t	um "i m lil lu.llll m- I«4
""na jetrih. Iz tega se razvidi, dn rak pojavil, biti pievidni ob naj-
. .. . .. , _	ustanavljajo delavei in kmeti Rusije novo družbo.	spmla r:lk JlltM, j nevarnejše in manjšem smmljh em znaku,
uničena Delavei s«» si osvojili vm. politteu raw. ki .10 neotuioano po- — Glavno svetovno vprašanje boljševizma" je kot razvidno najbolj razširjene bolezni.
1M bilje 10 da stro industrijsko moč kapitalistov, da dajo zemljo kme- /pj0 enostavno delavsko vprašanje. Ta problem more razumeti vsak t«.m ni tovarne dela\ee«. Kapitalistična republika <Z«lruž države mo-ki in ženska, ki dela za svoj obstoj v delavnici, tovarni aH rrd-ali Franeija prizna\a "praviee** kapitala. SoeijaUstična republika, ,ijkn /adevl| se zelo la,|ko nizlline YZyw prevračanja iu h.ž! republika najširših narodovih ranožie, priznava samo pravico delav-	tiska
e., Kljub lakot, in vs.h mogočih napadov, odpravljajo ruske množi	_	,vetovno vpniil|llje boljševizma. - T^lneni navad« ,s
- kap.t.1« osvobajajo delavstvo trpljenja iu i -kon-evanja ter ,vrsf ^ proletarjjij;a (la <Mlpravi illdlIfltrijskll .^tokraeijo ku, i-
Pletenine teles,,, mišic. žlez. ko
delavskega nadzorstvi
ee m
ustanatfjajo novo družbo «lela in bratstva
inrluRtrije.
Ruske delavske muožiee upeljavajo soeijalizem. To nasprotuj«' interesohi kapitala, ki prav dobro ve. da priči,o tudi delavei drugih Iržav z enakim bojem, če «.žive Rusi soeijalize« v s\oji deželi. Ra.li tega m- priprax Ija kapitalizem na velik boj proti ^ci j al i stični m luvcem Rusije
K«j je kapitalizem? —
Kapitalizem je družabni sistem, ki temelji na privatni lastnin.. Delavci morajo delati, če se hočejo preživeti, lastnik industrije 1 « gre edino za tem, «1« si napravi dobiček. IMavee zapi^luje samo zat«p. la mu vstvarjajo dobiček. Plača delavca iz tlaleka ne predstavlja vso vrednost, ki jo je ta produeiral.
Kapitalistična industrija je ar tok racija. Počensi od najmanjšega delodajalca, pa vse do velikih gospodarjev «lenarja. je kapitalist.«"-ni razred neomejen gospo«iar industrije.
To a v tokrat sk o mulzorstvo industrije prehaja v neomejeno mdzorslvo indiistnjalmga življenja naro*la in cele,»a sveta. Na ec I u tega nadzorstva je denarni kapital, ki se nahaja v posesti manjšine človeške družbe.
Po«l to iiulustrijsko av tok rac i jo nimajo delavci glasu niti pt i vodstvu, industrije, da celo pri odmeri planila za svoje «lelo ga Lima jo. Sprejeti morajo sklepe industrijskih avtokratov. Delavei nio-1 e jo «k1 časa do časa preprečiti — k pomočjo svojih organizacij -plenjenje Oblast in tiranija kapitala pa skuša uničiti vsako izboljšanje delavskega stanu«
Delavci pod tem sistemom ne <lelajo. da žive, ampak žive, da' delajo. £ive, da ustvarjajo bogastvo, moč in užitek g«,spodarj»'iu industrije.
Industrijska avtokracija kapitala nadzoruje v-ado. 'Nadzoruje tisk. Nadzoruje šole To more. s svojim bogastvom, a bogastvo po«' kapitalizmom pomeni — rao,*. Ta industrijska avtokracija more kupovati priznanja eele vojske intelektualcev, plačanih vojakov — vzgojevaleev, politikov in časnikarjev — katerih naloga je, pospt-^erati interese kapitala.
ta/izma iu da vpelje industrijsko delavsko nadzorstvi, industrije.
Vlada svetov, ki je politične narave, dokler j i volijo delavei .u kmetje — je začasna Ista služi v dve svrhe:
1.	— da uniči politično oblast in odpor ruskih in nasprotnik kapitalistov;
2.	— da razvije položaj, po«I katerim se ustanovi nova industrijska vlada.
Očividno >t. ta bolezen širi.	sti — so vse sestavljene od ogrnn
»i2.?t smrti iztne.l 100.000 pre'»i	nega števila drobnih <-elie. ki jil
v alee v v letu	m> je razuu r	lahko primerjamo, opekam v po
je povišalo na si <, Zi. leto l!H7.	slopju- in jib d»ii skupaj n-U.i
Pouiiranje radi raka raste /i:	snov. ki jo smemo prim,rj:,n
skoraj dva in p.-.i od sto na leto.	rnavti. Alt eeliee telesa so /.} e.
Boljši sistem glede nabiranja fla-	za pore. loma ra.stejt> in pomirajo v tistike in natančnejša diagnoza, /misln nekega naravnega za.;.--
>ta g«dovo vzrok takega večje-\i	!ia. katerega popolnoma še ne 1 1
razmerja- ali mnenje je. da ms«a	/umeni«». Kakšenkrar te eeli.-,- ač Kverv Adult Sho-dd Know".__
edini vzrok.	•	nejo rasti in se razvijati na ra-
Ako se rak o-ikrije pravočasno	čin. ki ni v skh'«'u / iwivaduii,.
in se bolnik zateka takoj k v«*-	redom. Tako se ustvarja, kako,' ščemu zdravniku, se rak smatra reklo, nek;, mala kolonij;;
tedaj ozdravljivim. Žal i bog je t--	neposllušnih eeli.-. izrastek v t.
bujejo več poduke v tem pogledu. Dolgotrajne rane in bradavice. Ui očivitlno spreminjajo svojo oblikiC. treba tak.-j odpraviti.
