Znani so prejemniki občinskih priznanj
Občinski svet občine Kamnik je na seji 14. februarja sprejel sklep, da se ob letošnjem prazniku občine Kamnik podelijo občinska priznanja:
dr. Mirku Juteršku naziv častni občan občine Kamnik za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in Sloveniji,
prof.dr. Avguštinu Lahu zlato priznanje občine Kamnik za
zasluge pri razvoju srednjega šolstva na Kamniškem in ustanovitvi Kamniškega zbornika,
Tonetu Žnidaršiču zlato priznanje občine Kamnik za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek na področju slovenske likovne umetnosti,
Kulturnemu društvu mešani pevski zbor Cantemus srebrno priznanje Občine Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture;
Moškemu pevskemu zboru DKD Solidarnost srebrno priznanje Občine Kamnik za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture;
Vidku Kregarju srebrno priznanje Občine Kamnik za razvoj jamarstva na Kamniškem,
prof. dr. Andreju Missonu bronasto priznanje Občine Kamnik za zasluge, da Lira z velikim uspehom koncertira doma in v tujini, ohranja izročilo o narodni zavesti in skrbi za prepoznavnost Občine Kamnik,
Francu Modrijanu bronasto priznanje Občine Kamnik za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Tuhinjski dolini,
Jamarskemu klubu Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik za sistematično odkrivanje in raziskovanje podzemnega sveta na Kamniškem,
Veri Mejač posebno priznanje občine Kamnik za novinarsko delo, s katerim je prispevala k informiranju občanov občine Kam-
Ta veseli pustni
cas
Pust naj bi s svojo norčavostjo in barvitostjo odganjal turobno zimo, a letos ni imel prav veliko dela. Kljub temu so kurenti kot najbolj znana štajerska in tudi slovenska pustna šema na pustno soboto živahno poskakovali na kamniškem Glavnem trgu, glasovi njihovih zvoncev pa so se slišali daleč naokoli. Njihov nastop je kar dvignil utrip v starem delu mesta, kjer smo srečevali maškarce v bolj ali manj izvirnih podobah. Mesto pa so povsem preplavile na pustni torek, saj je Mladinski center Kamnik tudi letos pripravil pustni sprevod po mestu, ki se je zaključil s pravim pustnim rajanjem v športni hali. Več o pustnih dogajanjih, ki so se odvijala tudi v drugih delih naše občine, na 8. strani.
nik,
Rudolfu Ehweinerju posebno priznanje občine Kamnik za
prispevek k sodelovanju in partnerskemu povezovanju Kamnika in Trofaiacha,
Francu Trdinu posebno priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo na humanitarnem področju,
Društvu samopomoči Tunjice posebno priznanje občine Kamnik za 110 let uspešnega humanitarnega delovanja.
Naslednja številka izide 8. marca.
Članke in oglase oddajte do petka, 2. marca, do 12. ure; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 5. marca, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91311,041/662450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net
Informativni dan v Šolskem centru Rudolfa Maistra
Petek in sobota po kulturnem prazniku sta že nekaj let rezervirana za informativne dneve bodočih srednješolcev in študentov. Tako je 9. in 10. februarja letos obiskalo Šolski center Rudolfa Maistra več kot 600 obiskovalcev, od tega preko 250 osnovnošolcev. Za šolsko leto 2007/08 je razpisanih 150 mest za gimnazijo, 30
mest v ekonomski gimnaziji in 60 mest za ekonomskega tehnika, poleg tega pa še 30 mest v maturitetnem tečaju.
Profesorji in dijaki so se potrudili in obiskovalcem skušali prikazati šolski utrip, več o njem in pa mnenja, odločitve devetošolcev na 7. strani.
RED JE VEDNO PAS PRIPET!
V mednarodni projekt za spodbujanje uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnega pasu, ki v Sloveniji poteka pod imenom Pasavček, so se vključili tudi kamniški otroci, vzgojitelji, učitelji in policisti. Sodelovanje med kamniškimi vrtci, osnovno šolo. Policijsko postajo Kamnik in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je obrodilo prijetni in poučni prireditvi v prostorih OŠ Marije Vere in OŠ Šmartno v
Tuhinju. Namen prireditev, kjer so otroci lahko preizkusili tudi različne demonstracijske naprave, skupaj s starši pa se naučili pripenjanja varnostnega pasu v avtomobilu in uporabe otroških sedežev, je predvsem v ozaveščanju staršev, da je pravilna zaščita otrok v avtu eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje varnosti otrok.
Več na 12. strani.
SMUKA NA VELIKI PLANINI TUDI V TIHI DOLINI
Pretekli vikend je Velika planina ponovno zaživela v svoji pravi zimski podobi in privabila kar nekaj ljubiteljev belih strmin, ki so se posebej razveselili smuke v Tihi dolini, ki je že več let samevala. Tako sta poleg dvosedežnice Šimnovec, vlečnice Zeleni Rob ter vlečnice Jurček, ki so jih pognali konec januarja, obratovali tudi vlečnici Tiha 1 in Tiha 8. Žal letošnja s snegom skromna zima ni naklonjena smučarjem in žičničarjem, ki si skupaj s šolarji ( v prihodnjem tednu so namreč šolske počitnice!) želijo snega, ki bi omogočil še nekaj dni smuke na Veliki planini. Sicer pa planina obiskovalcem ponuja čudovito naravo, mir in sonce že od jutra, medtem ko je v dolini pogosto megla.
Več na 8. strani.
KOLEDAR PRIREDITEV na strani 2
KULTURA na strani 4 in 5
-H
CO
-H
U
O
-U
co
m
I—I
Take away pizze
Ob čakanju na pizzo, ki jo boste odnesli s seboj, vam postrežemo z brezplačno kavo.
NAŠ POGOVOR na strani 9
Z Markom Prezljem - Kamničanom, svetovno znanim in priznanim alpinistom, dvakratnim dobitnikom svetovne prestižne nagrade Zlati cepin, gorskim vodnikom, fotografom, možem in očetom...
ZANIMIVOSTI na strani 11
»Za oživitev Šutne je potreben celovit pristop,« pravi Alenka Hribar, ki je v diplomski nalogi proučevala stanje in procese na najlepši mestni ulici Šutni
MED MLADIMI na strani 12 ŠPORT na strani 13 in 14
Obilo športnih dogajanj in dosežkov - odbojka, plavanje, vaterpolo, košarka, smučarski skoki, kegljanje
O DOHODNINSKI NAPOVEDI ZA LETO 2006
Do konca marca bomo prejeli že predizpolnjene napovedi za odmero dohodnine, ki jih bomo dopolnjene in po potrebi popravljene morali vrniti do konca aprila. Za obdavčitev v lanskem letu prejetih obresti od depozitov pri bankah in hranilnicah pa je potrebno do konca februarja prvič vložiti posebno napoved za odmero dohodnine od obresti.
Dohodnina za leto 2006 in s tem povezana dohodninska napoved prinaša kar nekaj sprememb, ki naj bi dohodninskim zavezancem olajšale izpolnjevanje obrazcev. V primerjavi s preteklimi leti je vsebina obrazca davčne napovedi (obrazec DOH št. 3.1) ter način in rok vložitve napovedi nekoliko drugačen.
Davčna uprava nam bo namreč do konca marca na dom poslala že predizpolnjene napovedi za odmero dohodnine. Podatke o dohodkih, ki jih bo DURS vpisal v obrazce, bo pridobil od izplačevalcev dohodkov. Davčni zavezanci bodo dolžni poslane podatke preveriti in jih eventualno popraviti in dopolniti. Prav tako pa bodo zavezanci dolžni v obrazec vpisati tudi podatke o drugih dohodkih, ki jih DURS v obrazec ni vpisal, in vpisati še podatke o uveljavljanju davčnih olajšav ( npr. zmanjšanje davčne osnove za 2% in 4% ter olajšave za vzdrževane družinske člane).
Tako popravljene in dopolnjene obrazce bomo dolžni vrniti DURS-u do 30. aprila 2007, DURS pa naj bi nam odločbe o odmeri dohodnine poslal do 31. oktobra 2007. Tudi v primeru, če od davčne uprave ne bomo prejeli izpolnjenega obrazca (večinoma gre za primere, ko davčna uprava ne bo dobila kontrolnih podatkov od izplačevalcev), bomo morali sami poskrbeti za dohodninsko napoved v predpisanem roku. Obrazci so dostopni v davčnih upravah in na internetni strani, vsekakor pa shranite podatke, ki so vam jih poslali izplačevalci dohodkov. Vkolikor podatkov o izplačanih dohodkih niste prejeli, jih zahtevajte od izplačevalca.
Letos prvič vložiti napoved za obdavčitev obresti od depozitov - do konca februarja
Po spremembah Zakona o dohodnini, ki so začele veljati s 1. januarjem 2006, se v osnovo za odmero letne dohodnine ne vključujejo več obresti, dividende in dobiček iz kapitala (npr. od prodaje delnic), kar pomeni, da podatke o teh dohodkih ne bomo več vpisovali v obrazec za odmero letne dohodnine. Velja namreč načelo enkratne obdavčitve, ki je večinoma opravljena ob izplačilu.
Naj spomnim, da je država za leto 2005 prvič obdavčila obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. Medtem, ko so jih davčni zavezanci za leto 2005 vpisali v napoved za odmero dohodnine, jim to letos ni potrebno, ampak morajo do 28. 2. 2007 prvič oddati Napoved za obdavčitev obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah na posebnem obrazcu DOHKAP št.2 (UL RS št.l4l/06).
Ta napoved se oddaja LOČENO od napovedi za Odmero dohodnine in jo oddajo samo tisti, ki jim skupen znesek obresti pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in drugih državah članicah EU za leto 2006 presega olajšavo SIT 300.000,00.
Podatke o doseženih obrestih v lanskem letu so banke in hranilnice že posredovale. Znesek doseženih obresti, ki presega 300.000 tolarjev, bo nad to mejo obdavčen po 15% davčni stopnji, kar pomeni, da bo zavezanec, ki je v letu 2006 dosegel 600.000 tolarjev obresti plačal davek od 300.000 tolarjev po 15% stopnji, kar pomeni 45.000 tolarjev. V napovedi bodo zneski navedeni v tolarjih, odločba o višini dohodnine od obresti, ki jo bodo zavezanci prejeli do 31 • maja, pa bo navedena v evrih. Ta obdavčitev bo dokončna, kar pomeni, da se znesek pridobljenih obresti ne všteva (in ne vpisuje) v splošno napoved za odmero dohodnine.
Obdavčitev še po starem od 16% do 50%
Podatke o vseh dohodkih z izjemo obresti, dividend, dobička iz kapitala ( npr. o plačah, pokojninah, dohodku iz dejavnosti, dohod-
Planinsko društvo Kamnik
RAZPISUJE prosta dela in naloge
oskrbnikov planinskih postojank
za določen čas od junija do oktobra 2007:
a)	na Kamniškem sedlu
b)	na Kokrškem sedlu
Kandidati/-ke morajo izpolnjevati splošne in zdravstvene pogoje, ki so merilo za sprejem takih nalog. Biti morajo dobri gospodarji ter poznati tudi nudenje prve medicinske pomoči.
Pisne ponudbe sprejema Planinsko društvo Kamnik, Šutna 42,1240 Kamnik, do vključno 15. marca 2007. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni do 30. marca 2007.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili pisni dogovor.
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.0.0., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 22. 2. 2007.
kih iz oddajanja premoženja v najem itd.) pa bomo morali, tako kot vsa pretekla leta, vpisati v letno dohodninsko napoved.
V letno davčno osnovo bodo vključeni bruto zneski dohodkov zmanjšani za prispevke za socialno varnost in stroške v zvezi s temi dohodki ( npr. normirani stroški 10% in 40% ) ter zmanjšani za davčne olajšave (npr. za splošno olajšavo v višini 604.330 SIT, za olajšave za določene namene ter za olajšave za vzdrževane družinske člane)
Stopnje, po katerih bomo plačali dohodnino za leto 2006, so ostale nespremenjene ter znašajo od 16% pa do 50%.
Stopnje dohodnine za davčno leto 2006:
Če znaša neto letna davčna osnova v tolarjih		Znaša dohodnina v tolarjih
Nad	Do	
	1.327.300	16%
1.327.300	2.593.340	212.368 +33% nad 1.327.300
2.593.340	5.247.940	630.161 +37 % nad 2.593.340
5.247.940	10.546.930	1.612.363 +41 % nad 5.247.940
10.546.930		3.784.949 +50 % nad 10.546.930
Davčne olajšave, ki jih lahko uveljavljamo:
1. Splošna olajšava je namenjena vsem zavezancem, pod pogojem da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Zmanjšanje letne davčne osnove za leto 2006 se prizna v višini 604.330 tolarjev oziroma mesečno 50.361 tolarjev.
2.	Osebne olajšave so namenjene:
•	rezidentom invalidom s 100-odstotno telesno okvaro se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.513.772 tolarjev, rezidentu po dopolnjenem 65. letu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 281.081 tolarjev oziroma mesečno 23.423 tolarjev,
•	rezidentom prejemnikom pokojnin in nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja in priznavalnin po Zakonu o republiških priznavalninah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 odstotka odmerjenega prejemka.
3.	Posebne osebne olajšave:
•	rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 1.225.200 tolarjev,
•	rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti ali novinarski poklic, se pod določenimi pogoji prizna zmanjšanje davčne osnove v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 6.000.000 tolarjev.
4.	Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane:
•	za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana letno 484.873 oziroma mesečno 40.406 tolarjev; za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in ima pravico do dodatka za nego otroka letno za 1.756.937 oziroma mesečno za 146.411 tolarjev,
•	za drugega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 42.167 tolarjev letno oziroma mesečno za 3.514 tolarjev,
•	za tretjega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 217.881 tolarjev letno oziroma mesečno za 18.157 tolarjev, za četrtega se olajšava poveča za 393.596 tolarjev letno oziroma mesečno za 32.800 tolarjev, za petega vzdrževanega otroka se olajšava poveča za 569.310 tolarjev letno oziroma mesečno za 47.443 tolarjev
•	posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 484.873 tolarjev letno oziroma mesečno za 40.406 tolarjev.
5.	Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 560.937 tolarjev letno.
6.	Olajšave za različne namene za zmanjšanje letne davčne osnove zavezancev so povezane z vlaganjem sredstev fizičnih
OBVESTILO!
NADOMESTNI PREVOZ PO ŠUTNI
V drugi polovici meseca marca ali pa v aprilu bo potekala posodobitev železniških naprav, in sicer od železniškega postajališča Kamnik do postajališča Kam-nik-Graben.
Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem in železniškem prometu bo potniški promet med postajama ukinjen, in sicer deset delovnih dni. Bolj natančen datum bo objavljen v eni izmed naslednjih številk.
Občina Kamnik in Holding Slovenske železnice d.0.0. sta dolžna v tem času zagotoviti nadomestni prevoz za potnike. Zaradi zagotavljanja normalnega voznega reda je bila izbrana relacija po Šutni, in sicer v obe smeri.
Javna Agencija za železniški promet iz Maribora in Prometni inšpektorat RS sta odobrila začasno spremembo voznega reda, in sicer bo avtobus s postaje Kamnik Graben krenil deset minut prei kot po rednem voznem redu vlaka.
Nadomestni postajališči bosta na parkirišču ob Tunjiški cesti in pred staro knjižnico pred uvozom v Šutno. Obe postajališči bosta začasno označeni.
Nadomestni avtobus je manjši kombi, ki sprejme do 25 oseb (sedeži in stojišča). Hitrost vožnje po Šutni bo omejena na 20 km/h. Vozilo bo opremljeno z daljinskim upravljalcem, kar pomeni, da bo za ostala vozila veljal nespremenjeni režim vožnje.
Zaradi lažje prevoznosti prosimo vse lastnike lokalov in trgovin, da dostavo opravijo v času od 8.20 do 10.00 ure, ko prevozov ne bo!
Zaradi možnih zamud naprošamo vse uporabnike potniških vlakov, da upoštevajo spremembe!
Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo!
Ivan Kenda,
višji svet. za cestno-grom. dejavnost
oseb za določene namene. Davčna osnova se lahko zmanjša za: sredstva, vložena v vrednostne papirje, premije za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov, za prostovoljne prispevke za različne namene, za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika, za nakup likovnih del in leposlovnih knjig, za šolnine in nakup učbenikov in strokovne literature (tudi za vzdrževane otroke), za priklop na internet, za plačane članarine političnim strankam in sindikatom in lahko znašajo največ v višini 2 % letne davčne osnove zavezanca.
Zavezanci lahko davčno osnovo zmanjšajo tudi za plačane zneske obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, vendar ne več kakor za 2 % letne davčne osnove zavezanca.
Pri nakupu ali gradnji stanovanjske hiše je zavezanec glede na kriterij reševanja stanovanjskega problema upravičen tudi do zmanjšanja osnove v višini največ 4 % letne davčne osnove zavezanca, to pa izključuje uveljavljanje sredstev za investicije, namenjene reševanju stanovanjskega problema posameznika v višini 2 % letne davčne osnove zavezanca in uveljavljanje plačanega zneske obresti od posojil, pridobljenih za rešitev stanovanjskega problema zavezanca.
Komu ni potrebno vložiti letne dohodninske napovedi?
Napovedi ni potrebno vložiti tistim zavezancem, katerih dohodki v preteklem letu niso presegli zneska splošne olajšave tj. 604.330 SIT. Prav tako napovedi ne vlagajo upokojenci, ki med letom od pokojnine niso plačali akontacijo dohodnine ter niso uveljavljali olajšavo za vzdrževane družinske člane in če njihovi drugi (preostali) dohodki niso bili večji od 19.171 SIT (80 EUR).
Pozorno in natančno izpolnite oz. dopolnite napoved za odmero dohodnine, saj lahko vsaka napaka ali neuveljavljena olajšava drago stane!	SAŠA MEJAČ
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2
1241 Kamnik
tel: +386 1 831 82 50
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: tic@kamnik-tourism.si
www.kamnik-tourism.si
¥ raroep pksm
KOLEDAR PRIREDITEV
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Glavni trg 2, Kamnik
Ponedeljek. 5. marec, ob 18. uri
otvoritev razstave: »Smučanje po starem«
Na podlagi eksponatov, zgodovinskih slik in pričevanj vam bomo prikazali začetke in razvoj smučanja na Veliki planini ter prizadevanje članov društva Kamniške grče za ohranitev tradicije.
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si
sreda. 28. februar, ob 19.30 potopisno predavanje Študentskega kluba Kamnik Andreja Jernejčič: INDIJA - BARVE REVEŽEV sreda. 7. marec, ob 19. uri
Kolesarski večer - S kolesom na rekreacijo in svetovno prvenstvo
Gostje: Andrej Hauptman - najboljši slovenski kolesar vseh časov, Gorazd Penko - nekdanji selektor slovenske reprezentance in »dirigent« Maratona Franja, Matic Romšak - eden najboljših slovenskih ultra triatloncev
Povezovalec dogodka: Igor Jurič
Večer organizirata: LIONS klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik.
Prireditev z dražbo športnih rekvizitov, ki so jih prispevali slovenski športniki: Hauptman, Benkovič, Mali, Romšak ...
fbp
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik www. domkulture. ora info@domkuiture ora
041/360-399,01/839-76-06(uradne ure med 9. in 14. uro)
nedelja. 25. februar, ob 19. uri
Figaro
SEVILJSKI BRIVEC - opera
za izven
vstopnina: 10/8 EUR (2396,4/1917,1 SIT)
sobota. 3. marec, ob 19. uri
Društvo bosansko - hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan
BOSANSKO SJELO
za izven, vstopnine ni
f&P
Mladinski center Kamnik
-	Klub staršev Kamnik tel. št.: 041/957-609 (Helena)
sreda. 28. 2.. in četrtek. 1.3. 2007:
od 10. do 11.30. telovadnica pri Športni zvezi - zraven Matične knjižnice Kamnik:
-	razgibavanje in zabavne igre za velike in male (obvezni so copati). Vstop je brezplačen!
od 17. do 18. ure v Domu Kulture - Kotlovnica
-	ustvarjalne delavnice in namizne igre. Vstop je brezplačen!
Poročilo z 2. redne seje občinskega sveta občine Kamnik
Svetniki določili cene otroškega varstva v zasebnem vrtcu
Prejšnji teden so se kamniški svetniki zbrali na drugi redni seji v novem mandatu, na kateri so med drugim sprejeli sklep o ceni otroškega varstva v koncesijskem vrtcu Peter Pan, okvirni program dela občinskega sveta v letošnjem letu ter letošnji program dela Komunalnega podjetja Kamnik na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Po skoraj enournem posvetu in že kar nekoliko sramotni razpravi pa so se svetniki in svetnice sporazumeli tudi o letošnjih občinskih nagrajencih.
Velike pozornosti svetnikov tudi podražila. O težavah, ki in svetnic sta bila tokrat deležna se že pojavljajo pri pogovorih tudi letošnja programa dela naše- z upravljavci vaških vodovo-
dov, pa je Klemen povedal, da je zanje v določeni meri kriva neusklajenost pravilnikov o kakovosti pitne vode in o oskrbi s pitno vodo, po drugi strani pa upravljavci vaških vodovodov poudarjajo predvsem to, da gre za zasebno lastnino. »Dokler status teh vodovodov ne bo urejen, jih ne moremo prevzeti v upravljanje,« je še povedal Klemen.
O ravnanju z odpadnimi vo-
Znani so letošnji občinski nagrajenci
Kot sem napisal že v uvodu, so na tokratni seji svetniki in svetnice sprejeli tudi sklep o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj. Razprava na to temo pa je nekaterim svetnikom lahko v sramoto...
Pretekla leta so se svetniki o prejemnikih sporazumeli že pred sejo in na njej o tem niso razpravljali, letos pa temu ni bilo tako. Čeprav je podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič, ki je zaradi županove odsotnosti (zelo dobro) vodil sejo, vodje svetniških skupin takoj po uvodnih formalnostih povabil na posvet, se je v nadaljevanju seje vseeno razvila razprava na izjemno nizki kulturni ravni. Povod za razpravo je bilo nezadovoljstvo nekaterih svetniških skupin (imen svetnikov, ki so v razpravi sodelovali, in nagrajencev, o katerih so govorili, namenoma ne bom navajal) s predlaganimi prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Menili so, da je na izbiro kandidatov za priznanja vplivala tudi njihova »politična barva« in da kriteriji za izbiro niso bili pri vseh kandidatih enaki. Slišali pa smo tudi, da so bili nekateri kandidati »kaznovani« oziroma zavrnjeni zaradi politične pripadnosti predlagatelja in da nekateri nagrajenci ne zaslužijo tako visokih priznanj kot jih bodo prejeli, medtem ko so drugi neupravičeno prezrti... Skratka, s to razpravo so svetniki vsem letošnjim občinskim priznanjem vzeli velik del njihove vrednosti, zato bi bilo bolje, da v prihodnje tovrstno prerekanje opravijo »za zaprtimi vrati« in na sejo pridejo vsaj na videz enotni. Seje občinskega sveta so namreč javne in kaj lahko bi se je udeležil tudi kateri izmed občinskih nagrajencev ter poslušal razpravo o tem, kakšno občinsko priznanje si zasluži in kakšnega ne ...
Letošnja občinska priznanja bodo torej prejeli:
. naziv častnega občana občine Kamnik bo za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in Sloveniji letos podeljen dr. Mirku Juteršku,
. zlati priznanji občine Kamnik letos prejmeta: dr. Avguštin Lah za prispevek k razvoju srednjega šolstva na Kamniškem ter k ustanovitvi Kamniškega zbornika in Tone Žnidaršič za samosvoje in kakovostno likovno ustvarjanje ter izjemen pedagoški prispevek s sodobni slovenski likovni umetnosti,
. srebrna priznanja občine Kamnik prejmejo: KD mešani pevski zbor Cantemus in moški pevski zbor DKD Solidarnost za njun prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture ter Vidko Kregar za razvoj jamarstva na Kamniškem,
. bronasta priznanja občine Kamnik prejmejo: prof. dr. Andrej Misson za zasluge, da LIRA s tolikšnim uspehom koncertira doma in v tujini, ohranja izročilo o narodni zavesti in skrbi za prepoznavnost in promocijo naše občine, Franc Modrijan za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Tuhinjski dolini ter Jamarski klub Kamnik za sistematično odkrivanje in raziskovanje podzemnega sveta na Kamniškem,
. posebna priznanja občine Kamnik pa letos prejmejo Vera Mejač za novinarsko delo, s katerim je prispevala k informiranju občanov občine Kamnik, Rudolf Ehvveiner iz Trofaiacha za prispevek k sodelovanju in partnerskemu povezovanju Kamnika in Trofaiacha, France Trdin za dolgoletno delo na humanitarnem področju ter Društvo samopomoči Tunjice za 110 let uspešnega humanitarnega delovanja.