Nik«lo ni gotov pred rak«»m niti se ne inore r -č«. ,ia ln bil 1 lo posebno podvržen. Ta strašna ho-lezen raste in je skrajni čas, «!a se občinstvo seziiaii- z nevarnostjo te bolezni.
V to svrho je 1 S Health Service |,ripravil jako skrbno bro-šiirieo za širše občinstvo pod ISJ1-slovon, "t'am--T. Faets Which
Tlel.a le pisati z*i to knjigo na !'nI,In- Health s-.rvi,.e. Washington. I). ('.. ki .io razpošilja -»rez-^ plačilo.
/.ko spoznati ga takoj. Nasproti lesu, ki raste in se nezdravo	-
Ko bo popolnoma uveden soeijalizem v Rusiji iu po vsem sve- drugim boleznim je rak v svojem	vija. ROJAKI NAS.0Č!AJT£ SR NA
tu. p«,te«n bo odpravljena vlada svetov 111 diktat-.ra proletarijata. prvem napadu navadno brez 1 o-	To s,» lahko godi na koži, v pr- "GLAS NARODA". NAJVEČJI
lečin, in ratli tega je tt-daj. ko .«	sj}, v želmb-u. grlu ali v vsak. tn SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
ker bo njihov cilj dosežen. Kdina vlada, ki bo ostala — a ne vlai' t
v starem zmisln — Ko industrijska uprava: nadzorovanje 111 v o, i stvo proizvajanja v prid vsega človeštva.
To končno "vodstvo** ustanavlja sedaj sovjetska republika — ^ s pomočjo svojih tovarniških odborov, delavskih na«!zorovalnih tov iu vrhovnega sveta za narodu.o gospodarstvo.
Zelo navadna stvar je to delavsko nadzorstvo industrije, ki pomeni smrt kapitalizmu. Ravno zato j«' grozni nazadnjaški in brutalni kapitalizem, ki gr zastepa ententa. sklenil uničiti moč repuhli-l ke svetov.
Kapitalizem pomeni zatiranje, belo iu ponižanje za delavni na rod. Demokracija kapitalizma (omejena samo na politiko > je laž. sredstvo /.a izkoriščanje delavcev. Kapitalizem *n njegova demo kraeija pomeni revščino, brezposelnost, slabe plač«, podrejenost «0 -lr>vev. a bogastvo, preobilico in razkošnost za kapitaliste.
Industrijska demokracija — delavsko nadzorstvo industrije---
ooineni za vse človeštvo svobodo in srečo.
bolezen odkrije, mnogokrat že t<> drugem delu telesa. Dostikrat
Vestno zdravilo dela čudeže«
Tržaški dogodki v italijanskem parlamentu
Italijanski poslanik Marat.c« - oktobru preteklega leta vrgli iw ni je vložil interpelacijo zaradi strijski jarem.
krvavih dogodkov v Trstu. Iz o«i- V Trstu se je odpravila voj;.-govora min. predsednika Nitt«ja ška samovolja, toda civilni gn-je razvidno, «la so pri napadu veruer dela iste pogreške. * 11a slovenske narodne institucije j Poslanec Marnngoni ni sprejel Demokracija r vodstvu postane strašna laž po«! sistemom, kjer sodeluvali tinli italijanski častni- j Ugovora minisf skega predsedni prevladuje industrijska avtokracija.	ki. —	j ka~na znanje ter je naglašal ob
Industrijska avtokracija kapitalizma je vrelec, iz katerega pri — Alio ->e to isti,ia- — .i«1 • na- tej priliki, <la postopanje policij-; baja vsa človeška beda. vsa zatiranja, vse vojne, s-ploh vsa zli: p,a5aJ Xitti' ~	™>ne obla j «kih oblasti v Trstu ni v soglasju
vsled katerih trpi človeštvo. Iz tega sistema se razvija razredni hr,j ^ Podvze,e Potrebne korake - - z nazori. ki jih je izrazil minis«, , # .... ....	J	T>va nova governerja, ki sta bi- „ki predsednik glede svobode in
proletarijata, da uniei kapitalizem.	la Zadnje dni nameščena, sta do-'tolerance.
Velikanski kontrast temu groznemu sistemu — je sovjetska ru- bila navodila, naj v novih krajih---
ska republika, je kakor oaza v pustinji, kakor obljubljena dežela ^"i**** v pomirljivem duhu- na- K"IT	OZcIrAVll
osvobojenja delavskega razreda,	pram narodnim manjšinam, ker Ro ^ ^ ^^ ^^ l
Vlada ruske sovjetske republike je vlada - delavcev. Medtem
•	"	j Pasovi s« niso dobro obnesli. Konečr.o
' sem pa dobit nelsaj. * r,r me je hitro in p*., i polnoma ozdravelo, llinila so leta in kita ,
S * ,1- oa v,| nllrHar nnvrrilln i^Mmn nriravllo -rt 1
ko uporablja kapitalistu-na vlada svojo oblast proti delavcem in v sj|njh asimilacij.
prid kapitalizma, uporablja vlada sovjetov svojo oblast proti ka- Poslanec Mara n goni je v	.. nl nik^r ^^ ,era^G opravlJa:n
pitalizmu v prid delavcem.	*	jem odgovoru naglašal. da se n«i!t,?žk«1 del° kot mizar. Kisem b« open-
, . ... ,, . < ran nisem Izgubil ^»a. nlaem Itnel ritno-* dj vlade sovjetov je, vzpostaviti položaj, da se more nder *mejo omalovaževati t>t»gfHlki v, gti. j8J!	mfesar naprodaj toda vam|.
Stviti soei	*	Trstu. VsO CXlgOvorilOSt zalije no - natančno povem, kako se lahko sezara^-
-.1*111 KO< Ijauzem.	.......	....	te brex operacije, fe pišete meni. Evaren i
•• . ...	_ ,	„ .	S1JO oni krogi, ki SO vodili pro-	xr. Pullenu. mizarju. 2« F. Marceiius
ocijaiiEem, po teoriji	Karla	Marx a in	praksi sovjetske Rusije, naoando nroti delavcem k«teie Avenue- Manna»qua. k j. Nrajboijfie je.
ttom/ni _ .ia.,,,,1,« ,	. .	, . ..	l ri	da tzreiete to vest ter Jo pokaiete dn:-
II »meni tieiavsko nadzorstvo industrge.	so nazivali z avstrijskimi slugami, inm. w so počeni, ohraniu boste xn>-
V proletarski Rusiji so postavljene tovarne pod nadzorstvo de , dasiravno so bdi oni ptn i. ki so v ^^^J^rJT^^S^0 laveev. Sistem nadzorstva temelji na delavcih, nikakor pa na biro- « kratski državi, na politikih in kapitalistih. Vsaka kvarna izbere iz*j S»
ne
I tovarne. Prejšnji kapitalistični lastnik je odstranjen in je v nftj; n •ned svojih delaveev tovarniški odbor, ki je vrhovno vodstvo dotiS-! 9 ve«*- slučajih le zakasni upravitelj, ki obavlja nakupovanje in pro-i | dijo pridelkov iu slično.
Nobena tovarna pa ni neodvisna od droge: proizvajanje je ^ pleteni proees, ki zahteva centralizirano vodstvo. Vsledtega raztii tovarniški odbori gotovih krajev izvolijo zastopnilie za niiji na<l-
ki a« p«ša edino z medsebojnimi odnoinji L Ti radi&ai nadzorovalni sveti pa izv<
—«%
Naprodaj
velik kos najboljše iiovite zemlje p o$15.00 aker na zelo lahke obroke. 12 zlorenaldh družin se )e naselilo v zadnjem čara v ta okraj. Za pojasnila obrnite se na:
JOHN KNAUS FL a % UMESTONE, Alser County, Midi.
mm
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — la to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje ln posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati vež in da «e temu na ooben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost In pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINERiJEV
ameriški Elixir grenkega Tisa
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen ■voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti Želodec in odstrani iz črev vse'zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni iu vsled tega je pri revmatizmo, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od« strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
T&INE1UEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. 1'porablja se za grt ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand. Prix — Panama 1916.	. _
JOSEPH TRINER,
* '* i , ,
MmufacturlngfCh
1333-1343 SO. ASHLAND ME.
imlst,
GHi6A88, ILL
TfMPW -Iff* 9 SSIPP
—.^
OLA S N\VRAT>A. 13 ?rFTT.
GOZDNI ROMAR 'SMRT
la, "Oka Vwodi1
OifiUEL 1 prevedel O P,
^ POZDRAV.
i Pr» odhodom v st?™ d<mi:*vi-!u»» tM»-Uinv:j;iiit'> \prijatelje in
I »MUrt*
Smrt Je kazen, če dovolite «vo-.,,n l>ri; jemu drolra, da se ne isčisti ter

*nnui-o s.r«»m Amerike. «
»oropamo rojakom Ploven-j
,reui iti bratom H rvalue. di po-j spušča s tem ▼ caa aistem strašne služujcjo vedno doma.V tvrdk«-; nevarne strnpe. Preagodnje posta- pSak—r, lor'amlt St. ranje je najboljše znamenje ne-'\Vw Y«»rk. /a po*-ed »v-:inje varnih strupov. Dajte, di vain «a vw.uji'n listov V*akd> j* n.-n Laxcarin izčisti sistem in se nav boljše nostrežen IVmti pa i»rrra| — Ooverite o seni. — j^ rek«*! Spanee. ki je bil vzlovoljen. — zemite navade, ki je
" COSULICH "
ČRTA
DIREKTNA POT T PAT1A8
i Nadaljevanje.)
Potniki ae lahko idrajo ▼ Mu
ali onem pristanišč«.
Kaj pa je storil ta ndadi mol vaši east i?
Kaj? Bilo je nekaj radi mojega konja____ Ni pa nadalje
Vu1 kot človek, ki no«V izgovoriti nepremišljene besede.
—	Ki '«•• je izp-idtikal na levi nogi, — je dostavil Ilon Štefan — Slant povi»M o konju Areij*io»sa!
—	Jat sa nisem ubil! — je rekel bandit. — Moral sem mu no kaj očitati. a.... odpustil s*»in prav iz srea.
-— Kako velikodušno! Pa pustite salo na strani. Ta mladi «"-lo-vr/ nam ne mu*- ve." šteti na poti. Ne vem, zakaj sem se prieel zanimati zanj ter me i . skrbelo, «'*> deli skrivnost z nami. Danes sem p.: druirftra mnenja i »al sem vam jmiI un«"e zlata, da «»a rešim smrti, ne da hi > e«iel kf'o daje. Sedaj pa. vam dain dvajset line za po-lOeilo, da |fft ni ve«"- ine«| živimi.