Z. J.
ga koncesionarja (Komunalnega podjetja Kamnik) na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na obeh področjih čakajo koncesionarja v naslednjih letih zahtevne naloge. Na področju oskrbe s pitno vodo bo moral v upravljanje prevzeti vaške vodovode, nič manj zahtevne pa ne bodo njegove naloge na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, saj bo moral v naslednjih desetih letih zgraditi še vso manjkajočo komunalno infrastrukturo.
Takse za obremenjevanje vode so nas spodbudile k varčevanju z vodo Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, je dejal, da se poraba vode v naši občini že pet let neprestano zmanjšuje, Bojan Klemen iz Komunalnega podjetja Kamnik pa pojasnjuje, da je to predvsem posledica zaračunavanja takse za obremenjevanje vode, zaradi katere se je pitna voda
Svetniki sprejeli cene otroškega varstva v koncesijskem vrtcu Peter Pan
Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi sklep o cenah otroškega varstva v koncesijskem vrtcu podjetja Peter Pan d.o.o.. Cena varstva otrok v prvi starostni skupini znaša 460,48 evra (110.349 tolarjev), v drugi 339,40 evra (81.333 tolarjev), v kombiniranem oddelku pa 416,14 evra (99.723,79 tolarjev).
Vodstvo podjetja Peter Pan d.o.o. je občinskemu svetu poslalo v sprejem za malenkost višjo ceno od tiste v VVZ Antona Medveda z obrazložitvijo, da so njihovi stroški prehrane (in še nekateri) drugi bistveno višji kot v VVZ Antona Medveda, saj otroške prehrane ne kupujejo na osnovi javnih naročil. S temi argumenti pa direktorica vrtca Maša Drenik svetnikov ni prepričala. Še več - svetniška skupina SDS si je z amandmajem prizadevala, da bi koncesijskemu vrtcu določili za pet odstotkov nižje cene od tistih v VVZ Antona Medveda, vendar njihov amandma na glasovanju ni dobil večinske podpore. Tudi Matej Tonin je v imenu svetniške skupine NSi dejal, da cena otroškega varstva v koncesijskem vrtcu nikakor ne bi smela presegati tiste v VVZ Antona Medveda, ki deluje na več lokacijah, in da so v ceni koncesijskega vrtca še vedno rezerve. Demeter Sadnikar, svetnik SDS, pa je menil, da bi morala občina obema vrtcema določiti fiksno ceno. Edini, ki se je novemu vrtcu postavil v bran, je bil Vid Kadunc, svetnik SLS. »Dobro vemo, koliko stane vrtec, še preden se v njem prične varstvo otrok, vrtec Peter Pan pa doslej občine ni stal še nič. Zato se mi ne zdi prav, da nanj že takoj po odprtju začnemo izvajati cenovni pritisk,« je dejal. Na glasovanju so svetniki izglasovali zgoraj navedene cene, ki veljajo že za februar.
KS KAMNIK-CENTER
Obvešča svoje krajane o novi sestavi sveta KS: Tatjana Doplihar, predsednica, Matevž Bergant, podpredsednik, Franc Osolnik, tajnik in člani Antonija Breznik, Emil Grzinčič, Ema Miklič, Janez Repanšek, Miha Pregl.
Naša želja in obveznost je, da uspešno delujemo in suvereno zastopamo interese svojih krajanov, zato vse naše krajane in podjetnike, ki opravljajo dejavnost v naši KS, naprošamo, da se nam pridružijo, da sodelujejo z nami in nam pomagajo zgraditi KS vidno, prepoznavno in kar je najpomembnejše, ugodno in primerno za kvalitetno življenje in uspešno delo.
Da pa nam bo res uspelo, moramo poznati vaše težave, želje, ideje, zamisli, vaša videnja o razvoju,...itd. Pokažimo interes, voljo, in naj nam stalno odmeva v naši zavesti, da samo skupaj lahko prispevamo k pestremu mozaiku življenja naše KS Kamnik-Center.
Vašo pošto, spoštovani krajani, pričakujemo na našem stalnem naslovu: KS KAMNIK-CENTER, Maistrova ulica 18, Kamnik (avtobusna postaja), kjer imamo tudi svoj poslovni prostor in nabiralnik. Uvedli bomo tudi uradne ure in elektronsko pošto, o čemer vas bomo obvestili.
dami pa je Škorjanc povedal, da je naša država z vstopom v EU sprejela obveznost, da bo do leta 2017 s kanalizacijo in čistilnimi napravami opremila vsa naselja z več kot 50 prebivalci. To tudi naši občini nalaga velike obveznosti, ki pa jih sama in zgolj z lastnim kapitalom ne bo zmogla. Zato se bo manjkajoča komunalna infrastruktura v naši občini gradila v okviru projekta prenove in tehnološke posodobitve Centralne čistilne naprave (CČN) v Domžalah, pri katerem bo kot solastnica te naprave sodelovala tudi naša občina. Ta projekt (katerega vrednost je samo v tistem delu, ki se nanaša na obnovo in posodobitev CČN, ocenjena na približno pet milijonov evrov oziroma 1,3 milijarde tolarjev, celotna vrednost pa bo še višja) pa bo prijavljen tudi na razpis za sofinanciranje s strani evropskih kohezijskih skladov.
Občinski svet se bo letos sestal predvidoma desetkrat
Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi okvirni program dela občinskega sveta v letošnjem letu. Predvidoma bodo opravili deset rednih sej, na katerih bodo morali - po besedah direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika - veliko občinskih aktov prilagoditi lanskoletnim spremembam zakonodaje. V razpravi so svetniki izrazili predvsem željo po bolj podrobnem seznanjanju s prostorskimi zadevami. Robin Majnik, svetnik SDS, je namreč izrazil željo, da bi občinski svet letos obravnaval tudi strategijo prostorskega razvoja in prostorski red, Matjaž Jug, svetnik SD, je dodal, da bi želel ob obravnavi lokacijskih načrtov dobiti tudi finančne načrte obravnavanih gradenj, Daniel Kovačič, po novem samostojni svetnik, pa si je ob obravnavi zazidalnih načrtov zaželel tudi makete načrtovanih objektov, da bo mogoče bolj natančno videti, kakšni objekti so v resnici načrtovani. Pred glasovanjem je Pristovnik svetnike seznanil še z najnovejšimi spremembami na področju urejanja prostora. Po novem bo za nadaljnji prostorski razvoj občine namesto dveh treba pripraviti samo en dokument, rok za njegovo pripravo pa je nekoliko podaljšan.
Med ostalimi točkami tokratnega dnevnega reda je treba omeniti še prvo obravnavo predloga pravilnika o sofinanciranju društvenih dejavnosti. Ta pravilnik je namenjen sofinanciranju dejavnosti tistih društev, ki jih ne pokrivajo že sprejeti pravilniki - to so predvsem domoljubne organizacije.
Svetnike je v razpravi motilo predvsem določilo, da lahko župan določen (po njihovem mnenju previsok) del za ta namen predvidenih sredstev razdeli po lastni presoji.
Brane Golubovič, svetnik LDS, pa je predlagal, da bi pravilnik za boljšo učinkovitost razdeliti na dva dela - en del bi bil namenjen enkratnim Naslednjič se bodo naši svet- sti že tudi prvo obravnavo ob-projektom, drug pa sofinanci- niki in svetnice sestali že v za-	činskega proračuna za letošnje
ranju dejavnosti domoljubnih četku marca, ko bodo imeli na	leto.
organizacij.	dnevnem redu po vsej verjetno-	ZORAN JEREB
Vi sprašujete,
župan
odgovarja
B.H. sprašuje, ali tudi v OŠ Stranje obstoja možnost za izobraževanje tujih jezikov v prvih razredih osnovne šole.
Kateri predmeti in v kakšnem obsegu se poučujejo v osnovni šoli določajo predmetnik in učni načrti za posamezni predmet, kijih predpisuje Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru obveznih in izbirnih predmetov devetletke. Med ostalim predmetnik predpisuje tudi zgodnje uvajanje prvega tujega jezika v tretjem razredu (v bivšem 2. razredu osemletke), saj so otroci prav v tem razvojnem obdobju zelo dojemljivi za učenje tujega jezika.
Ministrstvo za šolstvo in šport je, kot obvezno vsebino,.uvrstilo poučevanje prvega tujega jezika v tretjem razredu osnovne šole šele z obvezno uvedbo devetletke, Občina Kamnik pa je zgodnje uvajanje angleščine v tretji in četrti razred razredne stopnje uvedla že pred desetletjem, saj smo se zavedali pomembnosti obvladovanja vsaj enega svetovnih jezikov tako za uspešno izobraževanje kot poznejšo konkurenčno prednost v zaposlovanju in zagotavljanju dodane vrednosti v gospodarstvu. Tako so se učenci v naših osnovnih šolah učili angleščine kar šest let, za kar smo morali v proračunu zagotoviti dodatna sredstva za plače učiteljev in materialne stroške za poučevanje angleščine v vseh matičnih in podružničnih osnovnih šolah, katerih ustanovitelj je Občina Kamnik (cca 20 milijonov tolarjev).
Dodatne programe tujih je-
zikov je sicer mogoče vpeljati že pred vstopom v šolo (programi so kot nadstandard uvedeni že v vrtec). Ponudba programov poučevanja tujih jezikov za malčke je zelo pestra in prepuščena interesom in možnostim staršev, saj so ti programi plačljivi. V šolah jih lahko ponudijo tudi kot interesne dejavnosti, za organizacijo, izvedbo in plačilo stroškov pa se mora šola dogovarjati s starši. Use poti so odprte.
Žal pa vseh interesov ne more pokrivati občinski proračun. Občinska uprava namreč dodatno zagotavlja tudi sredstva za dva logopeda, ki odkrivata govorne motnje otrok že v vrtcu in jih tudi uspešno odpravljata, prav tako iz proračuna pokrivamo stroške za plačo učitelju diatonične harmonike in citer v glasbeni šoli. Vse skupaj pomeni skoraj dodatnih 21 milijonov tolarjev. Omenjena sredstva niso v primerni porabi občine, zato jih je potrebno zagotoviti iz izvirnih prihodkov občine, kar pa je že kar velik zalogaj.
Prepričan pa sem, da je mogoče z dobro organizacijo ob sodelovanju staršev, izvajalcev programov in šole stroške dodatnega poučevanja tujih jezikov minimizirati in tako omogočiti učenje jezikov čim večjemu številu zainteresiranih otrok. To velja tudi za Osnovno šolo Stranje.
župan
Žalna seja občinskega sveta občine Kamnik
Ob smrti častnega občana občine Kamnik mag. Ceneta Matičiča se je v četrtek, 15. februarja, na žalni seji sestal občinski svet občine Kamnik.
V spomin na pokojnika, je na žalni seji, ki so se je udeležili tudi sorodniki Ceneta Matičiča in častni občan dr. Niko Sadnikar, spregovoril župan Tone Smolnikar:
»Čez teden dni bo minilo šest let, ko je Občinski svet Občine Kamnik sprejel sklep o podelitvi naziva častnega občana Občine Kamnik za njegovo življenjsko delo. Samo dober teden dni je minilo, ko sva se zadnjič srečala; obiskal sem ga v Domu starejših občanov Kamnik v dneh po vrnitvi iz bolnišnice, preden je ponovno odšel na operacijo. V sproščenem pogovoru so mu misli hitele predvsem na eno od njegovih priljubljenih ustvarjalnih področij, z velikim upanjem je govoril, da bo ob občinskem prazniku prihodnje leto ponovno izšla njegova knjiga o ekonomiji, ki jo ima že pripravljeno. Ko sem ga vprašal po počutju, je dejal, da je zdaj kar v redu, najbrž pa ni slutil, da se za vedno poslavljava.
Cene Matičič se je rodil 1920. leta vstati kamniški družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Novem mesm in Ljubljani, študiral je v Parizu, Beogradu in Ljubljani. Najprej je diplomiral iz matematike in fizike, potem še na Fakulteti za politične vede in novinarstvo, kjer je dosegel naziv magister znanosti.
Kljub temu, da je kot učitelj matematike in fizike služboval v številnih krajih po Sloveniji, je bil neprestano povezan z rodnim Kamnikom, saj mu je posvetil velik del svojega življenja. Med drugim je bil eden od pobudnikov višje gimnazije v Kamniku, postal je njen prvi ravnatelj.
Njegova velika ljubezen je bik glasba, saj je že kot šestnajstletni mladenič pel tenor v kamniški Liri, nato v Maroltovem APZ-ju, bil je član radijskega
V___________________________
zbora ter učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Glasbeni talent in neizmerna želja po lasmem ustvarjalnem prispevku h glasbi ga je pripeljala v vrste tistih, ki niso samo prepevali, temveč tudi vodili številne pevske zbore in jih kronali z uspehi v Sloveniji in po svetu. Po vojni je v tedanjem kamniškem okraju napisal in objavil številne strokovne kritike s področja glasbe, v zadnjih letih, ko se je ponovno vrnil v Kamnik, ni bilo prireditve, da o njej Cene Matičič ne bi zapisal svojih strokovnih glasbenih pogledov.
Tretje področje njegovega življenjskega ustvarjanja pa je bilo uresničevanje ekonomskih znanosti v praksi. O tem je napisal številne znanstvene in strokovne članke, nekaj knjig, njegovo zadnjo o tej tematiki »Nobelovci s področja ekonomije 1969 - 2000« smo izdali ob občinskem prazniku pred petimi leti.
V slovenskem in jugoslovanskem političnem prostoru pa je Cene Matičič veljal za kontroverzno osebnost polpreteklega časa. Slovenski in jugoslovanski javnosti je znan po Akciji 25 poslancev, saj se je izpostavil kot idejni in praktični nosilec odpora sodobno razmišljujočih in delujočih, evropsko usmerjenih liberalcev proti usmeritvam starih komunističnih sil. Skoraj dve desedetjije bil izločen iz javnega življenja, s svojo pokončno držo se je lahko pojavil šele po rehabilitaciji, konec osemdesetih let, ko mu je bilo vrnjeno tudi njegovo »dobro ime«. Njegova knjiga »Vpet v pomlad sedemdesetih let«, ki smo jo izdali ob občinskem prazniku leta 2004, je bila, kot je zapisal v uvodnih mishh, njegova obveznost.
Rodni Kamnik mu je bil vseskozi drag, zanj je usmerjal svojo veliko ustvarjalno moč, kot mi je dejal med enim prejšnjih obiskov, da se je z veseljem vrnil tja, kjer so mu tekla mlada leta.
Zal njegovih iskrenih misli ne bomo nikoli več slišali! Poslavljam se od njega v prepričanju, da mu je tudi Kamnik skušal vračati tisto, kar je sam želel svojemu rodnemu mesm.«
Središče za samostojno učenje v Matični knjižnici Kamnik
Izobraževanje in učenje v vseh obdobjih človekovega življenja, še posebej pa v obdobju odraslosti, postajata vedno bolj nujna, da bi si ljudje z obnavljanjem starega in pridobivanjem vedno novega znanja omogočili učinkovito delovanje na delovnem mestu, doma, v družbi in drugje. V učeči se družbi naj bi bilo izobraževanje prosto dostopno vsakomur (ne glede na starost, spol, socialno ozadje, poreklo, versko usmerjenost idr.) in naj bi upoštevalo interese, potrebe in kulturne vrednote vseh, ki se učijo. V praksi bi to moralo pomeniti, da ima vsak posameznik individualno učno pot, ki je odvisna od posameznikovih učnih potreb in želja v vseh fazah njegovega življenja. Vsebina učenja, čas, kraj in ritem učenja naj bi bili prilagojeni učečemu se posamezniku, njegovim učnim zmožnostim, željam, potrebam.
Kaj je središče za samostojno učenje?
Samostojno učenje je najstarejša in najbolj tradicionalna oblika učenja. Temeljna značilnost samostojnosti je v tem, da učeči se sam prevzame pomemben del odgovornosti za svoje učenje in izobraževanje. Središča samostojno učenje, so centri v katerih se odrasli učijo brezplačno in organizirano s pomočjo moderne informacijsko komunikacijske tehnologije in prilagojenih gradiv in z ustrezno strokovno pomočjo. Organizirano samostojno učenje je namenjeno predvsem vsem odraslim, ki:
•	so fizično ali časovno omejeni, da bi se vključevali v običajne oblike izobraževanja;
•	jim način izobraževanja v središčih za samostojno učenje bolj ustreza kot način v običajnih oblikah izobraževanja (prilagajanje individualnim potrebam posameznikov - izbira vsebin, hitrosti in ritma učenja, izbira časa učenja, poglabljanje v vsebine);
•	imajo denarne omejitve (učenje v središčih je brezplačno).
Pred začetkom učenja in med njim so udeležencem na voljo usposobljeni strokovni delavci
LITERARNI VEČER
V	TERMAH SNOVIK
Vsaka pesem je po svoje čudovita,
v vsaki pesmi je duša pesnika skrita.
V	sredo, 7. februarja, se je v Termah Snovik zgodil dogodek, namenjen predvsem pesniškim dušam. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so pripravili literarni večer, ki ga je vodila Petra Šuštar. Predstavili so se številni avtorji, ki so s svojimi pesmimi sodelovali na pesniškem natečaju. Tematski sklopi pesmi so bili zelo različni: od ljubezenskih, družinskih, do opevanja narave, Term Snovik in domovinskih pesmi. Zaradi obilice lepe poezije se je bilo težko odločiti, kdo je najboljši, zato so nagrajence izbrali kar z žrebom. Večer, poln lepe poezije, je z nežnimi zvoki popestril pianist Simon Skalar.
Literarni večer se je nadaljeval v prijetni družbi, ob kozarčku pijače in kulinarični ponudbi, namenjeni literarnim navdušencem. Med ponudbo so se našle tudi pesniške rezine, ki bojda pomagajo, da se prav fine pesmi pišejo.
Program večera je ob prebiranju pesmi in poslušanju glasbe povezovala Petra Šuštar, animatorka v Termah Snovik in nova pesniška duša.
VABLJENI V SPOMLADANSKE TEČAJE 2007
• MALA ŠOLA
▼/ . ZAČETNI TEČAJ (IPS A-B-BH- C) . NADALJEVALNI (IPO)
. PES SLEDAR
VPISI BODO POTEKALI 28. 02. sreda, 01. 03. četrtek,
06. 03. sreda, 07. 03. četrtek. OD 18. DO 20. URE na VADIŠČU KINOLOŠKEGA DRUŠTVA DUPLICA.
kdduplica3@gmail.com
www.kdduplica3.com
041 213 596 041 927 657 041 201 680
praksi pa zagotoviti dobre učne pogoje in primerna gradiva za odrasle, ki se želijo samostojno učiti. V Sloveniji v različnih organizacijah (večinoma pri ljudskih univerzah, pa tudi pri zasebnih izobraževalnih organizacijah in v
in svetovanje v obliki izkustveno izobraževalnih delavnic pod strokovnim vodstvom Andreja Trampuža, univ. dipl. psiholog, ki je tudi klinični Imago partnerski terapevt, ter Maje Janežič, svetovalke v Centru za kakovost odnosov.
Za starejše občane smo pripravili tečaj interneta, da se bodo lahko na celovit in ustvarjalen način vključili v družbo, si dvignili samospoštovanje, obo-
(informatorji, mentorji, svetovalci). Največjo vlogo imajo vsekakor svetovalci, ki sodelujejo pri načrtovanju in spremljanju učnega procesa, zlasti pa udeležence spodbujajo in motivirajo.
Vloga središč za samostojno učenje je predvsem v zagotavljanju neformalnega, brezplačnega in samostojnega izobraževanja čim širšemu krogu ljudi. Ne smemo pozabiti tudi pomen širjenja kulture samostojnega učenja in dvigu izobrazbene ravni prebivalstva. Zelo pomembno je tudi spodbujanje in motiviranje posameznikov k učenju (pridobivanje novih znanj, utrjevanje starih znanj, širjenje pomena vseživljenjskega izobraževanja.
Slovenska središča za samostojno učenje so rezultat več kot desetletnega razvijanja in uvajanja projekta Organizirano samostojno učenje, katerega nosilec je Andragoški center Republike Slovenije. Andragoški center Slovenije je projekt začel razvijati v letu 1993, v letu 1995 pa so tudi v praksi že začela delovati prva središča za samostojno učenje. Primarni namen projekta je bil razviti kulturo samostojnega učenja v slovenskem prostoru, v
Osebje SSU-ja v Matični knjižnici Kamnik
dveh knjižnicah) trenutno deluje 32 središč za samostojno učenje
SSU v knjižnici Kamnik
Določena skupina uporabnikov naše knjižnice je usmerjena k učenju. Ponudili smo jim urejen učni prostor v prostorih čitalnice v drugem nadstropju. Na voljo imajo 30 učnih mest, opremljenih z moderno učno tehnologijo: računalniki, avdio in video napravami ter učnimi gradivi za samostojno učenje. Tehnologijo in učna gradiva lahko uporabljajo brezplačno. Samostojno se lahko učijo tujih jezikov, računalniških programov, si pridobijo splošna znanja ter koristne informacije o izobraževanju, brskajo po internetu, berejo revije in časopise ter poslušajo glasbo.
Druga skupina odraslih, ki se učijo v SSU-u v Matični knjižnici Kamnik, so se odločili za izobraževanje o osebnih odnosih, kako izboljšati položaj na delovnem mestu in tudi kvaliteto življenja. Ponudili smo jim izobraževanje
gatili svoje kulturno življenje in sami zadostili svojim potrebam. Cilj tečaja je naučiti obiskovalce, da uporabljajo sodobne informacijske in komunikacijske sisteme kot vsakdanje vire. Da torej ne bodo za vsako težavo na pomoč klicali svoje vnuke.
Naše Središče za samostojno učenje je zaživelo in se uspešno odzvalo potrebam našega lokalnega okolja po novem znanju in ustvarjalnem preživljanju prostega časa odraslih Kamničanov. Posebej veseli smo upokojencev, ki jih naše prostovoljke (Andreja Kališnik, študentka prevajalstva, Milena Kodra, diplomirana etnologinja, Špela Žavbi, absolventka filozofije) in mentorica ter vodja središča Duška Težak, diplomirana bibliotekarka, vodimo skozi računalniške skrivnosti novim znanjem in možnostim naproti. Ker je odziv precejšen, se pozanimajte za naslednje tečaje v knjižnici pri Duški Težak.