—	Tako se povoi i in sedaj sva zopet prijatelja! Ne bodite hu- nine di Ilon Stetf -n, a ju*ri bi morali imeti veliko smolo, ee bi se mu
_»a e:
pomagala vs.:k. tla ne izroči preje no'««-i»ega mnogoterim trpečim. Nabavite bi denarja, dokler se ni prepriča!. da; polno zdravljenj- 6 škatelj Laxca- je ns % pisarni g. Sakserja. .Mi Ave, Pittsburgh. Pa. (Adv.) smo imeli v tem udra sami skuš-rina še danes, stanejo samo ^534 nje. Na ksdodvoru v New Yorku' ali ena škatlja $104 s takso vre<i. je pnisl pivtl nas rojak ter na* Prodaja edino Lml Medicines vpm-al. k:uu «.-e»i»o. Odgcvo-: Company, 664 Lnx&l Bldg-., 435-4th rili -uio. «la k Sakserju. Seveda! —————--— «»u .»«• takoj rekel, da on deia z«;
SLOVENEC! DENAR IMAŠ!	rJ;'* in ver«jr,-ali smo mu. Ko
pa nas pr!r »eljc v pisarno, smo se pi epr.'nli, da nismo na pj-iveia mestu. V New Yoriiu je vs- polno u-latiovi jenih pi^ir-i. lovijo na-
Mllt
T.
"* »CLVEbiRC " MEt WILSON kroa
Parniki odhajajo e
41. St., Brooklyn.
Za can* In <rua ccdrofcnoatl m <kr _ nit« na:
PHELPS BROS. * CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, Hew York.
Telefon: fcBO Whitehall
OGLASI NAJ SE
JOHN OAUANIC Pr. nw* ima fisino od s\oje heere M ari je* ki je | v učiteljski pripravnici v Zr.jfre-bn. l"pravni«tvo Cilas Narcda
< 13-1;»—'» j
-—	r r 1
Kad bi izvedel za JAKOBA STENKO, doma i/ Moravč. va> Nega«« era n. -laz bi mu ra«i iz-ročl nekaj iz ste.r«-ga kraja. — Jr»e Pe i gar, liox >1. HenuLtie. Pa.	'iai6-J»'
llJada bi izvedela za mojo prijatelja^ ANNIE LFšlN ^ omože-Uii ' Doma j«- « vJoi ič-Visi pr; Ribnici na l >«»!«»n jskem. p»i.lu-lun'e «"iv»urjova. Pred 1"» M i sva bili skupaj v New Yorku. Prosim eeajene rojake in roj* -k in je, ako !;«b> ve za njen naslov. da ua mi h lavo vol i t : zoa-iiit:, ali pa «*e «ama «*ita naj m-	- .\!<.v>ja |»ic-
sb«ru, ilex Roundup. .M«<ut. (l i-i:{—9)
Kam ga boš naložil varno in dobickanosno?
V ZEMLJO!
Imam :i-MSi a krov najtineje rav deloma ei^to, najvee
POTREBUJE SE
> a v:-a-j\ J ^tllf: delo
DELAVCE
■	gezdu. l.ej. !
1 11 štor; Pl-iea -|CJ OO in h i i'» ur i:a d tu. Oglasite se ori
T..uv Neb% P.ox !'>o. Indian Hef .1 ftvo? ,ld blu?°V0liJ0 poselili to na-ljinli in mi smo s«- p:ep«*ieaJi.1	zabavo, k. r vam «,b enaki pri-
liki gotovo povrnemo. Vstopnina
VABILO
na plesno veselico m na trgatev
gP02dia. katero ptiieit: am.-tvo
št. !)1 SDPZ. v llav«lenvlle, Pa. i v dvorani 3Irs. Mat v Miheve dne 4. oktobra. Zač» tek ob 8. uri zve •--■t Zatorej vabim > vs» eenjena a>ia za ,ir;'*tva iz greenbur.ike okoliee, ! kakor tudi ostalo slovensko ob.'-m.
'la j«- litino Frank Sakser. ki si r-
' ..j ne prip'-lilo na lovu na divje konje. S«-ve«ia boni inoral n«-kaj	/»-lezniei M:>.-«»ii!*
r../«bljji ru«.I Oroeh« in Barako.	m«'-ta <*orning. A-k.. 12 milj
—- Jutri. — j«1 ponovil I>on Stefan nestrpno. — In kdo pravi. J« je to jutro /.»' vas«*? Ali ni noe doljra in niso ti vrtovi razsež-
z iH.v.-di.ji K,.S Jey.i ni »!«v.-ilbi ,,!,s s,OV4	Hrvate, z.t-
Paeitir ziavenj1' JV ,,:,Jtht lje" ,,a *suk«io I '-leiii z:ilit«-va. «ia t
vavl.r. Al o. Pr-.d-.m k.-e p«. t<oj':a^e P1*"10; L ■	x .... i..i.i.....i . -:i.	na jb- ;.; ■. «!.i 1.
akrov ni več na lahka plačila 6'
II v
»a ni-te
. V.I! '|*
»i-e m «i:i"-i!i j o-jU-alL. je »* ;»isirn-i
tim vso zemlji, /.. oratv p:i>ti\-
akrov •_*<«' ia na ^»vJ tia akra To eisteua -^io
Slovenee, j n-I<! i soil a j iu ptsrlej J
•i id« lef; s«.-
1 .j e istega
najema ])ridi
med Tibnreijem ter njegovimi na pa dale i ii"v"ri, ni res. iiruh m
eerko liaeiendera. Vse je že spalo /. edino ^ i	vožnjo j
kupi.
a!i ti«»'n
I'rej'Mi«* !':neti]
Zeitl I ja
ni* Ali niste trije pr«»ti enemu? Kilo vam jann-i, da ne bom postal #utri drugih nazorov;
Ta pretnja je resno prestrašila Kueilja.
—	Caramlui!— j • rekel. — Vša vis«ikost ne odlaša rada na dru-g' tian, kar'^e lahko zjftkdi še danes Storil bom svoje najboljše. Vse je mirno tukLj, kot d: se m nie zgodilo, eeprav sem presenečen, tla liao euli krh anja dekliee.