DUŠKA TEŽAK
F
www.kd-domzale.si
ebruar
sobota, 24. februar ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor Brata Grimm: RDEČA KAPICA
lutkovna predstava
sobota, 3. marec ob 20:00 Mestno gledališče Ptuj rokgre: SIRUP SREČE
mala krošnjarska opereta, igra/poje: Lara P. Jankovič
nedelja, 4. marec ob 17:00 8. GOSTIČEVI DNEVI
Slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana
ponedeljek, 5. marec ob 20:00 MARJANA LIPOVŠEK mezzosopran ALFRED BURGSTALLER bas ANTHONV SPIRI klavir koncert, na sporedu: Purcell, Monteverdi, Čajkovski, Brahms, Schumman, Lipovšek in Dvorak
sobota, 10. marec ob 10:00 Gledališče Labirint
Lojze Kovačič: MOŽIČEK MED DIMNIKI, lutkovna predstava
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Dom kulture -naša mala klinika
Vedno bolj se sprašujem, koliko različnih zvrsti lahko prenese Dom kulture Kamnik. Pa tokrat ne mislim gledaliških žanrov ali, če hočete širše, umetniških žanrov. Ne, razmišljam o mnogo bolj eksperimentalnih žanrih, kot je bila prireditev pod naslovom Krvodajalska akcija. Ne, ni šala, ne norčujem se iz ene redkih preživelih plemenitih človekoljubnih akcij, a v dokumentaciji Doma kulture Kamnik je res vodena kot prireditev. Obrazec za poročilo o prireditvi je pač samo eden in na njem lahko najdemo število sodelujočih in število gledalcev, prodane vstopnice. Najbolj zanimiv je zadnji del poročila - posebnosti na prireditvi. Tam se nam je zapisalo, da so udeleženci prireditve izgubili veliko krvi. Torej - koliko žanrov prenese dvorana? Pred leti smo se komaj znebili prodajalcev poceni orodja in oblek, ki so bili v devetdesetih navajeni prodajati svoje artikle v opuščenem Kino domu. Kaj torej spada v Dom kulture in kaj ne? Orientalske plesalke, Tai-chi vadba, delavnice sodobnega plesa, zbori, folklora, break-dance, hip-hop, gledališke predstave, koncerti - seveda! Mladinska kultura, šolske predstave, projekti in naravoslovni dnevi - seveda! Plezalci na podstrešju in baptisti nadstropje nižje - zakaj ne? Kongresna dejavnost - priročna zadeva za pokrivanje normalnih abonmajskih izgub! Krvodajalska akcija pa - hm ... Mogoče zadeva za širšo debato, ki jo bo kmalu omogočala naša posodobljena internetna stran.
Februar je bil mesec odpovedanih, prestavljenih ali zamenjanih prireditev, kar je posledično pomenilo mesec opravičevanja in pošiljanja dopisov. Hvala vsem, ki ste vse to sprejeli z razumevanjem (tistih drugih praktično ni bilo). Upajmo, da bo marec bolj zdrav.
Pevski zbori so poskrbeli za dobro vzdušje, Prešernova slika pa vsaj za simbolično obeleženje letošnjega kulturnega praznika. Nagrade najboljšim, najzaslužnejšim in najlepšim, tudi na področju kulture, se bodo podeljevale šele marca ob občinskem prazniku. Mislim pa, da je že čas, da začnemo (spet) praznovati ta edinstven slovenski praznik ob pravem času.
Kamfest bo lep, sončen in pisan. Odpovejte se morskim užitkom, gorskim podvigom in vesoljskim poletom - raje ostanite doma in se prepustite štirinajstdnevnemu kulturnemu šoku s kar nekaj novostmi. Ne, dragi gostinci, ni to kar si mislite. Da pa ne bom v vaših očeh zgolj grdi grdi raček, naj vam prišepnem, da bo letošnji festival od 12. do 25. avgusta. Zaradi dopustov, mislim.
GORAN ZAVRŠNIK, programski vodja KDPM
Leto kulture 2006/2007 - OŠ Frana Albrehta
in Matična knjižnica Kamnik
ZGODBE MOJEGA KRAJA
V sodelovanju med Ministrstvom za šolstvo in šport in Ministrstvom za kulturo je šolsko leto 2006/2007 Leto kulture. Namenjeno je dvigu zavesti o pomenu kulturne vzgoje v šolskem in javnem prostoru. Zato naj bi se šole in kulturne ustanove povezovale, da bi otrokom skupaj predstavili dostopnost do kulturnih dobrin. Gre pa tudi za podporo bralni kulturi, ki je za slehernika zelo pomembna.
Njihove izdelke smo predsta-■ vUi na odprtju razstave in na razstavi v Matični knjižnici Kamnik v torek, 6. februarja.
V smeh nas je spravila igrica Rozi in prijatelji avtorice Tatjane Tratnik (Matična knjižnica Kamnik) in v režiji Jane Svetec, igrali pa so učenci s podružnice Mekinje. Predstava je bila zares imenitna! Člani dramskega krožka iz Kamnika, ki ga vodi Monika Šimenc, so se poigrali z besedami Pisa-
Mladi igralci igrice Rozi in prijatelji.
Našemu, kamniškemu skupnemu letu kulture smo dali naslov Zgodbe mojega kraja, da bi spodbudili učence k raziskovanju našega okolja s pomočjo znanja naših učiteljev, staršev in starih staršev. Ampak tudi s pomočjo knjig in računalnikov, kar pa je vsebina knjižnice. Snovanju teh zgodb in Letu kulture se je pridružila Osnovna šola Frana Albrehta. Ivanka Učakar, dolgoletna knjižničarka na Osnovni šoli Frana Albrehta, je povedala: »Šola Frana Albrehta je v Kamniku posebna, ker je šola na petih lokacijah, šolarji se srečujejo z zgodbami Kamnika, Mekinj, Nevelj, Tunjic in Vranje Peči. Šolski programje obsežen. Češe lotimo projekta, ga vedno povezujemo s temami iz učnih načrtov, vsebine so tako bolj življenjske. Povezujemo splošno in lokalno.«
Učenci so veliko ustvarjali.
telja, ki je poslal pravljico; ideje za didaktične igrice sta zapisali Danica Zupin in Ivanka Učakar. Danica Zupin je nastop učencev takole napovedala: »Šola nosi ime pesnika, prevajalca, urednika Frana Albrehta. Kako njegovo delo približati najmlajšim de-vetletkarjem? Z igro.« Povedala je, da je prav zato nastala zajetna skripta idej za didaktične igre.
Prisluhnili smo tudi spominom dedkov in babic, ki so jih zapisali učenci razredničark Metke Mestek in Majde Zupančič iz Tunjic in Nevelj. Tako smo zvedeli, kako je bilo tiste davne dni, ko so imeli v Tunjicah take smreke, da je ob sečnji vrh padel na Ljubljano.
Zgodbe mojega kraja so zaživele v iskrivem otroškem ustvarjanju. Le zaželimo si lahko, da bo ustvarjalnost v njih ostala takrat, ko jo bo naš kraj kako potreboval.
BREDA PODBREŽNIK
Inovativnost je nujna tudi na področju medicine
Inovativna dejavnost, ki je v svetu pomembno gibalo gospodarskega razvoja, je v Sloveniji še v povojih, tudi zaradi skromnih spodbud okolja in države. A Kamničan Ivan Zrimšek je med peščico tistih slovenskh inovatorjev, ki so na svoje dosežke opozorili tudi evropsko in svetovno javnost. Skupaj z ruskim strokovnjakom fizike Sergejem Vesninom je razvil napravo in metodo za zgodnje odkrivanje bolezni dojk, ki je bila že na sejmu inovacij v Ženevi spomladi 2005 nagrajena z zlato medaljo kot najboljša novost s področja medicine. V v oktobru lansko leto pa je Ivan Zrimšek za svojo inovativno metodo na sejmu novosti IENAvNurnbergu kot prvi Slovenec prejel najvišje priznanje Grand Prix s strani Evropskega Združenja Inovatorjev.
Zgodnje odkrivanje bolezni dojk je ena izmed najpomembnejših nalog, s katero se ukvarja sodobna medicina. Ugotavljanje sprememb in bolezenskega stanja dojk v čim bolj zgodnji fazi namreč bistveno pripomore k učinkovitemu in uspešnemu zdravljenju. »Dejstvo je, da ženska zboli za rakom doj-
ke že nekaj let prej, preden se kot posledica bolezni pojavi tumor (klinična faza), klasične metode diagnosticiranja pa večinoma odkrijejo bolezen šele s pojavom tumoija, torej nekaj let po nastopu bolezni. Ze pred nastankom tumorja (predklinična faza) pa se tkivo dojke upira bolezni s po-

Na letošnji Območni reviji pevskih zborov občin Kamnik in Komenda ob kulturnem prazniku seje predstavil tudi Tunjiški oktet.
Pevsko obarvan praznik Utore
Da pesem povezuje ljudi med seboj in jih vodi v prijetno druženje, je ponovno potrdila tradicionalna območna revija pevskih zborov na večer kulturnega praznika in navdušena dvorana Doma kulture Kamnik.
Kar lepo število je pevk in pevcev, ki svoj prosti čas zapolnjujejo s pesmijo in petjem, drugi pa smo se predajali veselju ob poslušanju pesmi desetih odraslih pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda. Povabilu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 01 Kamnik za letošnjo, 28. revijo, so se odzvali Mešani pevski zbor Odmev Kamnik z zborovodkinjo Ano Smrtnik, Moški pevski zbor Komenda z zborovodjem Lojzetom Kolarjem, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, Komorni pevski zbor Sutna Kamnik z zborovodjem Rokom Rakarjem, Tunjiški oktet, ki ga vodi Olga Stele, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda z zborovodjem Ignacem Gorjancem, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik z zborovodjem Markom Tiranom, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik z zborovodjem Acom Biščevičem, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik z zborovodjem Andrejem Missonom in Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas z zborovodkinjo Matejo Kališnik. Zaradi bolezni pevke ZePZ DKD Solidarnost niso mogle nastopiti.
Letos je Območna izpostava Kranj koordinator območnih revij pevskih zborov za vse gorenjske občine. Odločila se je, da bo revije po vseh izpostavah spremljal en človek. Vloga strokovnega spremljevalca in selektorja je, da neobremenjeno in zbrano posluša petje zborov in interpretacije zborovodij. Nato napiše zborovodjem pisno mnenje o nastopu, vsebina pisma pa ima predvsem svetovalni namen. Poleg tega na vsakem koncertu izbere enega ali več zborov za medobmočno srečanje pevskih zborov Gorenjske, ki bo novembra v Škofji Loki. Strokovni spremljevalec revije in selektor za letošnje medobmočno srečanje PZ Gorenjske Mitja Gobec nam je ob izteku glasbenega večera povedal:« Revija v Kamniku je bila nadpovprečno dobra. Gre za že uveljavljene zbore in za znane zborovodje. Ne bo mi težko narediti izbor, a težko se bo odločiti koliko jih predlagati naprej - ali dva ali tri. Vesel sem, da je toliko mladih pevcev, ki sestavljajo kvalitetne pomlajene pevske zbore. Uvodni govor vodje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Kamnik Toneta Fticarja je bil zelo tehten in primeren ob kulturnem prazniku. Vzdušje v dvorani je bilo zelo prijetno. Čuti se, da ljudje živijo s petjem in spoštujejo to kulturno dobrino.«	VERA MEJAČ
Ivan Zrimšek
večanjem metabolizma in hkrati temperature v globini tkiva - ta dogajanja lahko spremljamo z metodo Breastscan, ki meri spremembo temperature v globini tkiva dojke. Na ta način je možno odkriti bolezenske spremembe v dojki v najzgodnejšifazi,« pojasnjuje Ivan Zrimšek, sicer inženir strojništva, ki je pridobil kar precej medicinskega znanja, predvsem o boleznih dojk. »Na področju zdravljenja je urad-na medicina veliko naredila, a kaj ko se zdravljenje prične prepozno, takrat, ko je tumor že relativno velik. !« ugotavlja Ivan Zrimšek.
Kako se je začelo vaše dolgoletno raziskovalno in razvojno delo na področju razvijanja metode za zgodnje odkrivanje bolezni dojk in kako to, da ste se usmerili prav na to področje?
Zaskrbljujoč je podatek, da rak dojke predstavlja kar 20% vseh rakov pri ženski in predstavlja trenutno najpogostejšega raka pri ženski v Sloveniji. Raka na dojki je toliko kot vseh ostalih ginekoloških rakov skupaj. Umrljivost je visoka, prav ta bolezen pa ima eno najslabših diagnostik. Odprava bolezni je namreč v prvi vrsti odvisna od pravočasnega odkritja bolezni oziroma prave diagnostike v čimbolj zgodnji fazi.
Klasične metode večinoma odkrijejo bolezen šele s pojavom tumorja, torej nekaj let po nastopu bolezni, saj razvoj do velikosti 1 cm potrebuje preko 6 let. Že pred nastankom tumorja (predklinična faza) pa se tkivo dojke upira bolezni s povečanjem metabolizma in hkrati temperature - ta dogajanja lahko spremljamo z metodo Breastscan, ki jo v praksi uporabljamo od leta 2001.
Skupaj z enim največjih ruskih in svetovnih strokovnjakov na področju mikrovalovne tehnike Sergejem Vesninom, s katerim sva se srečala po srečnem naključju, smo v podjetju Mogy začeli razvijati sistem diganostike s pomočjo radio-termometrije, sprva za diagnostiko bolezni hrbtenice, nato pa sva se osredotočila na diagnostiko bolezni dojk. Sistem za odkrivanje bolezni dojk BreastScan sva razvila v letu 1994, leta 1996 pa je bil že izdelan prvi prototip. V letih 1998 - 2000 so bile v Rusiji narejene prve klinične raziskave, na osnovi katerih
smo prejeli certifikat z dovoljenjem za uporabo metode v medicini. Metoda je popolnoma nova in gre za edino napravo v svetovnem merilu, s katero je možno neinvazivno meriti temperaturo v globini tkiva. Z napravo lahko ugotovimo bolezenske procese že dolgo pred nastankom strukturnih sprememb in s tem opozorimo na proces v najzgodnejši fazi bolezni.
Katere so prednosti vaše metode Breastscan in v čem se razlikuje od mamografije, ki se pri nas uporablja kot klasična metoda diagnosticiranja za ženske po 40. letu?
Mamografija je rentgensko slikanje, s pomočjo katerega odkrivamo bolezenske spremembe v dojki. Trenutno je to v svetu najbolj razširjena metoda preventivnega pregleda dojk, vendar ima tri bistvene pomanjkljivosti: bolezen se »vidi« šele z nastankom strukturne spremembe, saj je v povprečju tumor z mamografijo diagnosticiran pri velikosti 1,4 cm, pri mlajših ženskah (do menopavze) z veliko žleznega tkiva je mamografija slabo pregledna, pri pregledu dojk z mamografijo pride do presije dojk in sevanja, zato se slikanja lahko ponavljajo v redkejših časovnih intervalih. Uradna medicina svetuje mamografijo po 40. ali celo 50. letu. Je pa zanimiv
samem zdravljenju ampak v neustrezni diagnostiki, ki zazna šele relativno velike strukturne spremembe v tkivu, ne pa procesa v dojkah, ki lahko pred tem poteka več let. Za ženske, mlajše od 40 let, diagnostika praktično ne obstoja, saj mamografija zaradi nepreglednosti tkiva (kot tudi nekaterih drugih dejavnikov) v tem obdobju ni priporočljiva. Tako so ženske prepuščene samopregledovanju, ko pa se otipa strukturna sprememba, pa je lahko marsikdaj že prepozno.
V	oči bode podatek, da 80 - 90 % raka dojke najdejo pacientke same slučajno ali pri samopregledu. (Louis G. Keith et and.)
Kakšen pa je princip vaše metode odkrivanja bolezni dojk?
Sledimo splošni ugotovitvi, daje temperatura eden glavnih pokazateljev zdravstvenega stanja človeškega organizma. Ko se začne v celicah tkiva nek proces, se spremeni metabolizem in s tem temperatura.
V	večini primerov bolezni pride do previsoke ali prenizke metabolne aktivnosti organov v globini, kar nas opozori, da je potrebno podrobneje preiskati področje prizadetega organa.
Pri dojkah se pri večini bolezni tkivo odzove s spremembo temperature, ki je lahko spremenjena pri celem tkivu (vnetja), pri večini bolezni pa je lokalna. S posebno občutljivo sondo lahko izmerimo temperaturo v globini tkiva dojke, ne da bi pri tem posegali v telo. Temperatura se tako izmeri na devetih različnih mestih na vsaki dojki, primerjajo se simetrične točke obeh dojk. Podatki so računalniško obdelani, rezultati grafično oblikovani v obliki primerjalnega
Ar

Na predvečer kulturnega praznika so dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik nad kavarno Veronika pripravili recital. Prebirali so zgodbe Prešernovega življenja in brali njegove pesmi. Prijeten večer Pa so spremljali tudi zvoki kitare in flavte.	VERA MEJAČ
Andreja Rajh, inženir radiologije, ki opravlja prelgede, nam je pojasnila, da se pri pregledu s sistemom BreastScan z zelo občutljivimi senzorji izmeri globinska in površinska temperatura na devetih točkah vsake dojke. Pri tem se natančno izmerijo odstopanja od normalne temperature v vsaki dojki in v primeru odstopanja temperatur asimetričnih točk določi mesto ter možne oblike obolenja. Vsaka pacientka takoj po pregledu prejme izvide ugotovljenega stanja, ki so jasni in razumljivi.
podatek, da agresivnejše oblike raka dojke z višjo stopnjo smrtnosti prizadenejo skupino žensk, starih med 35. in 50. letom.
Z razliko od mamografije je metoda BreastScan neinvazivna, s pomočjo občutljivega senzorja meri temperaturne spremembe v globini tkiva in s tem opozarja na spremembe metabolizma v tkivu.
Metoda praktično nima starostnih omejitev, merilni senzor deluje kot sprejemnik in v tkivo ne oddaja nobenih valovanj, zato je metoda uporabna kot preventivna metoda tudi za mlajše ženske. Pomembno je tudi to, da vse meritve natančno obdela računalnik in nas opozori na odstopanja, medtem, ko je pri mamografiji predvsem od znanja in izkušenj zdravnika odvisno ali bo na sliki prepoznal spremembe v tkivu.
Torej skušate z metodo Breastscan odpraviti pomanjkljivosti mamografije in odkrivati bolezni dojk v čimbolj zgodnji fazi?
Zgodnje odkrivanje bolezni je vsekakor najvažnejša prednost metode, saj s tem omogočimo bistveno uspešnejše, lažje in cenejše zdravljenje bolezni. Ocenjujemo, da bi se z uvedbo metode breastscan kot screening metode umrljivost za rakom dojke zmanjšala najmanj za polovico.
Glavni problem zdravljenja raka dojke v današnjem času ni v
grafa in grafa temperaturnega polja. Program vsebuje tudi ekspertni sistem, ki s pomočjo statistične obdelave vseh predhodno vnešenih podatkov prikaže možnosti resnosti obolenja in stopnjo verjetnosti, da gre v določenem primeru za rakavo obolenje. Na osnovi tega sistema lahko tudi najdemo pacientko, ki je bila z rezultati najbližje trenutno merjeni pacientki. Ta informacija nam daje dodatno osnovo za odločanje. Pacientkam, pri katerih so večja odstopanja, svetujemo nato pregled pri prof. dr Janezu Kuhlju, ki je tudi razvil metodo zdravljenja določenih benignih obolenj. Rezultate njegovih terapij objektivno ocenjujemo preko metode Breastscan.
Rezultati kliničnih preizkusov kažejo, da je natančnost metode preko 90%, kar je nad standardom klasičnih diagnostičnih metod bolezni dojk.
Je vaša naprava in metoda v uporabi tudi izven vaših ordinacij v Sloveniji ali tudi širše? Koliko aparatur pa izdelate in kje?
Žal v Sloveniji naprava in metoda zaradi nerazumevanja stroke in strahu pred novostmi še ni klinično priznana, zato jo uporabljamo samo v naših ordinacijah. Več razumevanja pa so pokazali v tujini, uspešno jo uporabljajo v Rusiji, Ameriki, Angliji, na Slovaškem in v Avstriji. Je pa res, da tudi farmacevtska industrija, kjer se obrača veliko denarja, ni naklonjena novostim na področju zgodnjega diagnosticiranja.
Aparature izdelujemo na inštitutu RES v Moskvi in sicer okrog deset mesečno. Proizvodna kapaciteta že sedaj ne zadovoljuje potreb naročil in ker se vse bolj odpira trg EU, računam tudi na proizvodnjo v Sloveniji.
Lahko vaša metoda postane splošno uporabljena praksa ali celo izpodrine mamografijo?
Mislim, da bo uporaba naše metode BreastScan prisilila medicino, da naredi korak naprej od klasičnih metod diagnosticiranja, potrebno pa je popularizirati sa-mopregledovanje dojk, rutinsko mamografijo po 40. letu, predvsem pa razvijati in uvajati nove neinvazivne in dovolj selektivne metode za zgodnje odkrivanje raka na dojki - kot je na primer radiotermometrija. Seveda pa tudi metoda BreastScan nikakor ne bo izpodrinila mamografije, je njeno odlično dopolnilo na poti k odkrivanju bolezni v zgodnji fazi, ko je ta bolezen lahko ozdravljiva oziroma ko lahko podaljšamo preživetje in izboljšamo kvaliteto življenja.
SAŠA MEJAČ
Preventivni pregledi dojk
po metodi BreastScan
H^^2005
Najboljša novost s področja medicine
rNj	. Pregledi dojk so neinvazivni (brez
mam sevanja) in brez bolečin.
I
mm
•ar
jL
Primerni so tudi za ženske do 40 let. Visoka natančnost pregleda.
Dodatne klinične preglede opravlja prim. dr. sc. Janez Kuhelj, dr. med.
e za preventivne preglede dojk in manualno medicino
ani, Mariboru in Novi gorici
srrr, («5M5nD. JasV
na medicina
Učinkovito
zdravljenje gibalnega sistema
Izvajajo jo izključno zdravniki - specialisti manualne medicine.
Simptomi: glavoboli, vrtoglavice, bolečine v hrbtenici, artroze sklepov (rama, komolec, kolk, koleno), bolečine ali mravljičenje v rokah ali nogah.
6	23. februarja 2007
POGLEDI
Kamniški OBČAN
Prvi zasebni vrtec, občinska priznanja in pitna voda
SLOVENIJA V DRUŽBI NAJBOLJŠIH!
15. januarja smo praznovali 15. obletnico priznanja Slovenije s strani Evropske skupnosti. Pred tem datumom -15. januarjem 1992 -je Slovenijo priznalo že kar nekaj evropskih držav, vendar je odločitev na tako visoki ravni predstavljala pomemben znak državam po svetu. Do avgusta leta 1992 je Slovenijo priznalo 92 držav, do danes pa 169 držav.
To je bil tudi poudarek nagovorov visokih gostov na slovesnosti Dobrodošlica evru v Cankarjevem domu. Če se je še pred časom zdelo, da so kriteriji za vstop v evro območje težko dosegljivi in da jih bi težko dosegle že sedaj razvite države EU, še težje pa nove države, je Slovenija to tiho bojazen dvanajsterice v evro območju razblinila. Dokazala je, da evro klub ni zaprt klub in da je s pravo politiko in sistemskim pristopom sedanje in prejšnjih vlad možno doseči tudi tako zahtevne kriterije. Ta korak tako ni pomemben samo za Slovenijo, ampak za celotno dvanajsterico, pa tudi izziv novim članicam Evropske unije, ki so si tudi same zadale cilj, da vstopijo v evro območje. In če se je morda zdel ta cilj oddaljen, jim je bližnja soseda Slovenija dokazala, da je uresničljiv.
Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na vse, kar smo s prvim korakom, osamosvojitvijo in vsemi nadaljnjimi koraki dosegli v relativno kratkem obdobju. Ko pogosto poudarjamo, da smo majhni in se bomo izgubili med velikimi narodi, pa je ravno ta majhnost tista, ki omogoča, da hitreje reagiramo na določene spremembe in se jim hitreje prilagodimo. Če samo primerjamo, koliko težav so nekatere države imele ob uvajanju evra, je pri nas prehod minil brez težav in praktično čez noč smo se navadili na nov denar (nekoliko tudi zato, ker smo nekaj plačilnih sredstev že zamenjali v naši zgodovini). Seveda tudi zaradi dobrih priprav in dobrega dela banke Slovenije, zaposlenih v bankah...
Vse to kaže na to, da smo v resnici zelo prilagodljivi in lahko hitro sledimo spremembam. Končno to dokazuje tudi visoka gospodarska rast, ki se je včasih zdela nedosegljiva, sedaj pa je presegla vsa pričakovanja in napovedi tudi najbolj optimističnih ekonomistov.
S pomembnimi sistemskimi spremembami smo spodbudili in obudili nekdanjo slovensko radovednost in inovativnost.