V retMiiei ni imel boj robene tlrug«* priee kot hčerko liaeiendera. Vse je že spalo izje-mo gostov, v kojih interest! je bilo prikriti sledove zloeina.
Kueiljo se je obrnil proti onemu delu stanovanja, v katerem so bi,; njegov« tovariši, do^im se je Don Štefan naj>otil proti s*o-ji sobi,	\ . \
Luna je svetila na nebu, zvezd- so blestele in zrak je bil poln vauja oranžnega eveta.
Don Si eian je pričel hoditi po svoji sobi gorindot. Senator je po«oval v svoji sobi z mirom človeka, ki se v najbolj l«»žavnih slučajih za na £ a na dni^e Zaziban je bil v sladke sanje: H
Naenkn.* je Kueiljo dvakrat potrkal na vritfa Don Štefana. Njegov o*uid; obraz ni obelsl nieesar dobrega.
- Mojik dvajs-t nne je šlo k vragu* — je rekel. — Mladega i I »veka ni v*># na haeieudi.
-	- I šel je! — je zaklieal I>on Štefan, — in vi ste ga pustili
uiti!
niojr« I to zahranitif Ti žh ini Baraba in Oroehe sta krruza, preeej čistega
ga grozdja itd.
Ako le vedeli kmetijstvo
«'v.
ake
4b37 (foi.r six eiq!\t seven) Corl-Lindt >!i puve i.ili vam bo«K.. ah j»* I.ii -iuk i<s u-ln,"'.« u pri Sil-ser-ii t.!i ne Na vc-el"» svnlo:tif' --Ivr.n Pl. i
• rldelek na čistr zemlji, k.iruzo ii«i ,.V""*,A. r:,>' - -Xlar •avolo; zadnje l»(Ki akrov. ka?ci i	'
ei-ni i: :i ■f:i(l.l»iN>. ;i,i ij,' -'« X-iiajemnine ^T.'iOO. a!i 1	~
»n Si-hn« iti«*:* i \ . vsi iz «'a!lur>.
etn«i
lier Ne
. I
VABILO
je se nahaja moj brat ANTON Zii	in fante 75f, žem- in dt-
PliKTNAIl in JOHN PKTKii u,cta 1:>< T!'=:1J,V s;i«»z«lja -e pri-NKL* V juni.u sta bila j.ri me- ' n" oh 7* iu kt> ^ vim «:*a-ni v Ohio in potem odšia nekam " ' L'J" ''lu,> s'-* na za p:: d. P.t^ini. da se mi ogla-. v.sakovratna za,>jva Zatorej ju -i l.r.ti ah J»a .John na u&-fov:!	slavilu o»m in-11 e in wd.iy
KI, lian Pieui.ii-. P. O ,Pm»x	kakor tudi rojake iu io-
\\i-et. i»eliiMint Ohio. jakonje :z sosednih naselbin Vu-
(P3-16_konn, llo-t.-tterja in Homer Citv,
---- da se gotovo vdeložite na določe-
»ni večer.	^
ZENITNA PONUDBA.
Pozor, dekleta! Mladeni _'4 ie:. se /elim -ie^iiaiiiti
star Slo
prepneaj
na veselico,
I !.»r <••• !::šeno bei s-J^' akt r NI .-s;>,xijipi u piodam fi!;< a in Slov«-tlc<
štev.
ko	n«. I .ltn-t< u it"
p^ivriijeiio, dnioač.* k"^**1 Pomočnik
KOI
, I
oko '
\ ellko • \ rliu
vol I«)
prir-di orr.-■J -•!>"/. ;.li Pa., dne 20.lp««lje i) -!?iv-' vi nem
shko. katero na zahtevo društvene blagajne, upam da s; se-.temhia v Slovenskem Udav- vrnem. Tajnost jamčim. Prlh^a-j \>i gt tova vdeležite, k*er bo nri-doline. Svet a v gozdu ' "koin	Zaeetek ob uri zve h jenega lumm lepo svoto denarja .nravhen izvrstni pii-rizek !*a*k r
nikomur, k.v,- bova ne	Vstopr.iua za možke je ;' i-e resne prnudbe sprejemam. »i-\tn(i\ ohladilna pijača" Zatorej na
,ipi ;(1 j. z-uske *.iii»|onn - pros*... Temine na imsI. v: Z«=nin "i. - o (,'Ias|svidenje v -oboto 4 oktobra'
Naznanjam bratom in s«Mram,
da se je na seji društva dne 7 r^ptembra skl-nilo, da vsak č|-u. plača 7V v društveno • blagajno,
ne. Ker
p.-e ter je to letna veselica in za korist
v starosti o I 1« do let
ženit ve. Katera ima resno j če Ke veselice vdelezi ali h. /eni've. naj mi piše ier:je to letu
p> t« m \ Ijintno vabim » v>;»
:i i. Izvi-st.ua stara nemška našel ina zraven.	diušt\.i, kikoi- Jiuli l-.>sam«-z-
J\upi tuka j m-.1 Sj.ivei.ei <a !rojake iz bližnjiii okolic da koj ,s!< leče :	*	< as v ib:« m š:(-vilu posetiii bla-
•jo akrov fi:ia k:,iet:ja. Tsobnr o|-j«'- vseStr:;nsko postr^ž-j
Iiiša. 2 velika hleva lep saden vr: ; ,,rt ........... pr. Srbije io. Tukaj|
I ; Ker vinograd, h jn travniki. |v«"ni !jIm» na uho novem, da -e bol akrov k:ii"tij;\ ♦'(» č.steua	P'"avo j>ri«t»io si« ro pivo.i
v: t '2 hleva. hi-:r.	Ko/a k e tudi prosim, da ne bi mi-
Kiipi se lahko zraven vs<» Lr-»
»*♦• io. mute prasee. kokoši sen«.