Da ne gre za majhne dosežke so s svojo prisotnostjo na prireditvi pokazali visoki gostje in predsedniki vlad držav EU; nemška kanclerka in predsedujoča EU Angela Merkel, predsednik evropske komisije Jose Manuel Barosso, predsednik evropske centralne banke, katerega podpis je na vsakem evro bankovcu Jean - Claude Trichet, predsednik evroskupine in luksemburški premier Jean - Claude Juncker, predsednik italijanske vlade Romano Prodi in številni drugi. Izrekli so čestitke Sloveniji in ji zaželi uspešno pot tudi naprej. Gostitelj, predsednik Vlade Janez Janša, pa je poudaril, da je Evropska unija najuspešnejši strateški politični uspeh zadnjega stoletja. Države EU so bile tiste, ki so po II. svetovni vojni ohranile svobodo ter razvijale demokracijo in gospodarski napredek. Tako so ustvarile prostor, ki so se mu lahko pred kratkim pridružile države, ki so bile pod komunistično oblastjo in kjer se niso mogle razvijati tako, kot bi se lahko. Poudaril je, da brez tega ne bi bilo ničesar, čemur bi se komunizma osvobojeni narodi lahko pridružili.
Seveda pa smo sedaj kot Evropejci vsi odgovorni za naš skupen razvoj, tudi Slovenija, za katero v EU nihče ne reče, da je majhna, ampak uspešna in lepa država, v katero radi prihajajo. Zato - bodimo ponosni, da doživljamo take zgodovinske trenutke in smo tudi sami, s svojim znanjem in izkušnjami, del teh tako pomembnih trenutkov za slovenski narod.
RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ
Na zadnji seji občinskega sveta so občinski svetniki prazniku primerno (bil je sveti Valentin) med drugim razpravljali tudi o cenah vzgojno-var-stvenih programov v prvem zasebnem vrtcu v Kamniku. Svetniki LDS in koalicije so na seji zagovarjali enakost cen programov in s tem tudi otrok v vrtcih, zagotavljanje enakih meril za podeljevanje občinskih priznanj in čimprejšnjo ureditev oskrbe s pitno vodo, še posebno glede prevzema vaških vodovodov.
Brane Golubovič, kijev odsotnosti župana vodil sejo občinskega sveta, je po sprejemu točke določitev cene programov v koncesijskem vrtcu povedal, da je »...zadovoljen, ker se končuje projekt, ki se je začel tudi s pripravo točke in zaključkov Svetniške skupine LDS v letu 2006.«
Na predlog Liberalne demokracije Kamnik je namreč občinski svet julija 2006 sprejel dva sklepa, ki sta zadolžila občinsko upravo, da razpiše koncesijo za zasebni vrtec z javnim programom in da se namenijo nepovratna investicijska sredstva za vsak oddelek v koncesijskem vrtcu v letu 2007. Oba sklepa sta se uresničila, v Kamniku je pričel delovati koncesijski vrtec Peter Pan. Septembra pa se bo uresničil tudi dogovor med LDS in županom iz junija 2005, ko je bila sprejeta odločitev, da bodo skupaj zagovarjali proračunska sredstva in lokacijo za gradnjo novega vrtca na Perovem. Javni vrtec bo svoja vrata odprl v septembru 2007.
S temi investicijami bo Kamnik močno presegel državno povprečje vključenosti otrok v predšolsko varstvo ter se približal meji, ko Občina s svojimi proračunskimi sredstvi ne bo več zmožna slediti potrebam, ne da bi začela zanemarjati ostalih družbenih dejavnosti. V letošnjem proračunu bo za predšolsko vzgojo namenjenih cca. 3,1 milijona EUR, kar pomeni cca. 13% vseh proračunskih odhodkov. V to ceno pa niso vštete investicije in ostali stroški, ki bodo letos znašali cca. 22% vseh proračunskih odhodkov. Rešitve so v tem, da država aktivno prevzame na svoja ramena skrb za predšolsko varstvo. Sedaj samo predpisuje standarde preko sprejete zakonodaje in vse finančno breme prenaša na občine. Državni proračun bi moral prevzeti vsaj del plačil za predšolsko varstvo. Mogoče del stroška osebnih dohodkov zaposlenih, ki jih sedaj pokrivajo starši in v zelo veliki meri Občina.
Realizirati pa je potrebno še sklep, da se pripravi oceno demografskih gibanj za obdobje naslednjih petih let z upoštevanjem priseljevanja. Poda-
tke bomo potrebovali tudi zaradi zagotavljanja optimalnih prostorskih pogojev v OS Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, za kateri je v tem mandatu potrebno izdelati ustrezne prostorske rešitve ter jih prenesti v prakso.
Na sami seji občinskega sveta sta Svetniška skupina LDS in svetniška lista župana znižali predlagano ceno koncesijskega vrtca na raven cene javnega vrtca. Glede na dejstvo, da so vhodni elementi cene materialnih stroškov in storitev za enkrat samo ocena, ker je vrtec z delovanjem šele pričel, smo predlagali, da koncesijski vrtec v letu 2007 izvaja svoje storitve po enakih cenah kot v javnem vrtcu. V letu 2008 pa se bo na podlagi že znane cene vhodnih elementov lahko odločalo o novi ceni, ki pa bi po mnenju LDS morala biti nižja, kot jo ima javni vrtec, že zaradi dejstva, da koncesijski vrtec izvaja dejavnost na eni lokaciji, medtem ko javni vrtec izvaja svojo dejavnost na številnih dislociranih lokacijah, kar nedvomno vpliva na večje stroške delovanja.
Svetniki so poleg določanja cen v zasebnem vrtcu glasovali tudi o podelitvi priznanj občine Kamnik, v zaključku seje pa so se ukvarjali z letnim programom občine, s povrnitvijo dela stroškov volilne kampanje in z letnim programom oskrbe s pitno vodo v občini. V razpravi je občinski svetnik Marjan Semprimožnik povedal, da je stanje glede oskrbe s pitno vodo v nekaterih predelih občine slabo, še posebej na območjih, kjer je upravljanje vaških vodovodov pod okriljem KS ali vodovodnih odborov. Občina je dolžna po pravilniku o oskrbi s pitno vodo zagotoviti izvajanje storitve oskrbe s pitno vodo na vseh poseljenih območjih na njenem območju, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine in poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. Pravilnik določa, da je občina dolžna pridobiti vodno dovoljenje, saj krajevne skupnosti, ki so z njimi upravljale prej, po novem zakonu nimajo več takšnih pristojnosti. Vaški vodovodi čakajo na prevzem in vodna dovoljenja že več kot eno leto, kar je nedopustno, še posebej glede na to, da brez vodnega dovoljenja ni možno pridobiti niti gradbenega dovoljenja, s čimer je kraj obsojen na stagnacijo. Pogajanja o prevzemih se morajo začeti takoj, je še prepričan Marjan Semprimožnik.
MARK AGOVIČ za LO LDS KAMNIK
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA

Bodi aktiven, postani svetnik! - slogan Aktivne Slovenije pred volitvami
Odziv na članek OO AS Kamnik z naslovom »Aktivna Slovenija v Kamniku odrinjena na stranski tir« v prejšnji številki Kamniškega Občana.
Dober mesec pred lanskimi lokalnimi volitvami me je g. Sandi Uršič povabil k sodelovanju na volitvah. Na kandidaturo sem kljub pomislekom pristal, ker mi ni vseeno za lasten kraj Tunjice in Občino Kamnik. Kandidiral sem v drugi volilni enoti, na listi AS pod zaporedno številko 6. V volilno kampanjo sem se kljub časovni stiski zelo aktivno podal. Ker pa kot kandidatna šestem mestu realno nisem imel možnosti izvolitve in nisem hotel biti na listi samo za številko, sem volivcem pojasnjeval pomen preferenčnega glasu.
Volilni rezultat je bilzame oseb-
V Novi Sloveniji Kamnik delovno tudi v letu 2007
V Novi Sloveniji Kamnik smo po lanskih lokalnih volitvah in božično-novoletnih praznikih spet zavihali rokave in začeli z delom. Tako Novo Slovenijo v prihodnjih dneh čaka zbora članstva (občni zbor), obisk evropskega poslanca in kandidata za predsednika Republike Slovenije Lojzeta Peterleta, hkrati pa se tudi svetniki Nove Slovenije še naprej trudijo čim bolje delati v občinskem svetu občine Kamnik.
ZBOR ČLANSTVA
Poročali smo že, da je pred novim letom prišlo do nekaj kadrovskih sprememb in okrepitev, ki se bodo na zboru članstva (občnem zboru) v petek, 23. februarja, še nadaljevale. Tokrat bo povečan tudi občinski odbor Nove Slovenije Kamnik, ki je izvršilni organ stranke na lokalnem nivoju. Tako bodo novi člani tega organa tudi formalno postali novoizvoljeni nosilci nekaterih funkcij: Teja Krt (nova tajnica OO), Matej Slapar (novi svetnik) in dr. Damjan Hančič (predstavnik za stike z javnostjo). Na zboru članstva bomo med drugim tudi pregledali in ocenili delo stranke v zadnjem letu. Po skoraj dveh mesecih dela s prenovljeno ekipo novi predsednik OO NSi Kamnik Matej Tonin ugotavlja, da je delo odbora steklo zelo dobro in upa,
da se bo takšna zagnanost pri delu nadaljevala tudi v prihodnje.
OBISK PETERLETA
Kmalu po zboru članstva pa nas čaka pomemben obisk. V začetku marca (10.3-2007) bo namreč na povabilo občinskega podmladka Nove Slovenije našo občino obiskal kandidat na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah in evropski poslanec g. Lojze Peterle. Na celodnevnem obisku se bo seznanil s problematiko naše občine, obiskal nekatera podjetja, predvideno pa je tudi srečanje s kamniškim županom.
DELO V OBČINSKEM SVETU
Svetniki Nove Slovenije v občinskem svetu občine Kamnik uspešno uveljavljajo politiko konstruktivne opozicije. Tako so naši svetniki na nedavni seji občinskega sveta podprli sklep, sprejet na KVIAZ-u, o podelitvi občinskih priznanj v letu 2007, še pred tem pa vložili dodatni sklep, na podlagi katerega je bilo podeljeno srebrno priznanje občine Kamnik tudi MePZ Cantemus.
Glede določitve cene programov za predšolsko vzgojo v novoustanovljenem koncesijskem vrtcu Peter Pan (Spodnje Mekinje) pa Nova Slovenija meni, da osnovne cene v koncesijskem vrtcu ne smejo presegati cen v javnem vrtcu (VVZ Anton Med-
Svetnik Nove Slovenije, Matej Tonin, je nasprotoval predlogu, po katerem bi bile cene koncesijskega vrtca višje od cen javnega vrtca.
ved). Svetniška skupina Nove Slovenije je podprla amandma, s katerim so bile cene koncesijskega vrtca izenačene s cenami javnega vrtca. Nova Slovenija se načeloma strinja s predlogom programa oskrbe s pitno vodo za leto 2007, so pa svetniki Nove Slovenije imeli pripombe nad načinom prevzemanja vaških vodovodnih odborov. Svetnik NSi Matej Tonin je opozoril, da se mu zdi zelo nehigienično, da Komunalno podjetje Kamnik prevzame določen vaški vodovod, vendar pred tem niti ne seznani vaškega vodovodnega odbora. Več na www. nsi-kamnik.net
Nova Slovenija Kamnik
ni uspeh in presenečenje, a hkrati tudi razočaranje, ker seje samo meni uspelo prebiti v občinski svet. Že prvi dan po volitvah pa sem spoznal malo drugačen obraz AS Kamnik, saj mi niti eden od njih ni čestital ob izvolitvi. Takoj po znanih rezultatih so mi pojasnili, da sem kot edini izvoljeni predstavnik AS dolžan poravnati skoraj celotne stroške volilne kampanje. Pred volitvami pa me niso seznanili, da v primeru izvolitve krijem stroške kampanje. Ponudili so mi tudi drugo možnost, da podpišem odstopno izjavo z mesta občinskega svetnika in to mesto prepustim naslednjemu po volilnem rezultatu g. Sandiju Uršiču. Plačila stroškov kampanje nisem mogel sprejeti, saj je bila cena zame absolutno previsoka. Prav tako pa nisem pristal na ponujeni odstop z mesta občinskega svetnika, ker bi s tem izrabil zaupanje volivcev, ki so mi namenili prefe-renčniglas. Tako sem se odločil za edino logično rešitev, da postanem samostojni občinski svetnik.
Glede podpore županskemu kandidatu pa sem se sam, že pred prvim krogom volitev, odločil za g. Toneta Smolnikarja zaradi njegovi dosedanjih izkušenj in zelo dobrega programa razvoja celotne občine Kamnik, ki mu je soroden tudi program AS Kamnik.
Vsem volivkam in volivcem Aktivne Slovenije pa bi za konec radpojasnil, da bistvo našega spora ni v programskem nesoglasju ampak v volilnem rezultatu, ki sem ga dosegel. Dejstvo je, da se nekateri žal ne morejo sprijazniti z rezultatom volitev.
Vsem, ki ste me volili, pa še enkrat h vala za vaš glas.
Tone Šuštar,
samostojni občinski svetnik
Odmev na članek Kultura in Kamničani, Kamničani in kultura
Članek pod tem naslovom v prejšnji številki Kamniškega občana najbrž ni imel namena podati celovit pregled kulturnega in kulturniškega dogajanja ter ponudbe v naši občini, pač pa je po meni neznanem, očitno povsem subjektivnem ključu napaberkoval nekaj mnenj o ponudbi in odzivih na kulturnem področju. Če bi namreč imela avtorica resen namen, potem najbrž ne bi smela izpustiti Matične knjižnice Kamnik.
Prvič zato, ker ni kulture brez branja. Ni si mogoče zamisliti intelektualca, konzumenta kulture, odzivnega posameznika in razgledanega človeka, ki ne bi
bral leposlovja, stroke ali vsaj časopisov. Branje je vendar temeljni kamen, na katerem gradimo svoje učenje v izobraževalnem, intelektualnem in osebnostnem smislu. V vseh teh letih, kar delam v knjižnici, in mnogih člankih, ki sem jih napisala za naš cenjeni lokalni časopis, si nisem drznila nikoli po resnici ocenjevati bralnih navad. Čeprav so seveda v skladu z vseslovenskimi bralnimi navadami in funkcionalno nepismenostjo odraslih prebivalcev Slovenije. Takšnih je namreč kar tri četrtine. Po nekaterih raziskavah bere komaj vsak četrti prebivalec Slovenije. Glede na sezname najbolj izposojanega gradiva ljudje berejo plofl in domače branje. Glede na včlanjeno prebivalstvo v knjižnice je član vsak četrti slovenski državljan. Torej moramo bralno kulturo spodbujati, saj stanje ni optimalno.
Drugič zato, ker smo najbolj živa, najbolj dejavna in prisotna kulturna ustanova v naši občini. Vsi našteti iz članka, ki mu ugovarjam, nimajo toliko obiskovalcev in dogodkov (če sem štejem vse, kar se v zvezi s knjigo in branjem pri nas dogaja) kakor naša knjižnica. Obiskovalcev in izposoje je toliko, da delo ob kadrovski podhranjenosti komaj zmoremo, a smo se kljub vsemu s projekti, prostorsko ureditvijo, strokovnim znanjem in povečano nabavo gradiva uveljavili tudi v slovenskem prostoru kot zelo kvalitetna knjižnica.
Sama osebno kot direktorica knjižnice velikokrat s strani mojih sogovornikov doživljam nelagodje. »Veš, bolj malo pridem k vam, nimam časa za branje, samo stroko berem, pa zadnjič ste mi zaračunali toliko zamudnine ...« Vedno rečem, da nič hudega. Ker sem povečini kar vljudna, si samo mislim in ne povem, da ima vsakdo pravico do izbire, ali je kulturen in beroč človek ali pa
ne. Tudi pravica do nekulturnosti je legitimna. Kadar gre za odraslega človeka. Sicer pa je močna korelacija med pozitivnim odnosom do branja, knjig in knjižnic ter akademskimi dosežki, ti pa seveda vplivajo na možnost zaposlitve, finančno stanje posameznika, celo na njegovo zdravje in izbiro življenjskega sloga. A vendarle si mislim, da takšen članek, ki ima očitno namen podati nekakšen kulturno kulturniški pregled, ne more in ne sme spregledati ustanove, ki ima v enem dnevu toliko obiskovalcev, kot kdo od naštetih v veliko daljšem časovnem obdobju.
Še vedno veljajo Cankarjeve besede iz njegovega razmišljanja o kulturi iz dela Bela krizantema: kultura je žlahten cvet v nežlaht-ni gumbnici, na obleki siromaka: »Na ogoljeni suknji malomeščanske suknje seje svetila bela krizantema. ... Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega.«
Še vedno pa velja še starejša populistična delitev za najširše množice: kruha in iger. Kruha za preživetje, iger za to, da pozabimo, da je preživetje vendar tako zelo težko in grenko.
A s knjigami ne potrebujemo iger in s knjigo v roki se ne zabavamo množično, smo daleč od populizma, performansov, inštalacij, slavnostnih odprtij razstav in hrupne množice, vendar smo v bogastvu bogatega.
Ne zamerite, ker modrujem. To bo od knjig! Zamerite pa, kolikor hočete, ker se jezim, da ste spregledali nekaj tako pomembnega, kot je knjižnica, kjer imate deset ur na dan brezplačen dostop do bogate zbirke knjižnega in knjižničnega gradiva.
BREDA PODBREŽNIK VUKMIR
Direktorica Matične knjižnice Kamnik
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik

V bližini kemijskega laboratorija so bile ves čas specifične vonjave, a bilo je vse pod nadzorom, saj so mladi kemiki ustvarjali z mešanjem različnih snovi kače faraonke, pripravljali bombo iz kokakole in bonbonov ter pospeševali razpad vodikovega peroksida.
dam v ŠcoMkem ©gmttm EmdcnMai Maubteo.
Petek in sobota po kulturnem prazniku sta že nekaj let rezervirana za informativne dneve bodočih srednješolcev in študentov. Tako je 9- in 10. februarja letos obiskalo Šolski center Rudolfa Maistra več kot 600 obiskovalcev, od tega preko 250 osnovnošolcev. Za šolsko leto 2007/08 je razpisanih 150 mest za gimnazijo, 30 mest v ekonomski gimnaziji in 60 mest za ekonomskega tehnika, poleg tega pa še 30 mest v maturitetnem tečaju.
Profesorji in dijaki so obiskovalcem skušali prikazati šolski utrip. Že pri vstopu v center jih
je pričakala zanimiva razstava obšolskih dejavnosti (ekskurzije, mednarodni projekti in izmenjave, krožki, raziskovalne naloge, tabori...), ki jim je prikazala vsaj delček energije, ki jo ob pouku premorejo kamniški dijaki in profesorji. Gimnazijcem sta program predstavila ravnateljica Veronika Matjašič Kališnik in pomočnik ravnateljice Pavel Škoberne, ekonomskim tehnikom pa ravnateljica ekonomske šole mag. Tatjana Novak in šolska psihologinja Darinka Vrhovec. Pod vodstvom profesorjev in dijakov je sledil voden ogled učilnic in zanimivega dogajanja v njih.
Dijaki evropskih oddelkov
so predstavili evropske študije in študijsko ekskurzijo v evropske institucije. Poudarek pri njihovem izobraževanju je projektni način dela in delo pri tujih jezikih s tujim učiteljem. Predstavili so tudi narodno in mednarodno izmenjavo.
Pri likovni umetnosti so na svoj način predstavili maturo z Instalacijo mornarji in mornar-ke v komplementarnem razmerju pri maturi.
Predmeta ekonomija in
podjetništvo sta se predstavila s kratkim filmom, kjer so dijaki predstavili svoje poslovne načrte, ki jih izdelujejo v 3- letniku ter njihove izjave o izbiri ekonomske gimnazije ter predstavitev poslovnega načrta »v živo« Melite in Tine. Pogledali so si vzorce maturitetnih pol za ekonomijo in prejeli lično promocijsko gradivo - sestavljeno hiško z osnovnimi informacijami o ekonomski gimnaziji in ekonomski šoli.
Predstavitev učnega podjetja je potekala v posebni učilnici, ki je razdeljena v oddelke, saj dijaki izvolijo direktorja in določijo ostala delovna področja v podjetju. V tem šolskem letu so si dijaki v svojih učnih podjetjih izbrali različna po-
Ekskurzije so poučne in zabavne hkrati...
Prvi teden v februarju so se slovenske srednje šole in fakultete predstavljale na informativnih dnevih. Na vseh se seveda trudijo čim bolje prikazati bodočim dijakom (študentom) in jih s tem prepričati v pravilno odločitev.
Na Šolskem centru Rudolfa Maistra se poleg programov šolanja predstavljajo tudi z obšolskimi dejavnostmi in krožki, v katere so vključeni njihovi dijaki.
Letos je s svojo fotografsko razstavo s strokovne ekskurzije šolske stene popestril dijak tretjega letnika Maksimiljan Kadivec. Povprašali smo ga, kako, kdaj in zakaj je začel nepozabne trenutke prenašati na fotografski film in pozneje na spominske kartice.
Se morda spomniš, kdaj si imel prvič v roki fotografski aparat in kaj je bil tvoj prvi motiv?
Ne spomnim se točno, koliko sem bil star, vem pa, da sem bil še v vozičku, slikal sem iz svoje (takrat) nizke perspektive - avtomobile in naključne sprehajalce. Niti čisto natančno nisem vedel, kdaj je slika nastala, zato motivi niso bili načrtovani (smeh).
Fotoaparat je bil prastar, takšen, kakršnega ni bilo škoda, če je padel na tla in seveda analogni.
Kasneje se spomnim, da sem začel slikati pod vodo, ko sem dobil svoj prvi podvodni fotoaparat za enkratno uporabo. Potem je sledil kratek premor, niti sam ne vem, zakaj. Ponovno sem se (bolj
resno, zavzeto in zavestno) lotil fotografiranja dobra štiri leta nazaj in pozneje ob ustanovitvi Foto kluba Kamnik. Poleg tega se je bliskovito začel razvoj digitalne fotografije, dostopne širšemu krogu uporabnikov. S poletnim delom sem si prislužil malo kvalitetnejši digitalni fotoaparat, s katerim je fotografiranje postalo še večje veselje in zabava.
Kako ste na ŠCRM prišli do ideje o razstavi v šoli?
Za to je »kriva« profesorica Marija Gere in ravnateljica profesorica Veronika Matjašič Kališnik, ki je vse skupaj odobrila. Fotografiranje na kar nekaj različnih ekskurzijah in nekaj nagrad (moja najljubša je bilo tretje mesto na mladinski razstavi National Geographica)
schlenk
Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o.
Fužine 9,1240 Kamnik
Objavlja prosta delovna mesta za delo v proizvodnji predelave aluminija
1.	Izdelovalec Al lusk in Al zdroba (2 delavca)
(za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja)
2.	Operater sušenja Al pogače (1 delavec)
(za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja)
Od kandidatov pričakujemo: pod tč. 1: • zaključeno osnovno šolo
•	delovne izkušnje (ni pogoj)
•	vestnost in natančnost pri delu
pod tč. 2: • končana srednja poklicna šola tehnične smeri (strojna, elektro, kemijska)
•	delovne izkušnje ( ni pogoj)
•	vestnost in natančnost pri delu
•	komunikativnost, sposobnost samostojnega odločanja
Na delovnih mestih nudimo stimulativno nagrajevanje, redno mesečno plačo, možnost dodatnega usposabljanja.
Delo se sklepa za polni delovni čas.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu.

Fotografija, ki je Maksimiljanu Kadivcu prinesla tretjo nagrado na natečaju revije National Geographic.
me je pripeljalo na »dober glas« k profesorici Mariji Gere (vsaj kar se tiče s fotografske strani), ki je izkoristila moj atribut za poživitev šolskih sten. Slike iz same razstave so posnetki iz krajev, ki smo jih obiskali na trodnevni strokovni ekskurziji skozi Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Šviso in Lihtenštajn.
Kaj pa ti pomeni nagrada revije National Geographic?
Ko so me klicali z uredništva, najprej nisem mogel verjeti, da sem res dobil tretje mesto. Revija National Geographic slovi kot ena z najboljšimi in najkvalitetnejšimi fotografijami, sodelujejo z najboljšimi fotografi vsega sveta. Ob pogledu na fotke v reviji človek res ostane brez be-
sed. Urednik fotografije pri slovenski izdaji je izvrsten fotograf Arne Hodalič, ki je bil tudi predsednik takratne žirije in v veliko čast mi je, da je moj izdelek všeč tako priznanim strokovnjakom.