• em i -s"c !i.i	\
sos<" 1- Naivda. \i ru. N
sj v 'ortbtndi V.
st
— Kib» j«" !a pijana nI
zmei ,:ane
'redno pa
uo'seata in Diaz se je naravnost 'branil iti z menoj, m mogil olfrema pijancema pojasniti za kaj gre stvar.
nikjer
;i a je v.
I"
F. (JliAM.
VABILO
j - mladi mm pobegu ! ter sktW-il preko zidu.
—	Zakaj.' — je vprašal Španee ter udaril z nogo ob tla.
—	Ko smo dospeli na lire mesta, je slonela tam Kosarita ter, ».«' ozirala v Mner, v kateri je odšel. Moral je biti že preeej odda 1 J«*«, kajti jrolovo bi se vrnil, ee bi slišal njene besede.
•— Torej pa vendar ljubi!
—	- In eel a strastno, za to vam jameim.
Kueiljo je ponovil Don Štefanu strastni, a brezuspešni vzklik, katerega je »ostala mlada deklica za Tiburcijem.
—	Treb& je sest. na konje ter ga zasledovati. Uspeh naše ek-fp die i je je odviaen <st življenja tega mladega človeka. Osedlajte hiti o naše konje ter zbudite Benita tako, da bomo v eni uri vsi v sedlu. Tekom tega «"asa pa hočem obvestiti Don Avguština in se-natorja....	_
Kav*«o ta k epa s,»n, «ra videl pr.s! dvajsetimi leti. poln epa
ne
diš
Na
kii
M
slih na kako razočaranje kakor se je 1o /.:<Iu ji«" .»godilo pri nekem;
i.Ui iii d* u^; \ ;i. T:il*.aj I».> vsep.; v i/ul.ilju. Prtsebno Se I.pil-aija ■ '*tane t. u.- društva, da se vdeb-že j vs:: izvzet i bolniki. tVt: iobi-j«- iiani'Mi i«*fi Iru^t ■<•!ui bla- j •5ii ii.» i l ini xnau-» vam je da lo <li »i>tvo /e ui pi ic. dilo - !• i no- j t>« p.knika ali voclice; ua jej *< *' j oJa-r.iua .io dna izčrpana j )•• samoi-lfs« 4,; um.-vox ; lan ;ii he
ognja ter zaničevanja vseh 1 hm Stefan i«liel. (V ni potem
na v nsko trgatev in plesno ves*-:
i-i o, l-.nten pri * e<! i društv«* ve ski Doni 1(17 SDPZ v ilo ■m r City l*a.. v soboto 20 , t l v Slovenskem Narodnem mm:. Začetek ob (i uri /vrf-er Tem! " 'oni vljudno v:ibimt» \ -e e'aoe; m elaniee t«*r vsa do>j»a*-1 iu 1
tudi rV.ate iz oko!!, e fli een>bur«r;t i in I.uxemburga. da »ias ninopošte ' v 1'-o nosetijo na omenjeni dan.!
^ m um veno Ida trajno; pri tem i-is.;
nc h u.št j izvzt t člani.
Vabi
vdeleži vestdice. pl tea
:.e Za
1 »tilniki, obilni
Rati bi izvedel za raslov svojega, i bi*;: ta FRANKA ZFPANCR doma iz Blečjt-/a vrtia pri Višnji i;o! i na I) ilenjskem. P: t d petimi leti je b«l v kopaliv-a \ M.ssouri, kjer se ..u zdravil na revuiaiizuiii. pozneje pa ne ven: •0»* .j^- Pri>siin eviijene rojake, i č" kilo ve k.i njega, "da mi na-i znani njegov naslov, ali naj se pa sam e-glasi sv< jemu bratu -Joseph Zupančič. :t28 — 09. Ave« Dulut h. M Iiitl -	d ti-14»—O)'
POŽIVLJAMO SLEPEČE,
tla se oglasijo ali pišejo domov.. Pismo s«, ju-i »,pi a\ uišt vu ;i:iši*g.t lista. MIHAKL LFDVIK, ki mu p.Še Marija Ludvik iz Kne/akn;|
L uis U »rne. tajnik * f 12 !."»-:)>
Iščeta se brata JOSIP in FRANC MARIN«'IC iz ^t. Vida Za natančneje obvestilo naj s«; obrne ta. na* Rev Viuc<Mii llozja, £hakopes, Minn. (12-1»—>>)
OGLASI NAJ SE
ALOJZIJ ROKI-.N Pri nas nau p.'sino cxi s«"st re oziroma matere Antonij«- in Marije K-iren iz Potl-krjja št. 5 na Pri::»oi skem '-edaj Vene/ia CfiuliaL — ri»ravn:štvo Olas Naroda. 82 Cortiandt Stre t. New York. N V. (11-11—0»
Rad bi izvedel za moja prijatelja MARTINA UORKNt , tU ma fa-e Sv. Duh, iu ALOJZIJA ORAPMAR deina iz vasi Ar dro občina Raka na Dolenjskem. V Ameriki ce nahajat i /e nad G let. Prvi se nahaja nekje v K.iiisas Citv. drugi je svoje-časno bival nekje v PennsvIvani ji. Ker jima imam poročati neko važno stvir prosim eclectic rojake, «la mi .;d- i . st^vi njun naslov, za. kar b-.M zelo hvaležen, ali se mi naj sama javita na sledeči na>b v: L«utis Ncčenier, !)4>0 North Holmes Avenue, Indiana] tlis In J (11-11—
ZENITNA PONUDBA.