Se misliš s fotografijo v življenju poklicno ukvarjati?
Prav zagotovo bo fotografija ostala moja ljubezen vse življenje, o tem, da bi bil to moj osnovni poklic, pa ne razmišljam. Poklicno se bolj vidim na dugem področju. Nikoli pa ne veš, kaj te v življenju še čaka...
Karkoli boš že v prihodnje počel, ti želimo veliko uspehov in upamo, da bomo kmalu videli še kakšno tvojo večjo, odmevnejšo samostojno razstavo.
M.K.
MIM Kemijska industrija KAMNIK d.o.o.
Družba s 150-letno tradicijo na področju izdelave smodnikov, pirotehnike in gospodarskih razstreliv
vabi k sodelovanju sodelavca/sodelavko za delovno mesto:
PODROČNI KOMERCIALIST
za prodajo pirotehnike
Od kandidatov pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo komercialne smeri z znanjem angleškega ali nemškega jezika. Nudimo vam urejeno delovno okolje s stimulativno plačo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, enega leta, s 3-mesečnim poskusnim delom in z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja, za nedoločen čas.
Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15-ih dneh na naslov: KIK ‘ Kemijska industrija Kamnik, d.o.o., Fužine 9, 1240 Kamnik, ali po elektronski pošti t.lipovsek@kik.si.
Člani astronomskega krožka RAK so prikazali naprave, s katerimi ob jasnih dnevih nemalokrat opazujejo nočno nebo. Pod vodstvom mentorja oblikujejo tudi časopis z astronomsko vsebino Astromaister.
dročja, od sprostitvenega cen- predstavitve potekale še pri slo-tra, prodaje športne opreme, venščini, tujih jezikih, družbos-avtomobilov do vodenja hotela, lovju, humanistiki, matemati-Dijaki so predstavili svojo ki, informatiki, fiziki, športni udeležbo na Mednarodnem sej- vzgoji. Po vodenem ogledu so mu učnih podjetij v Celju.	se obiskovalci informativnega
Krožek v okviru Junior Ac- dneva sprehodili po šoli in si hievement - dijaško podjetje ogledali tudi jedilnico, telovad-TIKAN d.d. pa se ukvarja z iz- nico, fitnes, knjižnico. Ves čas delavo in prodajo nakita iz raz- je za prijetno vzdušje z glasbo ličnih materialov.	in besedo skrbela ekipa šolske-
Seveda pa to ni bilo vse, saj so ga radia RuMa.
V KATERO SREDNJO ŠOLO?
Zunanjemu opazovalcu se vsakoletni informativni dnevi ne zdijo nič posebnega, so pa zelo posebni in pomembni za bodoče dijake.
Učence devetih razredov osnovne šole Toma Brejca smo povprašali, katere šole so obiskali, če so se morda že dokončno odločili, kam se bodo vpisali in kaj jih je prepričalo na posamezni šoli.
Christine: Bila sem na Šolskem centru Rudolfa Maistra. Informativni dnevi so mi bili všeč in se bom zagotovo vpisala, najverjetneje na jezikovno smer. Za nadaljnje šolanje oziroma poklic pa še ne vem.
Neja: Na informativnem dnevu sem bila na srednji medijski šoli, smer medijski tehnik. Predstavitev šole mi je bila všeč, prepričali so me, da se vpišem. Sicer pa o tem niti nisem veliko premišljevala, ker me že od majhnega zanimajo risanke in ani-
macija.
Ada: Obiskala sem Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Vpisala se bom na smer fotografski tehnik, če bom sprejeta, je pa odvisno od sprejemnih izpitov. Drugih šol med informativnimi dnevi nisem obiskala, se pa zdi, da je šola dobra. Za to šolo sem se odločila zato, ker me fotografija zelo veseli.
Klemen: Med informativnimi dnevi sem obiska ŠCRM, srednjo PTT in medijsko šolo, ki me je tudi najbolj prepričala. Vpisal se bom na slednjo, smer medijski tehnik. Šola se mi je zdela v redu, prav tako tudi učitelji.
Igor: bil sem na Aškerčevi in v Domžalah na srednji strojni, smer strojni tehnik. Vpisal se bom na Aškerčevo, ker bom imel tam višjo izobrazbo in ker traja štiri leta. So bili pa v Ljubljani informativni dnevi bolje organizirani kot na domžalski šoli.
Matic: Bil sem na informativnem dnevu na ŠCRM, kamor se bom tudi vpisal. Izbral bom naravoslovno smer. Na informativnih dneh so mi bile všeč dobro opremljene učilnice in prijazni učitelji.
Matej: Na informativnih dneh sem bil na Šolskem centru Rudolfa Maistra, kamor se bom tudi vpisal. Učitelji so se mi zdeli zelo prijazni, z veseljem so odgovarjali na naša vprašanja. Za svoj poklic še nisem odločen, vpisal pa bom naravoslovno smer.
O letošnjem »trendu« vpisovanja na srednje šole smo povprašali še Ireno Klančar, svetovalno delavko na osnovni šoli Toma Brejca:
»Večina učencev se zanima za gimnazijske programe, zanimiv se jim zdi evropski oddelek kamniške gimnazije. Letos opažamo upad zanimanja za program ekonomskega tehnika, ki je bil v prejšnjih letih veliko večji. V porastu je tudi zanimanje za umetniške šole, predvsem oblikovanje, fotografiranje in pri dekletih izobraževanje na področju zdravstva. Letos imamo v devetem razredu 56 učencev in več kot polovica se jih bo vpisala v gimnazije, predvsem v naj bližji ŠCRM.« M|RTA KAD|VEC
8	23.februarja2007	ZANIMIVOSTI ~ PUST VESELIH UST_______________________________________________________________Kamniški OBČAN
Vabljeni na praznovanje 2. obletnice supermarketa
v soboto, 24.2.2007, ob 10. uri!
S RAR
® KAMNIK
SMUKA NA VELIKI PIANINI TUDI V mn DOLINI
Pretekli vikend je Velika planina ponovno zaživela v svoji »tapravi« luči in tako privabila kar nekaj ljubiteljev belih strmin, ki so se posebej razveselili smuke v Tihi dolini, ki je že več let samevala. Tako sta_poleg dvosedežnice Šimnovec, vlečnice Zeleni Rob ter vlečnice Jurček, obratovali tudi vlečnici Tiha 1 in Tiha 8.
Za popestreno dogajanje so poskrbeli tudi člani Študentskega kluba Kamnik, ki so organizirali tekmovanje v Veleslalomu, kjer so bile dobrodošle seveda tudi pustne šeme.
Za mnenje smo povprašali nekaj obiskovalcev planine ter zmagovalca sobotnega veleslaloma Miha Jarca:
Miha Jarc: »Vesel sem, da lahko ponovno smučam v Tihi dolini, ker sem tukaj že pred leti kot član SK Kamnik začel svojo smučarsko pot. Upam le, da se bodo stvari v tej smeri razvijale tudi naprej. Glede današnje tekme in proge pa lahko rečem, da je dobro pripravljena in tudi tehnično dovolj zahtevna«.
Andrej in Klara Koprivec: Andrej: »Po dvajsetih letih danes ponovno smučam na Veliki planini in lahko rečem, da sem zelo vesel, da je planina ponovno zaživela. Smuka tu mi že zaradi planine še vedno predstavlja posebno doživetje, poleg tega pa je danes prvič tu na smučanju tudi moja hči Klara. Skoda le, da v preteklosti ni bilo postorjenega več in se je vse skupaj nekoliko zapustilo.«
Nada in Urša: »S smuko sva zadovoljni, pohvale tudi žičničarjem j za urejene proge ob dejstvu, da količina snega ni posebej velika. Dobro vzdušje, dobra družba in glede na to, da prihajava iz teh koncev, vedno velja: »Velka je zakon«!«
In kakšni so načrti v podjetju Velika planina za preostanek smučarske sezone?
V času zimskih počitnic bodo (seveda, če bodo vremenske razmere to dopuščale!?) obratovale vse naprave vsak dan med 9. in 16. uro. Za vse ljubitelje sankanja pripravljajo ob petkih in sobotah sankanje. Skupaj s Termami Snovik pa so pripravili kombinirano karto, ki ob smučarski karti vključuje tudi vstopnico za kopanje v snoviških termah.
Vsekakor pa tako žičničarji kot smučarji in še posebej šolarji, ki se veselijo šolskih počitnic v prihodnjem tednu, nestrpno pričakujejo ponovne snežne padavine, ki bi omogočile še nekaj dni smuke na Veliki planini.	NIKA VRHOVNIK
renti preganjali v soboto?
Iz prav turobne in oblačne kamniške sobote se je razvilo pri jetno presenečenje. Na Glavni trg so prihajale maškare, tako velike kot majhne. V nekaj trenutkih je vse zaživelo, ljudje so se začeli zbirati, male maškare pa so se lovile po trgu. Vsi obiskovalci so se vključno z menoj nestrpno spraševali: »Pa kje so kurenti? Morali bi že priti.« A čakanje se je obrestovalo. S prihodom kurentov sta dobesedno prišla tudi sonce in pomlad. Lepo je bilo videti nasmejane obraze in zadovoljstvo velike množice občudovalcev nad predstavo Društva Kurent iz Ormoža. Društvo šteje 25 članov in deluje že vrsto let, med njimi pa najdemo kurente vseh starosti (najmlajši je star dve leti). Ta običaj se prenaša iz generacije v generacijo, imajo pa vsako leto več čjanov. Kurenta poznamo le v slovenskih krajih, predvsem na Štajerskem in v Prekmurju. Sam kurent mora biti kar močne postave in v dobri formi, saj je skakanje z dodatnimi 40 kilogrami kožuha z zvonci in drugimi do datki precej naporno, a vse je lažje, če to počneš s srcem in dobro voljo. Te dni imajo kurenti zelo veliko dela, če slučajno ne veste, odganjajo zimo po vsej Sloveniji. Kamničani smo jim hvaležni, da so si za nas vzeli nekaj časa in nam pripeljali nov začetek, novo pomlad.
Po samem nastopu sem povprašal nekaj navzočih kaj menijo o prihodu kurentov in o njihovi predstavi.
Gospa Mihela iz Kamnika in ga. Vilma iz Krmelja:
Ga. Mihela:
»Krasno, da je v Kamniku vsaj kdaj nekaj življenja. Več bi moralo biti podobnih predstav.«
Ga. Vilma: »Lepo, taki nastopi se ne dogajajo vsak dan,
enkratno je za pogledat. Tam, kjer se kaj doga, je tudi veliko ljudi in dobre volje.«
Rt
Gospa Jožica iz Kamnika: »Všeč mi je, da mladi oživljajo stare običaje, ki jih tekom modernega življenja čisto zapostavljamo. Predvsem mi je všeč to, da sem med gledalci lepe predstave opazila veliko mladih družin, skoraj vse so bile opravljene v lepe in preproste pustne maske. Bravo Kamnik in njegov župan.«

Gospodična Maja iz Kamnika:
»Lepo je, da smo se zbrali v tako velikem številu, ogromno je bilo zanimanja za kurente in tako veliko dobre volje, da se ljudje sploh še odpravijo v maškare in pokažejo, da so še vedno mladi po srcu.«
MAKSIMILJAN KAD1VEC
-• "■■**
A
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR.
Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini, je letos organiziralo že peto tradicionalno Veselo pustovanje za otroke in odrasle v kulturnem domu v Šmartnem. Lepo nedeljsko popoldne je privabilo zares veliko število otrok in njihovih staršev. Pustovanje so vzeli resno in se našemili v izvirne maškare.
Pustna sekcija pa je tuhtala in tuhtala podnevi in ponoči in zgodilo se je tisto, kar se je moralo zgoditi, naredila je pravi prevrat, pravi puč, postavila svoje ljudi in ministre na prava mesta. Ker pa nismo v mestu in ne v parlamentu, smo zahtevali kar od našega hišnika, da nam je predal ključ in prazno blagajno in bili smo celo popoldne gospodarji v Kulturnem hramu.
Sekcija je pripravila krajši Pustni program. Tričlanska komisija: Tone, Marja in Marko je imela nehvaležno delo, ker je morala med lepimi maskami izbrati najlepše. Nagrade so bile vabljive, odločitev komisije pa zahtevna naloga. Prva najlepša -princeska je dobila vozovnico za enodnevni izlet v Gardaland, drugi dve - miška in čarovnica sta dobili celodnevne karte za Terme Snovik, tretja skupina - Strojanovi pa čokolade. Vse maškare pa so dobile krofe in sokove. Pustni program sta s harmoniko popestrila naša stara pustna znanca Berti in Rafko.
Kljub temu, da je bilo to nedeljo veliko pustnih shodov in karnevalov, je Veselo pustovanje v Šmartnem izpolnilo naša pričakovanja, zato bomo s tradicijo še z večjim veseljem nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
ŠTEFKA LEGEDIČ
OTROŠKA HRANA Č0K0 REBI
Droga Kolinska, 1000 g
500 g + 500 g GRATIS
3,63
869,89 SIT
ALPSKO MLEKO
1.6% m.m.,
Ljubljanske mlekarne, 12x1 I
10 I + 2 I GRATIS
Ponudba velja od 21.2.2007 oz. do prodaje zalog.
NAPITEK C0CKTA
Droga Kolinska, 9 x 0.5 I
6 + 3 GRATIS
2,88
- 690,16 SIT
7,40
* 1.773,34 SIT
Več za isto ceno!
Še zdaj &§m w g$kr^s> smle utrujen.
ooo
Običajno za vsak intervju obstaja vsaj en poseben razlog. Vsaj nekaj, kar te pri človeku »zbode«, nekaj, zaradi česar si rečeš »opa, tega tipa je pa treba vprašat par stvari«. Pri tokratnem intervjuju je bilo takih stvari več.
Kamničan. Svetovno znan in priznan. Morda le v svetu, za katerega se ne zanima tako velik krog ljudi kot za kakšen drug šport. Ze samo s tem mu delamo krivico. Mogoče le uslugo... S svojimi dosežki verjetno zasenči marsikatere »slovenske« skupinske športe, ki jim je precejšen del medijev tako zelo naklonjen. A o res velikih dosežkih govorijo le redki... Dobitnik svetovne prestižne nagrade Zlati cepin. Dvakrat! Za večino alpinistov so sanje že samo nominacija... On iz tega ne dela »cirkusa«.
Zanj obstajajo še druge stvari, ne samo gore. Njegova družina - žena Katja ter sinova Tim in Bor. Pametna, razgledana, zgovorna, nasmejana, zabavna, polna energije.
Poleg vseh obveznosti je še gorski vodnik in fotograf. Predava na svetovnih filmskih festivalih.
Človek, poln energije, ki se je nevede nalezejo vsi v bližini. Prav tako kot njegovega simpatičnega smeha. Odkrit, zgovoren, sproščen, brez dlake na jeziku in ob pravem trenutku ravno prav provokativen...
Vse to in še več je lahko le Mark Prezelj.
Najprej iskrene čestitke za prejeto prestižno nagrado Zlati cepin. To je že tvoj drugi osvojeni Cepin, nominiran pa si bil štirikrat. Kaj ta nagrada pomeni v svetu alpinizma in kaj tebi osebno?
Hvala. Čestitke so mi več pomenile po opravljenem vzponu, ki je vzrok za prestižno nagrado. Takrat je le malo ljudi vedelo kaj nam je uspelo. V svetu alpinizma, če ga poznam, naj bi ta nagrada pomenila nekakšno priznanje za dobro idejo in dobro opravljen vzpon. Meni osebno pa to pomeni še eno potrditev, da je to kar rad počnem opaženo in cenjeno pri ljudeh, ki so tokrat ocenjevali predlagane vzpone.
Mogoče bo zaradi tega cepina vzpon opazil tudi kdo od mlajših in mu bo služil kot droben navdih za podoben vzpon.
Sicer se pa vsak opravljen vzpon začne z neko iluzijo, ki ji sledi osebno doživetje, ki se za publiko na koncu materializira v nekakšni zgodbici, pravljici, če hočeš. Doživetja se, hvalabo-gu, ne da ponoviti, »resnica« ali zgodba pa je že od nekdaj stvar interpretacije. Vsak ima svojo. Tako kot okus, ki je med drugim odvisen tudi od razpoloženja, razpoloženje pa spet od neštetih dejavnikov...
Kdo pa je sestavljal letošnjo žirijo? Kako je bilo z glasovanjem? Je bila žirija soglasna pri svoji odločitvi?
Žirija je bila mednarodna, njen predsednik je bil Yuri Kosche-lenko, uspešen alpinist iz Rusije, sestavljali pa so jo še lanska dobitnika Zlatega cepina Steve House in Vince Anderson, ki sta lani preplezala »razvpiti« Nanga Parbat, švicarski alpinist z več kot 1400 prvenstvenimi smermi po celem svetu (poleg vseh ostalih vzponov) Michel Piola, Christian Trommsdorff, francoski alpinist z lepo bero dobrih vzponov predvsem v Himalaji. Seveda je tukaj še uredništvo revije Montagnes magazina, ki je organizator te prireditve, urednik korejske alpinistične revije Im Duck Yong in urednik italijanske spletne strani, specializirane za alpinistične vsebine Vinicio Stefanello.
Razen ruskega alpinista so vsi glasovali za Chomolhari. Yuri je svoj glas oddal zadnji in sicer za Kazahtanca z obrazložitvijo, da zanju ni glasoval nihče drug...
V lanskem letu si odšel na tri večje odprave. Kam in ka-ter?
Najprej v Patagonijo: dve dolgi, delno novi smeri in novo prija-
teljstvo (z ameriškim alpinistom Deanom Potterjem). Poleti sem bil z odpravo Slovenske vojske na Aljaski: štiri zanimive in ne prav enostavne smeri v dobri in pestri druščini. Jeseni pa v Tibetu, kjer smo preplezali en »nov« 6900 metrov visok vrh, potem pa še Chomolhari. Odlično smo se razumeli. Kot vodja sem se soočil tudi z organizacijskimi izzivi. V desetih mesecih sem bil na treh »večjih« akcijah. Sledi intenzivnosti vseh lanskih doživetij še čutim. Med njimi niso samo odprave in plezanje.
Kaj na primer še?
Aktivno leto 2006 sem v bistvu začel novembra 2005 s predavanjem na filmskem festivalu v Kanadi, sledili sta dve potovalno
uhojena kot zdaj. V megli sva se znašla pred strmo stopnjo in iz megle slišala glasove plezalcev, ki so plezali Zele-niške špice. Oče je odločil, da obrneva. Takrat sem se nezavedno naučil dveh stvari: ko nisi več gotov vase, obrni, in ko misliš, da ne gre več naprej, so nekateri, ki to zmorejo. Kmalu po tem sem se vključil v AO Kamnik, ki je (bil) eden boljših alpinističnih »plemen« v širši okolici. Veliko plezanja in skoraj nič nakladanja.
Preplezal si že ogromno planin in gora ter mnogo prvenstvenih smeri. Najbrž obstaja kakšna smer, ki ti je še posebej pri srcu? Jo morda preplezaš večkrat ali se raje odločaš za vedno nove in nove izzive?
Na planine ne plezam. Tja se sprehodim ali pa grem z gorskim kolesom. Na gore pa rad plezam. Nimam kakšnega posvečenega kraja, ki bi mi prirasel k srcu. Privlačijo me spremembe in različnosti. Sem človek, ki se enoličnosti hitro naveliča. To sicer ni geografsko pogojeno, pač pa je povezano z doživetjem. Lahko grem na znan kraj, a je zaradi drugačnih okoliščin ali družbe doživetje povsem novo. Radovednost in dvom sta moj stalni katalizator
Celotna ekipa pri odpravi na Chomolhari
ločeni predavanji na Poljskem, pa predavanja na Japonskem, v Belgiji, filmski festival v Veliki Britaniji ter mednarodno srečanje gorskih vodnikov v Grčiji, za zaključek pa še slovesna večerja in priznanje v Franciji. Vmes je bil cel kup fotografskih projektov, ki na noben način niso povezani s hribi ter cel kup družinskih izletov, med njimi dvotedenske počitnice v Franciji, prvomajski izlet v Benetke ... Se zdaj sem v glavo malo utrujen.
Lahko na kratko povzameš največje dosežke v svoji dolgoletni karieri?
Težko! Po katerih merilih? Naša družina je dosežek svoje vrste. O vzponih pa raje ne bi razpredal, ker jih je bilo toliko, da prav vsak predstavlja nepogrešljiv korak do tega trenutka. Kot rečeno: v tem smislu se lahko pogovarjava o bolj in manj zanimivih zgodbicah.
Kako se je pravzaprav vse skupaj začelo? Kdaj si ugotovil, da te gore »vlečejo vase«?
Začelo se je s starši, ki tudi radi zahajajo v gore. Njim sem se rodil in z njimi začel odkrivati sebe in svet. Se pa spomnim trenutka, ko sva z očetom želela prek Srebrnega sedla na Planjavo. Takrat pot še ni bila tako
idej. Vedno več jih je.
Kaj vpliva na odločitev o »lokaciji« nove odprave? Kako izbereš svoje soplezalce? Koliko časa potekajo priprave za posamezno odpravo?
Izbira cilja je pogosto intuitivna. Podobno je s soplezalci. To so različni zanimivi ljudje, na katere se lahko zanesem in za katere mislim, da bodo prispevali svoj delež v navezo in iz mene potegnili tudi nezavedno, če bo treba. Iz te njihove drugačnosti se želim tudi sam kaj naučiti. Če se spolno opredeliva, so soplezalci večinoma moški. Pri izbiri me občutek redko prevara. Zdaj, po vsem kar sem že izkusil, se je to še izostrilo. Vodila so: čim bolj enostavno v smislu izvedbe, zahtevno v plezalnem smislu in razmeroma varno. Po odločitvi je treba poiskati še sproščenost in veselje za reševanje ugank, pa gre.
Priprave so zelo kompleksen pojem. Na zadnjo odpravo so priprave potekale 25 let - odkar plezam. Nabiral sem izkušnje, ideja se je porodila pred desetimi leti, vmes sem plezal in treniral, ko pa se je ponudila možnost za izvedbo, sem začel z delom.
Katera odprava ti je še posebej ostala v spominu? Si bil kdaj v položaju, ko si mislil, da ni več izhoda?
Vsako leto ostaja v mojem spo-
Chomolhari
Na podelitvi Zlatega cepina v francoskem Grenoblu, nominiranca in dobitnika nagrade Mark Prezelj in Boris Lorenčič
minu. Vsako na svoj način. Spet bi se morala zmeniti za kriterije, po katerih bova sejala moj spomin. V brezizhodnem položaju pa nisem bil. Sicer zdaj ne bi bil tukaj. Nimam se za kakšnega alpinističnega Davida Coperfielda, ki se najprej mistično spravi v nerešljiv položaj in se potem pred publiko čudežno reši.
Koliko dni na leto si odsoten od doma? Kako tvojo odsotnost sprejema družina? Kako med odsotnostjo vzdržuješ stike z domačimi?
Kaj pa je odsotnost od doma? Če se omejiva na fizično odsotnost, bi jo bilo smiselno stlačiti vsaj v ure. Včasih grem plezat za nekaj ur, včasih za nekaj dni, včasih pa za cel mesec. Upam reči, da sem na svoj način doma prisoten tudi kadar plezam. Družina mi veliko pomeni. Navzven se to ne vidi, kako to izgleda od znotraj pa raje vprašaj Katjo, Tima in Bora. Doma se pogovarjamo in skupaj preživljamo čas, ko smo fizično ločeni pa se nekajkrat pokličemo po telefonu. Sicer pa do prekinitve stika še ni prišlo. Smo povezani. Upam, da bo tako še naprej.
Kako preživiš čas, ko si doma, z družino? Se ji popolnoma posvečaš ali ti po glavi rojijo že novi načrti?
Zunanjemu opazovalcu se očitno zdi, da samo plezam.
Ja!
To bi bilo dolgočasno. Resno se ukvarjam še s fotografijo in gorskim vodništvom. Z družino se imamo pa prijetno. Ne domišljam si, da sem »sanjski« mož in oče. Vsak je »podjetje« zase in vsak je del celote - družine. Vem, da so odgovori na taka vprašanja pogosto patetični. Kaj je v moji glavi, ko sem »doma«, je odvisno od številnih dejavnikov. Mislim, da sem povsem »doma« najmanj toliko kot kakšen uspešen poslovnež, zdravnik ali avtomehanik, če si drznem pomagati s primerjavo ... Morebiti še več.
Se z družino kdaj odpravite v gore? Bosta tudi sinova alpinista?
Seveda gremo kdaj skupaj v svet, ki mene polni z energijo. Motivi za zahajanje v gore so pestri in v mladih letih verjetno niso definirani do te mere, da bi jih otroka znala jasno izraziti. Tim in Bor včasih kar sama rineta ven, včasih se pa nočeta premakniti. Kaj bosta in predvsem kako bosta živela, se bosta morala sama odločiti. Odločitve so bistvo odgovornega življenja, tudi alpinizma. Midva s Katjo otrokoma lahko le svetujeva in pomagava. Da bi le našla nekaj, kar jima bo v veselje in jima bo energijo vsaj vračalo.
Kaj najraje počneš, ko si doma? S čim se sproščaš? Imaš v svojem pestrem življenjskem tempu še kaj časa za hobije?
Doma. A smo še zmeraj tam? Kaj pa je definicija doma? Rad počnem nekaj, kar je zanimivo in kar me polni z energijo. Trenutno sem sproščen. »Sproščal« se bom, ko bo potreba za to. Moje
življenje, ki ga imam rad, je hobi, učilnica, delavnica, telovadnica, igrišče ... Časa imamo pa vsi 24 ur na dan.
Zagotovo že načrtuješ nove podvige v bližnji prihodnosti...
Ah, »podvigi«. In načrti? Če bo zanimivo, bo v redu... pa Karako-rum jeseni.
Markov drugi Zlati cepin.
Mark, želimo ti razburljivo in zanimivo leto in da poleg Karakoruma »pade« še kakšen »ta zlat« za nove teme pogovorov.
Hvala. Iz šopka želja si bom sposodil samo zanimivo.
Pogovarjala se je
MIRTA KADIVEC
Markovi pomembnejši vzponi:
1987: Lhotse Shar (8400 m) - do 7300 m, Nepal; prvi vzponi v Francoskih Alpah
1988: Cho Oyu (8201 m) - nova smer z Radotom Nadvešnikom, Tibet
1989: Shishapangma (8046m) - do 6500 m s Stanetom Belakom
-	Šraufom, Kang Ri (6240 m) sam, Tibet 1990: zimski vzponi v slovenskih gorah
1991: Nepal: Boktoh (6142m) prvi vzpon na vrh z Andrejem Štremfljem in Urošem Ruparjem, Talung (7349m) - nova smer, Kangchejunga (8476m) - nova smer (prvi Zlati cepin) vse z Andrejem Štremfljem
1992: vzponi v slovenskih gorah in Dolomitih; Tibet: Peak 63-01 m - prvi vzpon, Menlungtse (7181 m) - prvi vzpon z Andrejem Štremfljem
1993: Wyoming Sheep Ranch, El Capitan s Silvom Karom 1994: poroka s Katjo, rojstvo Tima in diploma iz kemijskega inženirstva (vse v roku enega meseca)
1995: North Tovver of Paine, Patagonija, z Andrejem Štremfljem (druga nominacija za Zlati cepin)
1996: Nepal: Med aklimatizacijo z Andrejem Štremfljem padajoči kosi ledu povzročijo dvojni zlom levega gležnja 1997: vzponi v Alpah
1998: Zimski vzponi v Alpah, Tibet: Porong Ri (7284m) - drugi vzpon, Vebokangal Ri (7332m) - prvi vzpon s Thierryjem Schmit-terjem
1999: Zimski vzponi na Škotskem, Tibet: Gyachung Kang (79-52m), Siguang Ri Shar (6998m), Siguang Ri (7309m), Peak 6700m (Zero peak) z Andrejem Štremfljem
2000: Rojstvo Bora, Spantik (7027m), Golden Pillar, Karakoram, Pakistan z Manujem Pellissiejem, Manu Guyem and Attilo Ozs-vathom
2001: Zimski vzponi na Škotskem, Aljaska: Mini-Moonflovver, Moonflovver Buttress, Mt. Hunter (4441 m), Denali (6193m)
-	nova smer s Stephenom Kochem (tretja nominacija za zlati cepin), Nilkanth (6596m), Himalaja z Maticem Joštom
2002: Zimski vzponi v Alpah, Nepal: Nuptse East I (7804m) - do 7300 m s Stevom Housom in Barryjem Blanchardom 2003: Poskus na Masherbrumu in Biarchedi Peak (6781 m) - nova smer, Pakistan z Maticem Joštom in Stevom Housom 2004: Zimska varianta smeri Lovve-Jones v North Twin, Canadian Rockies, Canada - s Stevom Housom in Karakoram, Pakistan nove smeri v dolini Charakusa - s Stevom Housom in prijatelji 2005: Andi, Peru - dvakrat v Sfingi, Cayesh nova smer in Taullira-ju s Stevom Housom. Dve športno plezalni smeri z oceno 8a 2006: Patagonija, Cerro Torre in Cerro Standhardt z Deanom Potterjem in Stephenom Kochem; Aljaska s Slovensko vojsko
-	Denali, Mt Barille in nato še Chomolhari...
Anica Berlic s Češnjic o trdem boju za obstoj iz roda v rod
Spomini ostajajo...
Češnjice pod Menino planino so se kopale v februarskem soncu, ko so se številni pohodniki to nedeljsko jutro vzpenjali proti planini Oseke na spominsko slovesnost, da bi obudili spomin na tiste težke dni leta 1944, ko je v neenakem boju z nemškim okupatorjem na planini obležalo 33 partizanov.
Sredi vasi, pri Benk po domače, pa z 82-letno Anico Berlic, ki se je vse do nedavnega vsako leto udeleževala teh pohodov, obujava spomine na tiste davne dni pred več kot šestimi desetletji. Spomini bodo ostali, čeprav bi nekateri želeli drugače, pravi Anica, katere živahna govorica in živi spomini kažejo, da ji leta ne morejo do živega. Še vedno je .aktivna in živo spremlja dogajanja v stranki Socialnih demokratov, katere članica je, in v češenjskem športnem društvu. »Čeprav so se nekateri prebarvali, ker jim tako bolj prav pride, se jaz nisem in se ne bom, ostala bom to, kar sem in kar čutim v sebi,« pravi Anica in še doda: »Borut kar dobro vodi stranko...«
Mošnkovi Anici s Spodnjega Okroga ali Kozjega hrbta nad Špitaličem, kot so temu zaselku dejali nekoč, kjer se je rodila kot tretji otrok v družini Ane in Antona Cencelj, življenje ni bilo postlano z rožicami. Njeno mladost je zaznamovalo težko delo na hriboviti kmetiji in jo utrdilo v pokončno ženo klenega duha.
Poseben zgled ji je bil oče Anton, ki je po končani prvi svetovni vojni kot Maistrov borec prostovoljec na Koroškem branil našo severno mejo. Nje-
na želja je, da bi očetova plaketa našla mesto v kamniškem muzeju kot »priznanje za njegovo ljubezen do domovine in borbenost, ki ju je izkazal kot prostovoljec - borec za osvoboditev severne meje 1818-1919«, ki jo je podpisal takratni predsednik zveze prostovoljcev borcev za severno mejo, zgodovinar Lojze Ude.
Ko s prijetno sogovornico brskava po zajetni zbirki spominov, zapisov, slik in drugih dokumentov, se Anica še spomni odkritja spominske plošče na Osekah leta 1953 v spomin na padle borce Šlandrove brigade
Češnjice pod Menino planino danes
8. februarja 1944 in na okrog sto znanih in neznanih borcev, ki so padli na Menini planini. »Na tratah te planine v obrambi domovine nad sto jih dalo je življenje, da uresničijo milijonov hrepenenje po svobodi...,«
je zapisano na spomeniku.
Pol leta pred tragedijo na Osekah, avgusta 1943, sta morala na trnovo pot preko celjskega Starega piskra v nemško taborišče njen oče Anton in brat Ciril. Od tod sta se izmučena vrnila šele jeseni 1945 leta.
Beseda steče naprej o njenih poteh po tuhinjskih gozdovih,
o povezavah s partizanskimi kurirji, o sodelovanju pri odkritju obeležij osvobodilnega boja. Pred nama je zanimiv zapis njene matere Ane iz leta 1997 ob odkritju spominskega obeležja na kraju požgane Verbanetove
domačije na Novi rebri nad Špitaličem, kjer so 6. januarja 1945 zajeli in napadli angleška pilota in jih pobili skupaj z vso družino.
»Na območju KS Špitalič oziroma okoliških vasi je okupator požgal preko petdeset hiš...,« je zapisala mati Ana. Ko je po napadu okupatorja gorela vas Češnjice, so bili pobiti in sežgani štirje domačini, drugi pa ranjeni. Prav tako se je zgodilo v vasi Okrog in drugih vaseh Tuhinjske doline. Kljub terorju, ki ga je izvajal okupator v teh krajih, se je zavest prebivalstva vedno bolj utrjevala, nastajal pa je tudi vse večji odpor proti okupatorju. Od leta 1943 dalje ni bilo vasi, v kateri ni bilo odbora OF...
Tuhinjsko dolino od Kamnika do Ločice so sicer vaščani imenovali zibelka partizanstva, v resnici pa je bila dolina borb in krvavih zločinov.... Zato čuvajmo s krvjo pridobljeno zmago,
da se krvavi dnevi ne ponovijo več...
»Čeprav bi nekateri radi, da gre naš osvobodilni boj čim-prej v pozabo, tega zaradi naših bodočih rodov ne bi smeli dopustiti,« doda sogovornica Anica. Ko se je Anica leta 1949 priženila k Berlicu na Češnjice, so živeli v baraki, saj požganih hiš še niso utegnili obnoviti. Vendar sta zagnanost in trdna volja pripomogli, da sta z možem Tonetom vzgojila in spravila do kruha šest otrok.
O spravi, o kateri je zadnje čase toliko govora, pa samo na kratko pove prigodo z neke spo-
minske svečanosti, kjer sta dve znanki druga drugi dejali: tebi so očeta ubili Nemci, meni pa partizani in si brez velikih besed v znak sprave segli v roke...
Mlademu rodu bi morali tudi v šolah znati življenjsko predstaviti našo zgodovino, da bi mladi znali prav vrednotiti trpljenje svojih prednikov...
Čeprav Anica danes ne more več sama prisostvovati spominskim prireditvam ob obletnicah dogodkov iz naše osvobodilnega boja, spomini v njej ostajajo, seveda z optimističnim pogledom v prihodnost...
F. SVETELJ
Prižgali lučke v njihov spomin
Vsako leto se v počastitev spomina na 14 kamniških talcev, ustreljenih 31. januarja 1944 v Šentvidu nad Ljubljano, zberejo njihovi svojci pred spomenikom Talcev v Šentvidu nad Ljubljano in prižgejo luči v njihov spomin. Ustreljeni so bili: Bervar Franci - uradnik, Blagne Janko - kavarnar, Brand-šteter Mirko - ekonomist, Lap Cene - vrtnar, Matjašič Milan - pravnik, Peče Jože - uradnik, dr. Julij Polec - okrajni zdravnik, Franc Vidic - pravnik, Urbanija Alojz - diplomirani pravnik. Golob Mirko - diplomirani inženir, Klemenčič Mirko
-	diplomirani ekonomist, Drekonja Ciril - učitelj, Žmuc Ferdo
-	tehnik, Rotovnik Karel - profesor. Vsi so bili izobraženci, kar dokazuje, da so Nemci želeli najprej uničiti izobražene Slovence, potem še ostale.
Slava tem in vsem Kamničanom, ki so padli za svobodo!
Včasih je Zveza borcev organizirala avtobus, ki je polno zaseden peljal v Šentvid, kjer je bila komemoracija, potem pa naprej v Begunje in Drago. Mrtve talce so namreč največji sovražniki Slovencev - gestapovci in »ta Beli« iz Šentvida vozili v koncentracijsko taborišče Begunje, kjer so jih zaporniki pokopali v skupnem grobu.
Vse to današnja generacija ne ve ali pa sploh ni obveščena o tem groznem dejanju, ki so ga izvršili Nemci med drugo svetovno vojno.
Kako smo Slovenci politično nezreli, se vidi prav sedaj, saj sedanja oblast prezira najtežjo zgodovino nas - Slovencev.
dr. NIKO SADNIKAR
V___________________________________I________________J
Mošnkova (Cencljeva) družina s Spodnjega Okroga nad Špitaličem ob zlati poroki očeta Antona in matere Ane leta 1970
Kamniško-komendski socialni demokrati in Mladi forum SD
Počastili spomin na padle borce
Kamniško-komendski socialni demokrati ter Mladi forum SD so poleg Zveze borcev in KS Zgornji Tuhinj 4. februarja z nekaj besedami, položitvijo venca in s prižigom svečk po-
častili spomin na preminule partizane v kraju Oseke pri Studencu na Menini Planini.
V jutranjih urah so se udeleženci srečanja zbrali na Golicah v Tuhinjski dolini, od koder
Člana predsedstva SD Kamnik-Komenda (v sredini) in člana Mladega foruma SD ob spomeniku padlim partizanom
so pot do spomenika padlim borcem nadaljevali peš. Na kraju prireditve je bil kratek kulturni program. Član predsedstva SD Kamnik-Komenda Rafko Goltnik iz Motnika je v svojem govoru poudaril, da mineva 63 let od takrat, ko so se na tem mestu utrnila življenja tridesetih borcev, ki so bili v najbolj krutih časih sposobni sprejeti težko odločitev in so to svoje pogumno dejanje in veliko željo po svobodi plačali z najdražjim, kar je podarjeno človeku - s svojim življenjem. V nadaljevanju je povedal, da je bil partizanski upor in pomoč, ki so jo borcem nudili domačini, predvsem domoljubno dejanje, ki je obvarovalo našo državo pred okupatorji. Kot takšno dejanje mora ostati v spominu vsem nam in našim potomcem. Menil je, da je
SPOMINSKO SREČANJE NA OSEKAH
Spominskega srečanja na Osekah v začetku februarja se vsako leto udeleži veliko ljudi, domačinov, nekdanjih parti-
Slovenija v zadnjih letih doživela bliskovit razvoj, vendar pa tudi hudo razslojevanje družbe. Poudaril je, da socialni demokrati menijo, da dobrobiti gospodarskega napredka ne smejo uživati le nekatere privilegirane elite, temveč, da je treba kakovostno življenje zagotoviti vsem državljanom in državljankam. Zato socialni demokrati zahtevajo ustrezno socialno, delovno, zdravstveno in pravno varnost za vse. Poudaril je, da ne smemo pozabiti na preteklost, saj prihodnosti brez zavedanja preteklosti ni možno graditi.
Luka Trotošek, predsednik Mladega foruma SD in član predsedstva SD Kamnik-Komenda, je s člani SD in člani Mladega foruma SD na grob padlih partizanov položil venec in prižgal svečki.
mag. JULIJANA BIZJAK-MLAKAR, predsednica SD Kamnik-Komenda
zanov-borcev in vseh tistih, ki znajo ceniti pomen osvobodilnega boja. Letos se je v soboto, 6. februarja, zbralo nekaj sto udeležencev na kraju, kjer so leta 1944 padli partizani v boju s sovražno vojsko. Prišlo je veliko domačinov iz Tuhinjske doline, ki srečanje združujejo s krajevnim prazni-■ kom, prišli pa so mnogi tudi iz Kamnika in drugih krajev.
V programu srečanja so sodelovali pevci Solidarnosti iz Kamnika, recitator in govornik, predsednik sveta KS Tuhinj Marko Kodra. V svojem nagovoru se je spomnil dogodkov izpred 63-ih let, ko je v bližini prireditvenega prostora padlo 17 partizanov. Ti dogodki ostajajo v spominu ljudi in prav je, da se tega v polni meri zavedamo. Spominske svečanosti niso preživele, to niso zgodbe iz akcijskih filmov, to so spomini na resnične dogodke naših stricev, očetov... je poudaril govornik.
Predsednik sveta KS Marko Kodra je v nadaljevanju orisal aktivnosti v KS in prizadevanja, da rešujejo mnoga za krajane pomembna vprašanja.
Ugotavljal je, da Svet KS Tuhinj, ki je bil izvoljen na lokalnih volitvah lansko jesen, uspešno nadaljuje z zastavljenimi nalogami. Prepričani so, da bodo tudi v prihodnje še uspešnejši, saj jim je uspelo izvoliti tri občinske svetnike. V prihodnje bi radi zgradili mrliško vežico, uredili parkirišče ob pokopališču, adaptirali kulturni dom in še veliko drugega. Ob tej priložnosti se je zahvalil dosedanjim članom in vse krajane povabil, da se intenzivno vključijo v življenje in napredek krajevne skupnosti.
Delegaciji ZB sta pred spomenik NOB položili vence, z nagovorom pa se je v program vključil tudi predstavnik Socialnih demokratov. Na prizorišče je prispela skupina konjenikov, prikorakala pa je tudi večja skupina Partizanov.
Vreme je bilo prijetno, zasnežena pokrajina pa je popestrila prijateljsko vzdušje. Po končanem srečanju so nekateri odšli proti Črnivcu, nekateri smučarji na tekmovanje, vsi pa so sprejeli pobudo za ponovno srečanje v naslednjem letu.
STANE SIMŠIČ
ZA OŽIVITEV ŠUTNE JE POTREBEN CELOVIT PRISTOP
Prepričana sem, da se marsikateri Kamničan strinja s trditvijo, da je Šutna naša najlepša ulica. Vendar se bojim, da bo ta sloves prekmalu izgubila, v kolikor se bodo procesi na njej dogajali tako intenzivno.
Kakšno je stanje na Šutni ter kateri procesi se na njej dogajajo sem proučevala lansko leto, ko sem na to temo napisala diplomsko nalogo. O problematiki Šutne, zlasti o tem, kako jo ponovno oživeti, pa vse več govorimo tudi v Turističnem društvu Kamn’k. Tudi na nedavnem občnem zboru smo razpravljali o tem.
Kljub svoji privlačnosti Šutna večkrat sameva
Za vsa mestna jedra je nekoč veljalo, da je to prostor z najbolj intenzivno izrabo prostora, z najboljšo gospodarsko strukturo, dostopnostjo in urejeno prometno infrastrukturo ter zunanjo urejenostjo. Zaradi svoje privlačnosti se je sprva vanj naseljeval eliten, premožen, izobražen del prebivalstva, kasneje pa tudi priseljenci in ljudje iz socialnega roba. Enako je veljalo tudi za Sutno, saj se je na njej rodilo kar nekaj pomembnih Kamničanov, na njej so se ustanovila nekatera
pomembna društva (med drugim prvo slovensko pevsko društvo -Lira in prva narodnostna čitalnica v Kamniku).
Danes je slika povsem drugačna, saj mestno jedro izgublja svoje prvotne funkcije. Pročelja nekaterih stavb so v vedno slabšem stanju, vedno več je praznih hiš, ki vidno propadajo, sprehajalcev je vedno manj, prireditev iz leta v leto manj...
Do slabega stanja zunanjosti hiš je v prvi meri pripeljala zapletena lastniška struktura. Razlogi so povezani z dedovanjem posameznih stavb po deležih in z dogodki po 2. svetovni vojni, ko so stanovanja postala družbena in so jih raz-
TRUE TRŠARJI
Od 7. februarja si v Galeriji Peroz na Duplici lahko ogledate zanimivo razstavo skulptur, kiparskih umetnin in likovnih stvaritev z naslovom Trije Tršarji - ustvarili so jih namreč brata kiparja Dušan in Drago Tršar ter slikar Marijan Tršar.
Dušan Tršar je bil rojen leta 1937 v Planini pri Rakeku. V letu 1958 seje vpisal na kiparski oddelek na Akademiji za likovno umetnost in leta 1963 diplomiral. Leta 1966 je končal kiparsko specialko pri prof. Borisu Kalinu.
delili na več manjših enot. Večina lastnikov stanovanj se za obnovo le redko odloči, ker so socialno šibki ali pa je postopek revitalizacije predolg in prezapleten, saj je kakršenkoli poseg v spomeniško zavarovanem območju drag. Potrebno je pridobiti tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Območne enote Kranj. Stanje je še bolj zapleteno, saj je na Šutni veliko najemnikov, ki hiš ponavadi ne obnavljajo.
Podobno kot velja za večino mestnih jeder, je za Šutno značil-
na izrazito heterogena demografska in socialna sestava. Značilen je proces staranja prebivalstva, z vse več zelo starega prebivalstva nad 75 let. Pri analizi demografske strukture sem uporabila podatke Statističnega urada Republike Slovenije iz popisa leta 2002 in sicer za območje treh krajevnih skupnosti mestnega jedra Kamnika, v veliko pomoč pa mi je bila tudi anketa med prebivalci, ki sem jo opravila leta 2006. Iz izbranih podatkov sem ugotovila, da je več kot polovica prebivalstva neaktivnega, večina je upokojencev, prevladujejo majhna gospodinjstva. Presenetljivo dobra je izobrazbena struktura, kjer dokaj visok od-
Od leta 1979 do upokojitve je poučeval kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V sedemdesetih letih je bil član skupine Neokonstruktivizem.
Drago Tršar je bil rojen leta 1927, prav tako v Planini. Leta 1944 je risal v Goršetovi večerni risarski šoli in kiparil pri Borisu Kalinu. Na Akademiji za likovno umetnost je diplomiral leta 1951. Leta 1960 je postal asistent na ALU v Ljubljani, sedem let pozneje docent, leta 1974 izredni profesor, leta 1978 pa redni pro-
stotek zavzemajo tisti prebivalci nad 15 let, ki imajo končano višjo ali visoko šolo. Izrazita dvojnost v demografski strukturi se kaže v velikem številu družin s 3 otroki ali več, kar povezujem s pestro nacionalno sestavo z veliko priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Takšen demografski kontrast s socialno šibkimi, starim prebivalstvom in družinami z veliko otroki na eni strani ter visoko izobraženimi ljudmi z značilnimi majhnimi gospodinjstvi na drugi strani, že lahko povežemo s procesom gentrifikacije.
Nadaljnji problem na Šutni predstavlja razmeroma slaba gospodarska struktura, kjer se lastništvo in dejavnosti hitro menjajo, vse več pa je tudi praznih lokalov. Za lažjo analizo sem današnje stanje gospodarske strukture posameznega lokala primerjala s stanjem iz leta 1997, ko je bila na podobno temo izdelana študija z naslovom »Prenova kamniške Šutnes posebnim ozirom na trgovski in gostinski dejavnosti« avtorjev Draga in Jerneja Kladnika ter Žiga Ramšaka. V desetih letih se je najbolj zmanjšalo število trgovin z oblačili, obutvijo in tekstilom ter živilskih trgovin, medtem ko se je število lokalov z oskrbno dejavnostjo povečalo. Glavni razlog je v nastajanju velikih trgovskih centrov na obrobju Kamnika z velikim številom dobro založenih trgovin ter pestro ponudbo drugih dejavnosti. Majhne trgovine v središču mesta so novim oskrbnim središčem težko konkurenčne, zaradi česar je kupcev vse manj. Glede na ustvarjen dobiček je najemnina previsoka, zato je tudi število zaposlenih nizko.
Večino lastnikov oziroma najemnikov lokalov najbolj moti prometna nedostopnost, saj je Šutna po odloku iz leta 1995 zaprta za avtomobilski promet, na obrobju pa ni urejenih parkirišč.
Nenazadnje se na Šutni zvrsti zelo malo dogodkov, saj je odziv nanje preskromen, zaradi česar organizatorji prireditve izvajajo drugje ali pa jih na Šutni ukinejo.
Navedeni procesi so Šutno naredili manj privlačno tako za
fesor. Leta 1991 je postal Dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sodeloval je na različnih svetovnih razstavah in prejel številne nagrade in priznanja, med njimi tudi Prešernovo nagrado.