Z L: i se s zneuiti s Slovenko, de k h :tli vdova z enim 11 »' • m v svrh«» /einibe S-'iro-it od 20 «1 -> 'tO !et. .laz sem st u* T? let, vornu tu j»»zike. s-* m u"en dobre«ehrla in Imam prihranjenega nekaj denarja sem si"«lnj«» velikosti ivi t« ra želi imeti dol.r«»«a mo'a, :»aj mi piše in pošlje slik«» na nrsbiv: J Perko r»r»0 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.	(ll-17- -0
a- teltlaljenij M A I!! J A l'AL LL\. kateri piš-posi t vljudno' tii'iscppina Paulin, Andrana Pun-
Otlbor.
(i:j.r,—9)
Rojake v ilaljanskein in ruskem iijeiništvu prosim, če kriten \e o mojem bratu FRANI L" HA R. dima iz libit štev. K pri Ribnici na Dolenjskem. -Siužil jc pri K. u, K. I nt' Reg. No. 8, 15. Feklkomp., i-VIdp^st * Prvi, ki mi naznani piavilni oa sjov. dobi pet tlolarjev nagrade. Če pa sam cita ta oglas, naj se zglasi svoji sestri: Mrs. Mar\ Kb ni, 11 - »."si Langl ey Avenue Chicago, 111., F. S. America.
(11 n-:i)
vem. za kaj bi bili dobri ustrajnost in ener- |rn la I »o iZM-sl,a hrvatska tam-!
'.n taška uodba utt.ške 5.V. za
\'slopuuia i za žene in dekleta!
i j- 2n. •
< IjM.iuba t*b njeno, vstopnino v domačo blagajno, če v«'selie«» vdeleži ali ne. Anton Olav;:n, tajnik. It k 275.	Homer Citv. Pa.
(12-15—ID
težko«'* — si je mi-slil K učil jo. ko je napravi1 s takim značajem sreče v svoji domovini z ji
K učil jo je odkdel, da izvede povelja svojega gospodarja. — Slednji je z »pet oblekel svojo potno obleko ter se napotil v sobo r.t, a t or j«. Vrata so bib: odprta kot so vedno vrata v teh deželah, J j« r preživi človek vrstno svoj«»pa časa izven hiše. Mesec je svetil (»kozi okno ter ratlosino osvetljeval sobo.
—	Kai pa je. wnjor l>ou Štefan! — je vprašal senator, ki se j prebudil.
- Poslo\iti se 'iočeni o«l vaster vam dati zadnja svoja navodila.
Kako to! — je vprašal senator. — Koliko pa je ura? AJi I,cm pa mogoče spal Iri dni ne da bi se pre.budil?
—	W, ~ je odxrnil Španec, — a velika nevarnost preti va-Šimi m mo jim načrt«-Ta mla.ti raztrgani kmet ve za obstoj Zlate doline in kar je še hujše, ljubi Rosarito ter tndi ona njega.
M etri n tla bi skočil jKikonei. se je skril senator v blazine.
—	Potem t Ho/om dota mil jo ne. dolarjev, z Bogom lepa polja ter časti in dostojanstva ua dvoru Karola I.!
—	Ni »e vse jzgublejr.o, — je tekel Don Štefan, — a moramo ».• podvizati. Ta mladi človek je danes zapustil l&actendo. Vedeti »Mi lino, na katero »tran se je obrnil ter mu odrezati pot. Tem slab še zanj, da ga je slalta usoda privedla nam ua pot.
Sfiaiiec u; rekel ničeMir ve«* o Tibureiju.
Naj poteče »tvar kot ln*če. - je natlaljevul Dou Štefan. — Ta mlatli človek ne sme več na haei^ndo in o tem bom takoj ohve-hid Don Avguština. vi ste torej gospodar trdnjave in vaša stvar je da aikdo ne ndre vanjo. Bodite malo tjubeznjivi, kar bo ma-leikoat za kajti opravka boste imeli z odsotnim — ali pa mrtvim, Te piot^nje so i.elo nevarne t-r vam je-znan pregovor o onih, ki iiiao tukaj.	*
Po teh beaedab se je po«lal I>ou Štefan k Don Avguštinu. • etikef «Mtrt»g I>«>n Štefana je slednjega zbudil iz spanja. Ko , je videl pr»*d seboj Spunea v jahalni obleki, je vzkliknil;	Tu naslikana dvojiea prrdstiv-
Ali ji že ea*. da se pripravimo na lov!	lja jnojo ženo JENNIE Tl*RIk. ro-
-t- Ne. a zame i« napočila ura bolj resnega lova kot pa je lovi J*'"«' JKVNIKAR, ter nekega AN divje konje, — j- odvrnil Španec. — Gre namreč za to, da pre- TONA FItANČEŠKINA, s kate-»ovra/nika vi-ako^ti vaae hiše, človeka, ki je zlorabil gosto- riiu sta jo dne avSusta * 1 katero »te nnu naklonili ter zaauoval temno zaroto, ki lab vaše in inoje načrte.
razvidno, da je Don Štefan predata vil haeiendern v vePko temnejši luči kot pa aenatorju.
I k 'ter! klub kake uro v dveh ali ti«. Ii dejanjih, v kateri so mošk^j
Me Za -zvi^tno ]»ost-ežbo bo skr-]'"	tlU"'ie' :,k3 !,i io J,otel
!m-I odlK>r T. ej na vesel , svkk ,i:lti	«.menjenemu klubu za
etiiora :
Na zad tji seji je l ilo, bi ih j«.,.,. Jn bi jih dali za da vsak član pl.iča j <Jit isll>|||U k|uUu kv -
ka j i«»er dal. Naslov
ki mu pisj mati ,n sestri Kristina; MARY :.|m»;a. LL, piše La-I vr.iiiii,a Dežel i iz Idrije N-.d-iije Ii izve«bii Man. a Smo.Ii-si ovc usk • dra««ia-| <kofjc vasi pri i.. Iju za FKA\T..v po Ameriki, ako ima <MnDlš. ki je inn 1 u.isbv P-ox
l(». (irauville, lil.; Jernej Juvr.ti iz S«ih i ra št. Iti, p. Sp. llrušiea pri Ljnbl.iani, ž«-li izvede'i za ««.*i»jega sina ANDRIMA JI VANA. ki se 1.