Marijan Tršar je bil rojen leta 1922 v Dolenjskih Toplicah. Obiskoval je Goršetovo risarsko šolo, po vojni pa nadaljeval na novoustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, Iger je leta 1951 diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu, dve leti pozneje pa je končal grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Bil je docent, nato pa izredni in redni profesor na ALU V Ljubljani. Leta 1979 je s študijo o V. Kandinskem pridobil naziv magistra umetnosti. V slovenskem prostoru je nastopil kot član skupine 53. Poleg likovnega in pedagoškega delovanja se je ukvarjal še z likovno teorijo, kritiko, esejistiko in leposlovno književnostjo.
Ob razstavi so pripravili lepo oblikovan katalog z obširno predstavitvijo avtorjev in njihovih del, kar je delo likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn. Odprtje razstave pa je popestril nastop glasbene skupine Kontrabant.
VERA MEJAČ
stanovalce in investitorje kot tudi za vsakodnevne obiskovalce oziroma kupce. Nenazadnje se mlade družine raje odločijo za nova stanovanja na obrobju mesta, kjer nastajajo velike, privlačne in tudi finančno bolj dostopne stanovanjske soseske.
Večina ljudi je z današnjim stanjem na Šutni nezadovoljna, zato sem od prebivalcev, lastnikov/najemnikov lokalov skušala dobiti predloge, kako bi Šutno ponovno oživeli oni. Zanimivo pri tem se mi je zdelo zlasti to, da se predlogi med seboj izključujejo, poleg tega pa je bilo kar nekaj takih, ki se jim zdi problem nerešljiv. Konkretnih predlogov sem dobila malo. Večina se ustavlja le pri eni problematiki - prometni ureditvi, namesto da bi o tem razmišljali celovito.
Stanovalci Šutne glavno rešitev vidijo v popestritvi dogajanj in prireditvah, večji trgovski in gostinski ponudbi, večina lastnikov/najemnikov lokalov pa v odprtju ulice za promet in ureditvi parkirnih mest.
Večina stanovalcev je prepričana, da bi Šutno ponovno oživeli z raznimi dogodki in prireditvami. Želijo si predvsem več sejmov, kulturnih programov, razstav, skečev... Najbolj kritični so rekli, da bi bili zadovoljni s katerokoli prireditvijo, da se le nekaj dogaja.
Trgovinsko ponudbo bi prebivalci razširili z majhnimi trgovinicami, trgovinami z domačo obrtjo, starinarnicami, stojnicami in trgovinami z razstavljenim blagom na ulici, gostinsko ponudbo pa s pekarnami, kavarnami, lokali z živo glasbo, slaščičarnami...
Večji poudarek dajejo prebivalci tudi na zunanjo ureditev ulice; zlasti na zelenje, klopi in večkratno čiščenje ter ureditev turistične infrastrukture. Nekateri so predlagali, da bi morala občina spodbujati mlade družine, da se priselijo, kar bi ulici vrnilo življenje.
Na drugi strani lastniki oziroma najemniki lokalov rešitev vidijo zlasti v odprtju prometa in zagotovitvi večjega števila parkirnih mest, manjše število pa še v pestrejši trgovinski in gostinski ponudbi in prireditvah.
Žalostno pri tem je zlasti to, da je kar nekaj stanovalcev in lastnikov/najemnikov, ki niso podali nobenega mnenja oziroma predloga, saj se jim problem zdi utopičen oziroma nerešljiv ali pa o tem sploh ne razmišljajo.
O problematiki Šutne smo spregovorili tudi na zadnjem občnem zboru Turističnega društva Kamn’k, na katerem se je odprla zanimiva debata. Mnenja smo, da bi bilo potrebno Šutno narediti zopet privlačno, kar bi dosegli z umestitvijo takšnega programa, ki bi pritegnil kar najširši krog ljudi. Pri tem smo mnenja, da bi privlačnost ohranili le, če bi Šutna za promet ostala zaprta.
Glede na njeno kulturno in zgodovinsko vrednost bi Šutno zapolnili s zanimivi dejavnostmi, predvsem pa s turističnimi dejavnostmi. Poleg obstoječih turističnih objektov (Sadnikarjev zasebni muzej, cerkev Marije Brezmadežne z ločenim zvoni-
kom, spominske plošče na pomembnih stavbah...) bi bila nujna notranja preureditev rojstne hiše Rudolfa Maistra s spominsko sobo ali muzejem. Pročelje hiše je bilo urejeno ob 130. obletnici njegovega rojstva, notranjost pa je kljub obljubam še vedno prazna.
V pritlične prostore stavb bi bilo smiselno naseliti spomin-karsko dejavnost, razne umetniške delavnice s prikazom starih obrti, ki so bile značilne za Šutno, antikvarjate, galerije. Poleg tega bi popestrili tudi gostinsko dejavnost z raznimi mestnimi kavarnicami, pekarnami, dobrimi domačimi gostilnami. Na občnem zboru smo prišli na idejo, da bi ob vikendih gostinci uvedli t.i. vesele urice, ko bi bila kava brezplačna. Lepo število ljudi privabi tudi sobotni bolšji sejem, ki bi ga bilo morda smiselno izvesti tudi ob nedeljah.
Res je, da se današnji potrošniki radi pripeljemo do vrat lokala, vendar smo prepričani, da bi v kolikor bi bilo na obrobju Šutne urejenih dovolj parkirnih prostorov, vsak rad peš odšel v privlačen del mesta. Dovolj prostora za ureditev parkirnih mest je še na Kolodvorski in Parmovi ulici, ki sta od Šutne oddaljeni le nekaj metrov!
Poleg tega smo v Turističnem društvu Kamn’k mnenja, da je potrebno urediti Sadnikarjevo ulico in Petruškino pot kot urejeno peš cono, ki bi postale podaljšek oziroma glavne poti, ki bi vodile do soseske Mali grad in nabrežja Kamniške Bistrice. S tem bi staro mestno jedro povezali z novim delom. Omenjeni ulici sta danes namreč neprimerno izkoriščeni in predstavljata dovozni avtomobilski poti na Šutno, kjer kljub prepovedi (Odlok o ureditvi prometa na območju Občine Kamnik, 1995) parkira vedno več ljudi in s tem kazi njen izgled!
Pri ureditvi mestnega jedra bo morala občina paziti, zlasti pri ureditvi območij nekdanje tovarne Utok in podjetja Meso Kamnik, da se investitorjem že na začetku dajo jasna pravila, kajti ne sme se ponoviti soseska Mali grad, kjer danes primanjkuje parkirnih mest. V tem primeru je namreč investitor gledal le na svoj del zemlje, pri tem pa sosesko pozabil vpeti v mestno jedro. Nujno potrebno je urediti tudi nabrežje Kamniške Bistrice v rekreacijske površine.
Upamo in verjamemo, da bo Šutna zaradi svoje velike vredno-
sti nekega dne ponovno oživela in da bo poleg zvestih in naključnih sprehajalcev dobila še več občudovalcev, ki v njej ne bodo videli le še en zapuščen košček našega mesta, ampak tisti del, kamor se bodo radi vračali. Zavedamo pa se, da pot do tega ni lahka. Najprej morajo stanovalci in lastniki/najemniki lokalov uskladiti svoje interese. Takšna nasprotovanja, kakršna so danes, namreč ne peljejo nikamor. Pot, ki bo dobra za vse, pa bomo našli le skupaj. Pri tem mora trdno sodelovati tudi občina Kamnik s spodbujanjem ljudi ter izdelavo takšnega programa, ki bo celosten in koristen vsem. Smiselno bi bilo mogoče tudi to, da občina ustanovi posebno strokovno službo, ki bi se ukvarjala zgolj s problematiko revitalizacije mestnega središča. Seveda bi bilo pri tem potrebno upoštevati mnenja vseh, organizirati razne delavnice, povabiti strokovnjake različnih strok, organizirati okrogle mize ter skleniti kompromis med stanovalci in lastniki/najemniki lokalov. Tud zgolj reševanje prometne problematike je pomanjkljivo. Reševanja se je potrebno lotiti kompleksno in nujno interdisciplinarno.
S problematiko zamiranja mestnih središč se ukvarja veliko slovenskih mest in nekateri jo že uspešno rešujejo. Vendar enotne metode ni. V četrtek, 15. februarja, sem se v Škofji Loki udeležila posebnega posveta oziroma predavanja o celostnem pristopu k oživljanju starih mestnih jeder, na katerem so spregovorili strokovnjaki kot so: Mateja Hafner Dolenc (Združenje zgodovinskih mest Slovenije), dr. Peter Fister iz Fakultete za arhitekturo ter dr. Drago Kos iz Fakultete za družbene dejavnosti. Poleg besed strokovnjakov, ki zagovarjajo celosten pristop k oživitvi mestnega jedra, je bil predstavljen projekt »Sejem bil je živ«. Tako se namreč imenuje projekt, v katerega je vpetih 5 gorenjskih mest (Škofja Loka, Kranj, Tržič, Jesenice in Radovljica). Za reševanje te problematike so namreč dobila sredstva iz norveškega sklada. Mogoče bi v podobni smeri morali začeti razmišljati tudi v občini Kamnik in se prijaviti na podoben razpis, kjer je mogoče dobiti del sredstev.
Poleg vsega naštetega pa sta vsekakor potrebna volja in čas ter zaupanje, da bo Šutna ponovno zaživela v takšni luči, kot si najbolje zasluži.
Z odprtja razstave v Galeriji Peroz ob umetnini iz brona Figure v valovih Draga Tršarja. Z leve: slikar Marijan Tršar, likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn ter kiparja brata Dušan in Drago Tršar.
Privlačnost Šutne spodbujajo najrazličnejše prireditve... Bolšji sejem vsako soboto obišče lepo število obiskovalcev.
ALENKA HRIBAR
Pročelja nekaterih hiš že vidno propadajo.
12	23. februarja 2007
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN

ŠKK oživil Tiho
d l I IT"!	www.studentski-klub.com
Študentski klub Kamnik se s svojimi projekti že kar nekaj zim trudi za večjo razpoznavnost Velike Planine. Med njimi je bilo do sedaj najbolj glasno in zabavno nočno sankanje ob koncih tedna. Preteklo soboto pa so se stvari spremenile. ŠKK se je odločil, da organizira prvo smučarsko tekmovanje na nam najbližjem smučišču. Glavno besedo je imela Manca, ki je stvari resno vzela v svoje roke in vse skupaj je bilo na koncu izvedeno prav profesionalno. Za vse je bilo poskrbljeno. Za naše tekmovalce so odprli progo Tiha dolina in brunarico, kjer je vse čakala topla malica in nujno potreben čaj za pogum, profesionalno postavljena tekmovalna proga (seveda smo merili stotinke...), medalje in praktične nagrade za najboljše. Edina stvar, na katero nismo mogli vplivati, je bilo nepredvidljivo vreme v Tihi dolini. Ravno med glavno vožnjo se je namreč »privlekla« megla. Ampak za tekmovalce tudi to ni predstavljalo nikakršnega problema. Še vedno velja: važno je sodelovati, ne zmagati, pri klubskih projektih pa je v prvi vrsti še zabavno in kvalitetno preživljanje prostega časa.
Udeležbe sicer ne moremo meriti s trimestno številko, ampak za prvič smo zadovoljni. Naslednje leto pa naprej... višje jn hitreje... tokratni zmagovalci so: Miha Jarc, tesno za njim Marko Šuštar in na tretjem mestu Damir Adrovič, nagrado za najboljšo pustno šemo si je prav tako prismučal Miha Jarc.
Dokler je še kaj snega, ga je treba do konca izkoristiti. To bomo tudi v marcu počeli v že skoraj naši Kranjski Gori. Moramo priznati, da smo se na »nočne« že kar močno emocionalno navezali.
Če imate raje smučanje po že prijetno toplem soncu in kopanje v termah, bosta dva izleta kot naročena. Več informacij se nahaja na našem internetnem naslovu www.studentski-klub.com.
Še vedno pa se trudimo obuditi »zastarelo« kegljanje. Najbrž se sliši precej staromodno, če med vikendom zvečer rečete, da greste kegljat in ne na bowling. Poskusiti pa vseeno velja, mogoče vas potegne...
Mirta Kadivec Pr-kamnik@studentski-klub.com
Za konec si poglejmo še, kaj so povedali naši tekmovalci na Veliki Planini:
Mark: » Na žrebu sem dobil prvo štartno mesto. S tem bom seveda izkoristil položaj. Tekma mi je bila zelo všeč, saj je tudi meglo kmalu prepodilo sonce.«
Organizatorka Manca: »Tekma je odlično uspela, odpeljali smo dve vožnji in upošteval se je najboljši dosežen čas. Bilo je zabavno, na Veliki planini bi se moralo večkrat kaj dogajati.«
RED JE VEDNO P
»Z menoj je v avtu vedno varno, vozit se je res zabavno, če vsi vemo, kaj je red - red je vedno pas pripet«, poje Pasavček. Kdo in kaj je Pasavček in zakaj začenjamo članek s pesmico, pa boste prav kmalu ugotovili sami.
V VVZ Antona Medveda smo se v letošnjem šolskem letu aktivno vključili v mednarodni projekt za spodbujanje uporabe otroških varnostnih sedežev »EUCHIRES« 2006. V projekt sta vključeni skupina otrok iz vrtca Mojca in skupina otrok iz WE Pestrna. Ker je akcija pomembna in potrebna, smo k skupnemu sodelovanju povabili tudi ostale oddelke vrtca in razredno stopnjo OŠ Marije Vere.
Skupno sodelovanje je obrodilo prijetno in poučno prireditev, ki
Tehtnica za prikaz naletne teže je prikazala posledice prehitre vožnje.
smo jo v sodelovanju med VVZ - OŠ - POLICIJO - SVETOM ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU izvedli v četrtek, 14. februarja, v prostorih OŠ Marije Vere, drugi del akcije pa v OŠ Šmartno v Tuhinju poteka danes.
Namen udeležbe in sodelovanja je v prvi vrsti spodbujanje otrok in preko otrok ozaveščanje staršev za varno vožnjo z avtom. Zaščita otrok v avtu pa je eden najbolj učinkovitih ukrepov za izboljšanje celostne prometne varnosti.
Nosilec projekta Euchires v Sloveniji je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, ki v tem mednarodnem projektu sodeluje že drugo leto. V Sloveniji je akcija bolj znana pod imenom PASAVČEK.
Zakaj sodelovati v projektu PASAVČEK -REDJE VEDNO PAS PRIPET?
Uporaba varnostnih pasov je eden od elementov tako imenovanega zlatega trikotnika prometne varnosti (hitrost, alkohol, varnostni pas), saj bistveno prispeva k zmanjšanju posledic ob morebitnem trku. Uporaba pasov med vozniki in potniki na prednjih sedežih v vozilih se je v zadnjih letih bistveno izboljšala, slabše pa je stanje med potniki na zadnjih sedežih in pri uporabi otroških varnostnih sedežev. Zato je naša skupna naloga, da že v vrtcu in osnovni šoli začnemo navajati otroke, preko otrok pa starše, na dosledno uporabo varnostnih pasov in otroških sedežev v avtomobilu. Prav zato je tako pomembno in potrebno
Pasavček je naš prijatelj, pravijo otroci iz vrtca Mojca in Pestrna.
medsebojno sodelovanje in skupna akcija vseh: vrtca, šole, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policije. Sodelovanje na relaciji policija - VVZ - OŠ je že sedaj zelo dobro in uspešno, saj se uspešno povezujemo in sodelujemo pri različnih projektih in dejavnostih. Rezultat dobrega sodelovanja pa je tudi četrtkova prireditev v telovadnici in na parkirišču OŠ Marije Vere, kjer so nam ob razumevanju ravnateljice Violete Vodlan tudi brezplačno zagotovili prostor.
Demonstratorji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS so pripeljali demonstracijske naprave - mini-avto z otroškimi varnostnimi sedeži, kjer smo lahko preverjali ali se znamo pravilno pripeti, tehtnico za prikaz naletne teže, kjer smo lahko neposredno ugotavljali posledice prehitre vožnje. Otroke pa je najbolj pritegnila maskota Pasavček, ki se je prireditvi pridružil in spodbujal otroke k različnim aktivnostim.
Raznovrstne oblike svojega dela so predstavili tudi policisti, med nami so bili policisti vodniki službenih psov, policisti konjeniki, policist - vodja policijskega okoliša, kriminalist, ki je skrbel za izobraževalno-informativni
material in odgovarjal na različna otroška vprašanja.
Morda nam je zjutraj želelo ponagajati vreme, ampak mi smo bili vztrajni, zato se je kaj kmalu pokazalo sonce in otroci, od najmlajših do starejših, so se z zanimanjem, radovednostjo in veseljem poučili o pravilni rabi varnostnega pasu in o policijskem delu.
Prireditev je bila v prvi vrsti namenjena pozitivni spodbudi otrok in temu, da navaja naše otroke in starše, da je varnostni pas vez z življenjem. Prireditev nam je Svet za preventivo in vzgojo Republike Slovenije omogočil brezplačno, saj smo bili med 10 izbranimi skupinami, kjer prireditev poteka brezplačno. Za to se SPVRS najlepše zahvaljujemo.
Namen takih in podobnih skupnih akcij je, da spodbujamo varnost naših otrok v cestnem prometu. Zavedamo se namreč, da se celostna prometna vzgoja začne že v vrtcu, nadaljuje v šoli in potem skozi vse življenje. Če nam na ta način uspe rešiti eno otroško življenje, smo naredili veliko. S takimi in podobnimi skupnimi akcijami pa lahko naredimo samo še več.
In verjemite nam, potrudili se bomo - narediti še več.
ALENKA JEVŠNIK
Rok - edini boarder -1. mesto - zahtevna proga za boarderje in slaba vidljivost. Skrbel je za dobro glasbo, všeč sta mu sneg in sonce.
V teh dneh poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu
Po Sloveniji bo v dneh od 79. do 25. februarja potekal evropsko usklajen poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in potnikov v vozilih ter posredno zmanjševati najhujše posledice prometnih nesreč. Akcija naj bi prispevala vsaj delček k rednejši uporabi varnostnega pasu, saj bo v času izvajanja akcije večja verjetnost, da bo voznik, ki ne bo uporabljal varnostnega pasu, ustavljen in kaznovan.
Damir Adrovič je osvojil tretje mesto in dobil nagrado za gibanje.
Policist - vodnik službenega psa je bil otrokom še posebej zanimiv.
Obljube, Prešeren in ljubezen -v Kotlovnici
Februar je mesec zaljubljencev, mesec največjega slovenskega pesnika in mesec uresničevanja novoletnih zaobljub. In na vse to nismo pozabili tudi v Mladinskem centru Kotlovnica.
Naša prva novoletna želja je bila povečati število tehnikov v ekipi. V sodelovanju z Domom kulture smo
pripravili dve delavnici usposabljanja tehnikov. Junake teh delavnic boste sedaj lahko srečevali za tehničnim pultom, saj osvojeno znanje že preizkušajo na koncertih v Kurilnici Mladinskega centra. A naših obljub in želja še ni konec. Večnamenski prostor je po zaslugi fantov s pleskarskimi izkušnjami tako dobil novo, toplo podobo. Delo-
Delavnica usposabljanja tehnikov je prinesla nekaj novih moči, ki osvojeno znanje že preizkušajo na koncertih v Kurilnici Mladinskega centra.
vna akcija je zakrivila urejeno okolico, preurejeni pa so tudi prostori, ki sledijo Galeriji.
Ko smo že ravno pri Galeriji Kurilnica. Na Valentinovo smo lahko občudovali efektivno razstavo Efekt avtoric Patricije Trobevšek in Sonje Šunkar. Mladi umetnici sta na drugačen način predstavili koncept modnega
oblačila, ampak tudi lutke. Pred to razstavo smo v Galeriji lahko prebrali Zgodbo o Jamesu Joyceu, ko je bil potapljač. Hudomušna stripovska razstava Istre Beličanske je nasmejaja marsikoga. Še vedno pa si na hodniku Kotlovnice lahko ogledate razstavo fotografij Matjaža Ta-nčiča (razstavljal je v okviru festivalov DNK in ŠTUNF).
Kaj pa Preše-
ren? V soboto, 10. februarja, se je v Kotlovnici odvijal že četrti študentski žur z naslovom Prešernov Valentin. In vsi, ki ste brez miru okrog divjali, ste se tako znašli v Kotlovnici, kjer je večer je minil v znamenju Zdravljice in poljubljanja. Zmagovalec nagradne igre je prejel kar 47 poljubčkov. Uršike zale so torej domov odšle z novim odtenkom šminke, povodni možje pa z vidnimi spomini na dekleta. Tradicija študentskih žurov se ohranja, konec marca pričakujte Dan norcev, aprila Zemljotres, maja ...(spremljajte: www. kotlovnica.si)
Na koncu pa k najpomembnejši temi - ljubezni. Ljubezen do glasbe smo februarja negovali na koncertih rock skupin Firefly in Sunshi-ne Trip in na electro sessionu Puma Records. Zaljubljenost ni minila. V Mladinskem centru Kotlovnica pa ne gojimo ljubezni samo do glasbe, ampak tudi do ustvarjanja, fotografije, družabnih iger, plesa, računalništva... Kar pa je najpomembnejše, da se imamo radi.
ANDREJA PETERLIN
PEUGEOT HDiTEHNOLOGIJA. MALO PORABI, DALEČ PRIDE.
Ob nakupu novega 307 ali
000 km
vožnje zastonj
m
www.peugeot.si
Ne moremo vam obljubiti, da lahko pozabite na bencinsko črpalko, zagotovo pa lahko kar za nekaj časa pozabite na ceno goriva. Ob nakupu nove 307 ali 407 (velja tudi za nakup vozila z bencinskim motorjem) vam podarimo gorivo za 20.000 km vožnje. In to vožnje v kateri boste uživali ne le zato, ker bo zastonj, temveč predvsem zato, ker se bos Peugeotom vsak kilometer na cesti spremenil v čisti užitek v vožnji.
PEUGEOT priporoča TOTAL
PEUGEOT. UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Iz tabora OK Kamnik
CALCITU NE MORAJO VMH MAG!
Calcitovi ekipi male odbojke sta zaključili s tekmami četrtega kroga. Druga ekipa se je
poslovila od četrt finala, zagotovila pa si je mesto v boju za končno uvrstitev med najboljših dvanajst ekip v Sloveniji. Prva ekipa Cal-cita pa se je na turnirju v Stranjah brez poraza uvrstila v četrt finale, saj je premagala vse nasprotnike brez izgubljenega niza. Pomerili so se proti ekipi Brezovice, Mokronoga in Krke. Še posebej je blestel Matic Janežič.
Kadeti so se na dveh turnirjih pomerili z ekipami Fram, Fužin ar in Topolšica ter si priborili dve zmagi in dva poraza. Na turnirju v Stranjah sta se na prvi tekmi proti Framu izkazala Bernard Bezek, ki je igral poškodovan, in Hribar Klemen, ki je dal vse od sebe kljub bolezni, ki jo je prestajal. Tekmo proti ekipi Frama so domači zmagali z rezultatom 2:1. Drugo tekmo pa je moral zaradi družinskih obveznosti zapustiti podajalec Boštjan Tomelj in trener Aleš Hribar se je odločil, da njegovo mesto prevzame Klemen Hribar. Tekmo so naši izgubili z rezultatom 2 :1 z ekipo Topolšice. Na drugem turnirju v Framu je bil izkupiček točk enak
kot na prvem turnirju. Naša ekipa je izgubila proti ekipi Frama, dragoceno zmago pa si je priborila proti ekipi Fužinarja. Trenutno so kadeti na tretjem mestu v A - ligi - zahod, vendar morajo pridobiti vsaj še eno mesto na lestvici, če se hočejo uvrstiti na finalni turnir najboljših štirih ekip. Do konca tega dela pa bodo odigrali samo še en turnir in sicer proti ekipama Topolšice in Maribora.
Kljub poškodovanemu Bernardu Bezku in v prvo člansko ekipo premeščenemu Klemnu Hribarju ostaja druga članska ekipa v drugem krogu tekmovanja še neporažena. 10. februarja so v gosteh premagali ekipo Črnuč z rezultatom 3 : 1, 17. februarja pa doma ekipo Krope z rezultatom 3:2. Kamničani ostajajo na drugem mestu, že naslednjo kolo pa se bodo doma pomerili s prvo uvrščeno ekipo Portoroža. Tekma bo 24. februarja ob 15. uri v dvorani starega zdravstvenega doma.