PROŠNJA.
Slovenski Nanoiini Izobr:;ž»-val • ii Kini. Jii-.'o>i..v:su i/. \V.--it Aliis Wis. prosi t:"ne klube
• »o.--ti-
ri oi liani
Izolo* Klub Jugoslovan, ."»32? Na-f 11222 Fulton Ave, Ji.i:au»-
tioiial Ave kee. Wis.
West A Uis. Milwau-
n:i-16—til
EVO VAM JIH!
d.'.re št.8, Test; JAHN iIR(i!'I.A, k.*.«eremu ]iišeta hčerki Ivana in S: za iz Ptuja; AJ MZIJ K< RKN,j Ra • izv mIc! ,.a naslov F ANK
ZOUKC roj MRAK v Podgorju ^t 21 pri Kamniku na Oorenj-skeni. Poročila se je "> julija l'JiiO pn.l imenom Ivana Zobec pri Ribniei na Dolenjskem, ii;-vala je eu Čas v (. lev-lambi -J -*>ii^:»l Sf-iu tiu se je poročila z m in d ni/mi In slišim pa^tudi, da je umrla. Zatorej prosim «'e-nj'.-ne rej ik \ ee kdo ve za njen naslov,-naj mi ga. naznani, ker bi rad izv-del nj.-n s p« - Fr. Zobee. Naslov pošljite nn ■ fleo. Zobec, Pex 14, Kl-^in M.nit. ' 11-1*}—91
Kje se nahaja FELIKS ARCOV I 'orna je iz Rene pri Oorici. Pi « d lr.-mi leti je imel naslov Feliks Aveon, Pox >1. Big Falls M:nn Ce kdo izmed roj ■! -ov vr z.i ii.i.-v nu»l- v, naj mi 'jlago-voli naztirii.it i a!i j a naj se is oglasi. — Krnesta ^paeapau, p. Renče št. 31 pri CJjri^i, Venezia Oiulia, via Ital a, Kur>| e. _(11-1't—J>
1
POZOR, DRVARJI, GOZDARJI«
Potrebujemo 4O---S0 drvarjev za delati drva P't"*. ^2-" klaftre. Za nadaljna pojasnila se obrnite na : John Mnreelan. Camp
13, Mareniseo, Mieh. (9 13-9) ---------■.■■-
POZOBI
POZOBI
li*el nov obširni c*nlk
DOMAČIH ZELlSONIH • ZDRAVIL
(priporočenih po Supnlku Knelppu.)
Poteg v na k ga zdravita j« na kratk
razloženo, ta. kaj ln pri kateri »d—
s« rabi
Ta cenik bo vodnik k vtimu xdrav)u H Alte ponj i« dane«. PoAlJam aa brel plafino.
MATH. PEZDIR,
Box 772. C'ty Hall »ta. MEW YORK. N. V-
Rojakom v Cleveland, in aplob v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potnik
;»os( dit Mi imamo spise.uih 1 ekaj iiabajal pred letom v Mnu iu 1 - - -	kee. Wis.; Matija Pretnar iz Les-
!.-c št 51, Ciorenjsko, želi senati za naslov svojtssa .sin i . IVAN.V -aviov: Slov. N'ir.i ,»i.|. . N'Aj; ja ,e ua L.;s|„vu
Fpravništvo GIjs Naroda
? C.-iilandt ^t N« u- > orl: Cilv (12-13—J)
pitfhla nekam po Ameriki. Oba sla velike postave in govorita razne jezike; ona zna angleško, nem&kc m madžarsko, on pa italjan^ko it<l. Postila mi je troje otrok 1 t-n
kje na Notranjskem. Rojake p< Združenih državah .svarim preti tem paK-kom ter '"■beneni prosim, da mi jih kdo naznani, kdor jih •pozna, za kar plačam $10 nagrade. Najbrž liosta kje v P*i:nsylv« ii.ii ali pa v Illinois«. Pojasni o •pošljite 11a: Steve Turk, 15415 Hale Ave., «^nllinwood, Cleveland.

Dr. Koler
—— ■ * a.
•vrtum m*. U n Ji ImumI šr. Brttek. c* laai Cka 90 tilm, v arte.
**mtmh. pruat« t«
Mr. JAHEO PLSiKO.
ki je pooblaščen pobirati narod nine in izdajata praveveljavna po trdila. Rojaka proaimo, da gredo na roko.
UvaTiUlva niw Na^wle
Dr. LGRENZ
•OVO&ECl' ZDRAVMH APS0UAU8T
844 Peno
avenue
^ Pittsburgh, Pa.
...MoJa ■tmka Je *dravlj«aj» akutni* ta kronUUk ili—l Jm ■ua fla adravte aad 28 let ter Imam akotaj« ▼ vaefii H I11—lli m kar aia alovenako, aato vaa moreta popolnua« rarm—tt ta
da vaa oadravtm ln vrnem muft 3a adrafH aaa pridobil poartmu akninjo prt adrarljaajn r—rfl**
moja akxto pa
v grla. fcmadaaja laa» koleBna v kosteh, atara tea^ v mebnrjn, todteah. Mrak katar, alato Silo, aadnbo ttd.
». upiHn V torki*. »fteUtkU. ln"
a. im mkr. 01 wedljaa pa da a.
Dr. L0RENZ, 644 Pim m, PntsSa^Tpi.