Tudi prva članska ekipa ne popušča
10. februarja so člani v domači dvorani premagali prvo uvršče-
Kamniški kadeti
no ekipo Salonita z rezultatom 3 : 2. V napeti tekmi, polni preobratov, je pri domačih najbolje igral Janez Turk, za zmago proti prvouvrščenemu na lestvici pa velja pohvaliti vse, ki so stopili na parket. Dobro igro pa so igralci Calcita prikazali tudi v Logatcu, kjer so po že skoraj izgubljeni tekmi (izgubljali so 0:2 v setih) naredili preobrat in zmagali. To je bila že četrta zaporedna zmaga, z njo pa so si Kamničani poleg obstanka zagotovili najmanj 5. mesto po
rednem delu tekmovanja. Glede na to, da sta do konca rednega dela le še dve tekmi (24.2. doma proti Triglavu in 3 3- v gosteh pri Fužinarju) pa se imajo možnost povzpeti še kakšno mesto višje.
Omeniti velja, da so zadnji rezultati spodbudni pred končnico DP, še posebno ob dejstvu, da tekmujejo v nepopolni postavi. Do konca letošnje sezone pa poleg Makovca ne bosta nastopala Kališnik in Hrastovec.
J.
ODBOJKARICE PADLE NA ZRELOSTNEM IZPITU
Odbojkarice Broline Kamnika so imele v soboto priložnost, da bi dosegle zgodovinski uspeh in se prvič obdržale v prvi državni Bgi. Po dveh zaporednih zmagah na Jesenicah in prejšnjo soboto Proti Šentvidu so kamniški ljubitelji odbojke, ki so prvič letos napolnili kamniško dvorano, Pričakovali zmago tudi na do-jnačem terenu proti Izoli, ki bi že morala prinesti obstanek v ligi. Kamničanke so tekmo za-
čele tako, kot so končale tekmo proti Ljubljančankam. Z dobrimi servisi in blokom so v prvem setu popolnoma nadigrale Izolanke in jim v prvem setu prepustile le sedemnajst točk. Tudi v drugem setu so bile Kamničanke boljše, a le do vodstva z 20:17. Nato pa so po polminutnem odmoru gostij zaigrale kot, da bi jim nekdo spodrezal krila. Napake so se vrstile ena za drugo, gostje pa so preko Bratoževe znale kazno-
vati prav vsako napako. In kot se pri dekletih rado zgodi, so Kamničanke popolnoma popustile v tretjem setu, ki so ga gostje zlahka dobile. V četrtem setu je domači trener nekoliko pomešal igralna mesta in Kamničanke so bile zopet boljše nasprotnice, a le do končnice, ko so gostje zopet pritisnile na plin in tudi z veliko športne sreče tekmo odločile v svojo korist. Na žalost so tako Kamničanke padle na sedmo mesto, ki že vodi v drugo ligo. Njihov obstanek sedaj ni več samo v njihovih rokah. Kamničanke morajo sedaj nujno v preostalih treh tekmah (Gorica in Benedikt doma in Koper zunaj) osvojiti vsaj eno zmago in upati, da ekipa Šentvida ne bo osvojila nobene točke (Izola in Koper). Kot kaže, pa bo na koncu še kako usoden decembrski poraz proti najslabši ekipi v ligi Jesenicam, s točkami s te tekme bi bile sedaj že v varnih vodah. A kaj hočemo, takšen je šport in ni nujno, da v ligi vedno ostane boljša ekipa. Bo pa ta sezona prav gotovo dobra šola
^-Kipa deklet v mali odbojki
Kamničan državni prvak
1(T februarja 2007 se je v dolini pod Poncami odvijalo državno prvenstvo v smučarskih skokih za mladince do 17 let. Naslov državnega Pryaka je osvojil Kamničan Matjaž Pungertar iz SSK Mengeš. S Skokovi3 96 jn 98 metrov je kar za 12 točk premagal državnega prvaka do y let Žigo Mandla iz SSK Šmartno na Pohorju, 3. mesto pa je osvojil mdraž Pograjc iz SK Zagorje. V Kranju na tekmi mladincev do 19 let je flafjaž osvojil 5. mesto, njegov klubski kolega Peter Kurbus, prav tako p Kamriika, je osvojil 12. mesto, v kategoriji do 17 let pa 13. mesto. red potovanjem na svetovno prvenstvo v Sapporo, 17. 2. 2007, so se
smučarski skakalci v Planici pomerili še na ekipnem državnem prvenstvu članov, kjer je ekipa Mengša v postavi treh Kamničanov (Benkovič, Pungertar; Kurbus) in Tržičana (Tomazin) osvojila 3. mesto, 1. mesto je osvojila ekipa Ilirije, 2. mesto pa ekipa kranjskega Triglava. Na posamezni tekmi je Rok Benkovič osvojil 5. in Matjaž Pungertar 16. mesto.
Kljub velikim skakalnim potencialom, ki jih ima naša občina, pa kamni-I ška skakalnica še vedno Matjaž Pungertar iz SSK Mengeš odvija- sameva in tako mladi upi lo je na nedavnem državnem prvenstvu v odhajajo na treninge v smučarskih skokih za mladince do 17 let Mengeš, osvojil naslov državnega prvaka.	N.G.
Četrt finale osnovnošolskega tekmovanja
DEKLETA USPEŠNA, FANTJE PA NE
Učenke Osnovne šole Frana Albrehta in Osnovne šole Stranje so se odlično odrezale na četrt finalnih turnirjih osnovno šolskih tekmovanj. Kamničanke so v Metliki celo zmagale in bodo imele v polfinalu lažji razpored, Stranjanke pa so na Jesenicah zasedle drugo mesto in se tudi uvrstile v polfinale. Le to pa ni uspelo učencem OŠ Toma Brejca, ki so v Žirovnici zasedli tretje mesto in tako ne bodo nadaljevali s tekmovanjem.
Odličen kamniški vaterpolist Luka Koma-
za prihodnost. Konec koncev pa upanje umira zadnje in upajmo,
da bodo Kamničanke 3. marca, ob 17.30, ko v Kamniku gosti ekipa Benedikta, same odločale o svoji usodi. Kadetinje v zgornji polovici B lige
Kadetinje OK Kamnika pa
so v B ligi na zadnjem turnirju premagale Bled in izgubile proti Žirovnici, a vseeno zasedle končno prvo mesto v tej skupini, kar pomeni, da bodo na koncu uvrščene v zgornji polovici vseh sodelujočih ekip (43).
V prvi tretjini vseh ekip pa bodo tekmovanje zaključile dekleta v mali odbojki. Kamničanke so v drugem krogu sicer zasedle tretje mesto, a nato v tretjem krogu (repasaž) osvojile prvo mesto in se bodo tako borile na koncu za sedemnajsto mesto med 71 ekipami.
S tekmovanjem v A ligi pa bodo začele starejše deklice, od katerih lahko letos pričakujemo tudi lepo končno uvrstitev.
H20 polo NOVICE
Tudi začetek leta 2007 je za kamniške vaterpoliste uspešen, saj vodijo kar v dveh državnih prvenstvih - U12 in U14. Poleg tega , da so ekipe uspešne, imamo kar tri kandidate za slovensko državno reprezentanco: poleg Luka Komatarja ki je standardni član kadetske in mladinske vrste, se trudita prepričati selektorja še Domen Dobravec in Kristijan Novak pri mlajših kadetih. Kadeti imajo v mesecu maju najprej kvalifikacije za EP, ki bodo potekale v Sloveniji. V kolikor se uvrstijo na prvo ali drugo mesto, se bodo v mesecu septembru udeležili EP na Malti. Naj dodam, da je pomočnik trenerja te reprezentance Uroš Kralj, trener v Vaterpolskem društvu Kamnik.
Mlajši kadeti imajo v mesecu juliju v Beogradu turnir v sklopu festivala evropske mladine - olimpijske igre mladih. Slovenska ekipa že ima zagotovljeno mesto na turnirju, uspeh za Kamnik pa bo že uvrstitev v reprezentanco vsaj enemu članu našega kluba. V torek, 6. marca, ob 18.00 ima v veliki sejni dvorani občine Kamnik Vaterpolsko društvo Kamnik občni zbor, obravnavali bomo delo in poslovanje v letu 2006 .
Dosežki v lanskem letu so prinesli tudi dobitnike priznanj za najboljše športnike občine Kamnik: Luka Komatar pri mladincih in ekipa dečkov do 12 let.
Čeprav se zdi, da je poletje še daleč, je potrebno začeti s pripravami na ta del sezone, saj nas čaka mnogo dela s pripravo 14. Dneva vaterpolistov 15. in 16. junija, na katerem pričakujemo ,	. ...
državno reprezentanco tar v akciji mlajših kadetov z gosti, reprezentanca Turčije je že potrdila prihod, še dve ekipi pa bosta znani do poletja .
11. marca je finalni turnir dečkov U 14 za Pokal Slovenije, kamniška ekipa je glavni favorit za osvojitev 1. mesta. Poleg finala pokala se nam obeta uvrstitev na zaključni turnir v kategorijah U 12, U 14 in U 16! Upam, da bodo naslednje novičke vesele in da bo sezona 2006-2007 rezultatsko ena najuspešnejših.
______________________________________________DARE
Kamniški plavalci uspešni na zimskem državnem prvenstvu
nem prvenstvu beležimo 16 nastopov v finalnih tekmovanjih, 2 zlati medalji, 1 srebrno in 5 bronastih. Ti uspehi pripadajo tudi ostalim članom Plavalnega kluba Kamnik v najstarejših kategorijah - Tekavčič Anže, Urankar Žiga, Kosec Barbka, Lorenzzi Gaja, Zupan Patricija, Lužar Gašper, Kumar Nina in Anže in Grilj Uroš.
Za dosežene rezultate vsem čestitamo.
Špela Čolnar si je ponovno priplavala naziv državne prvakinje v kategoriji mladinke na 100 in 200 metrov prosto.
V pokritem olimpijskem bazenu Pristan v Mariboru je v začetku februarja potekalo državno prvenstvo za starejše 3 kategorije - članske, mladinske in kadetske.
Člani Plavalnega kluba Kamnik si ponovno zaslužijo pohva-
Za konec sezone dve zmagi pionirk Calcit Mavrice
Najmlajše članice športnega društva Mavrica so v zadnjih treh nedeljah januarja ponosno zastopale Kamnik na turnirju mlajših pionirk v košarki. Kljub zimi so bile vse tri nedelje sončne in ravno takšni so bili obrazi naših pionirk. Pomerile so se na šestih košarkarskih tekmah in se kljub kratkotrajnemu treningu dobro izkazale. Športnice letnik 1994 in mlajše so se borile s pionirkami ekip Celja, Šmarij pri Jelšah in Rogaške. Na mladih in najmlajših svet stoji in ravno tako košarka v naši občini. Utrujene od nastopov in celodnevne odsotnosti od doma so se kljub vsemu odlično zabavale in sklepale prijateljstva.
V nedeljo, 11. februarja, pa je v športni hali Kamnika potekal pravi dan košarke.
Na zadnjem turnirju za državno prvenstvo so se pomerile ekipe Kranjske Gore, Postojne, Slovana in Calcit Mavrice. Naše pionirke so se predstavile domačim navijačem in z odlično igro osvojile prvo mesto na turnirju.
Ob pogledu na naše nasmejane pionirke vas tako ponovno vabimo v našo družbo (letnik 1993 in mlajše) ob torkih in četrtkih v športno halo Kamnik, od 18.30 do 20.00. Pod budnimi očesi izkušenih in prijetnih trenerjev se bodo dekleta družila, se naučila veliko novega in koristno zapolnila svoj prosti čas.
Pridite in se prepričajte!	SANDRA Ekipa pionirk Calcit Mavrice
14	23. februarja 2007
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
ODLIČNI VZPONI KLADNIKA IN PREZLJA V ZAHODNIH ALPAH
V	začetku februarja sta Matej Kladnik in Marko Prezelj obiskala vrhove nad Chamonixom. Njun cilj je bila severna stena Grandes Jo-rasses. To je dober kilometer in 200 metrov visok zid granita, ledu in snega in je tudi ena od znamenitih treh alpskih severnih sten (Mat-terhorn, Eiger in Grandes Jorasses), ki so znane kot »Trije zadnji problemi Alp«.
V	steno se je najprej podal Marko skupaj z Američanoma Stevom Housem in Vincem Andesonom. V šestih urah so zgazili nov sneg do stene in vstopili v levem delu stene v Walkerjev steber (ED+VII-). V treh dneh so bili na vrhu Point Walker (4208 m). Po sestopu v dolino je Anderson odšel domov, Prezelj in House pa sta naslednji dan v treh urah preplezala 550 metrov visoko smer Brain Death and Bad Crazi-ness (V, 4, mestoma M6) v Aiguille du Plan (3673 m).
Matej Kladnik se je skupaj z Jurijem Hladnikom iz AO Radovljica odpravil v Crozov steber (VI, 5+, M5), ki poteka v osrednjem delu. Prvega dne sta preplezala več kot polovico stene. Drugega dne sta dosegla vrh Point Croz (4120 m) okoli treh popoldne. Po petih spustih po vrvi sta pohitela s sestopom in zato v naglici zgrešila zavetišče Bocalate, tako da ju je nad previsnim skokom ujela noč in sta morala še enkrat bivakirati.
Bojc
KOŠARKARJI CALCITA MAVRICE
Široko odprta vrata za vstop v 2. SKL
Kamniški košarkarji so tik pred tem, da jim uspe tisto, kar si želijo že tri sezone.
Na poti do izpolnitve te želje sta še dva kroga, košarkarji CALCITA MAVRICE pa so že opravili s težjim delom sezone.
V	derbiju 15. kroga so dobesedno pregazili glavnega konkurenta za vstop v drugo ligo - ekipo Grosupelj in se jim z obrestmi maščevali za poraz v prvem delu sezone. Že na začetku tekme se je videlo, da so fantje trdno odločeni dobiti to tekmo. Kamniška granitna obramba je bila na mestu in kamniški košarkarji so že po prvi četrtini vodili s 27:13- Povsem so onemogočili gostujoče branilce, ki so znani kot odlični strelci za tri točke, a so jih proti ekipi CALCITA MAVRICE v celotni tekmi zadeli le tri. Prvi polčas se je končal z rezultatom 58:31 in polna kamniška dvorana je bila zadovoljna z igro domačih.
V	začetku drugega polčasa so gostujoči igralci poskusili še z zadnjim orožjem, pressingom po celem igrišču, a je trener Ivačič preučil tudi to možnost in igralci Mavrice za razliko od prve tekme
niso imeli nikakršnih težav s prenosom žoge v napadalno polovico. Tretjo četrtino so zaključili z rezultatom 71:46 in zmaga je bila tik pred vrati. V zadnji četrtini so nadaljevali z agresivno igro v obrambi in učinkovito v napadu, tako, da se je tekma končala z neverjetnimi 41 točkami razlike in z rezultatom 99:58.
Za zmago velja pohvaliti celotno ekipo od kapetana Kajniha do trenerja Ivačiča za odlično pripravljeno taktiko, kot tudi ostale fante, ki so se menjavali v igri.
V	16. krogu pa so se igralci CALCITA MAVRICE odpravili v goste k ekipi Žiri in dosegli novo visoko zmago. S hitro in učinkovito igro so povedli že na začetku, prvo četrtino dobili kar s 25:9 in tekmo mirno pripeljali do končnih 69:111. Zopet je odločila široka klop in agresivna obramba.
V	17. predzadnjem krogu gredo kamniški košarkarji še v goste k ekipi Javor iz Pivke, nato pa upamo na zmago v zadnjem krogu doma 3- marca in veliko »fe-što« ob vstopu v drugo ligo.
ROBERT PROSEN
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. Kamnik, Trg talcev 1 Tel: 839-73-45, 839-73-46
2. 3. 2007 VAS VABIMO NA PREDSTAVITEV PROIZVODOV UNICHEM, predvsem izdelkov iz skupine PLANTELLA gnojil ORGANIK in BIOGRENA ter zemlje BALKONIJA
Ob nakupu proizvodov Unichem za vsakega kupca darilo iz njihovega programa PLANTELLA
NUDIMO VAM TUDI:
-	ŽITA - KRMILA - UMETNA GNOJILA
-	PESTRA IZBIRA SEMEN IN VSEGA KAR POTREBUJETE ZA VAŠ VRT
Trgovina tel.: 839-73-45
Oakup živine GSM: 041/612-646	VABUENI!
Z zmago igralke Ete vse bližje Evropi!
V tem kolu so vse kamniške ekipe zmagale. Igralke Ete so zopet zmagale v gosteh, tokrat so premagale ekipo Adrie iz Kopra s 6:2. Med Kamničankami so bile najboljše Lidija Pirman s 596, Damjana Pirman s 593 in Boža Habat s 564 podrtimi keglji. Svojo prvo tekmo v 1A ligi je uspešno prestala tudi Anja Pohlin. S 553 podrtimi keglji je premagala svojo nasprotnico za 36 klinov in tako sta skupaj z Damjano povedle po prvih parih z 2:0 in naredili razliko 100 klinov. Tekma pa je bila praktično že odločena po igri drugega para. Lidija in Boža sta povišali na 4:0 in naredili čez 200 klinov razlike. Po končanem 14. kolu so tretje na lestvici za Brestom in Miroteksom iz Celja.
Igralci Calcita pa so prav
tako gostovali na Primorskem v Novi Gorici in premagali domačo ekipo s 7:1. Ta zmaga je zelo pomembna v boju za obstanek v ligi. V ekipi Calcita so bili najboljši Drago Flerin s 603, Matej Turk s 589, Franci Grubar s 587 podrtimi keglji. Po daljši odsotnosti se je v prvo ekipo uspešno vrnil tudi Janez Stare. Po 14. kolu je Calcit na 6. mestu z 11. točkami.
Druga ženska ekipa Eta je metala doma in premagala Belo Krajino s 5:3. Tokrat so bile Joži Vidic s 513, Mija Grilje s 510 in Tadeja Kokalj s 498 najuspešnejše v ekipi Ete. Na lestvici druge lige zasedajo tretje mesto.
Druga ekipa Calcita je gostila ekipo Ljubelja II iz Tržiča in vse do zadnjih metov se ni vede-
lo, katera ekipa bo zmagala. V napeti končnici so naši srečno zmagali s 6:2. in so po 14 kolu na 7. mestu z 11. točkami. V ekipi Calcita sta bila Rudi Vidic s 556 in Matjaž Burkeljca s 554 podrtimi keglji najboljša.
V Občinski ligi je bilo odigrano 15. kolo.
Rezultati 13. kola: Calcit: Alu
Alprem 6 : 2, Zarja elektronika : Kam bus 2 : 6, ŠD Policist: Eta 0: 8, DU : ŠD Soteska 0 : 8, OOZ : Mladinci 5 : 3.
V tem kolu so presenečenje pripravili igralci Calcita z zmago nad ekipo Alu Alprema, ki je igrala oslabljena, saj se je Štefka Flerin poškodovala.
Kegljaški Klub Kamnik
Leon Pirman
Lestvica po 15. kolu
1. OOZ		14	12	1	1	25
2. ŠD Soteska		13	11	0	2	22
3. Alu Alprem		14	11	0	3	20
4. Mladinci	14	9	0	5	18	
5. Eta	14	8	1	5	17	
6. Calcit	14	8	0	6	16	
7. DU	14	5	0	8	10	
8. Kam Bus	14	4	0	10	8	
9. Zarja		13	3	0	10	6
10. ŠD Policist		13	1	1	11	3
11. Zarja elektronika	14	1	1	12	3	
Nastajajo novi vodniki po naši občini
MAJA SE POTEPA PO KAMNIŠKEM
Maja se potepa po Kamniškem je naslov vodnika, ki je namenjen družinam z otroki in skupinam predšolskih otrok. Glavno vodilo pri pripravi vodnika nam je bilo, da na inovativen način, z ilustracijami, nalogami, legendami, vnesenimi fotografijami, dvignemo zanimanje za obisk predstavljenih naravnih, kulturnih in doživljajskih zanimivosti na Kamniškem. Posledično želimo s pomočjo vodnika vplivati na dvig prometa turističnih ponudnikov. Izdajatelj vodnika je Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik, ki v sodelovanju s Kaaita d.o.o. skrbi za sodelovanje z različnimi turističnimi ponudniki in strokovnimi organizacijami in posamezniki, katerim se za sodelovanje in pomoč najlepše zahvaljujemo. Svoje strokovno mnenje so o vodniku podali dr. Andreja Eržen, prof. Janez Majcenovič in mag. Borut Peršolja. Ob izidu vodnika bomo organizirali novinarsko konferenco in poskrbeli, da se bo z Majo po Kamniškem potepalo čim več otrok.
Da pa ne bo ostalo le pri vodniku za naše najmlajše, pripravljamo še dva vodnika. Eden bo namenjen šolskim skupinam z namenom spoznavanja naravnih in kulturnih vrednot na Kamniškem. Ciljna skupina pri tretjem vodniku bodo rekreativci in športniki, ki si želijo doživetij v naravi, adrenalina in sprostitve. Ker si tudi pri pripravi vsebin za naslednja dva vodnika želimo sodelovanje lokalnega prebivalstva in turističnih akterjev, vas vabimo k sodelovanju. Svoje predloge nam lahko posredujete na adela.ramovs@-kaaita.com (za vodnik za rekreativce in športnike po Kamniškem) ali na iasna.paladin@kaaita.com (za vodnik za šolske skupine po Kamniškem). Vsebina vodnika za šolske skupine je ob odličnem odzivu ponudnikov večinoma že zbrana, prispevke za vodnik za rekreativce in športnike pa še zbiramo do 1. marca 2007. Naša želja in namen sta, da Kamnik z okolico postane prepoznavna destinacija, na katero bodo občani kamniške občine ponosni in kamor bodo turisti z veseljem prihajali.
ADELA RAMOVŠ
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Uspehi kickboksarja Mateja Balantiča potrjeni s srednjo plaketo
Mladi kickboksar Matej Balantič iz Županjih njiv, sicer član. Kluba borilnih veščin Domžale -mladi boksar Dob, je na podelitvi nagrad naj športnikov v lem 2006 v občini Domžale prejel poleg klubskih kolegov srednjo plaketo za uspeh 3.mesta mladincev na svetovnem kickboxing prvenstvu svetovne Wako kickboxing organizacije 2006 v Zadm.
Matej Balantič se intenzivno pripravlja na turnirje, ki se bodo odvijali že marca v Sloveniji in tudi v tujini. Pred kratkim je imel v Dobu pri Domžalah prijateljski nastop . Radio hit in Klub borilnih veščin Domžale sta v Osnovni šoli Dob pri Domžalah organizirala prvi Radio hit pokal v boksu in kickboxingu, katerega so se udeležili športni tekmovalci iz KBV Domžale in Boksarskega kluba Barje iz Vrhnike. Borbe so potekale po treh boksarskih rundah. Matej je zmagal v kategoriji do 84 kg in osvojil odlično 1. mesto.
Srednjo plaketo občine Domžale za športne uspehe v letu 2006 so prejeli tudi (z leve) Kamničan Matej Balantič in njegova kolega iz kluba Tamara Radkovič - 3. mesto Evropsko prvenstvo 2006 Makedonija in Marjan Bolhar - 8. mesto Evropsko prvenstvo 2006 Makedonija.
]AGROPROMET CERKLJE
| Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
| Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
'UGODNA PONUDBA:

ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
-	VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo-tovarniške cene
-	sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
-	SEMENSKA KORUZA že na zalogi
VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe
MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE
I
JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PRESANJE
MAREC - MESEC ŽENSK JE PRED VRATI!
Povabite najdražjo na prijeten sobotni večer -10. in 24. marca ob živi glasbi Tria Špica!
Sprejemamo rezervacije.
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno GOSTILNA sye*e malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Ne pozabite na rezervacije za PRAZNOVANJA POROK, JUBILEJEV, BIRM...! Pogostimo do 100 ljudi
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
Sreča je na moji strani,
zdaj je Aveo MOJ!
AAoi
m. M m m	—.	m • ♦
Moj Aveo s 5 vrati in
vso navedeno opremo
•Klimatska naprava • CD radio
•	Zavorni sistem ABS	• Električni paket
•	2 varnostni blazini	• Daljinsko zaklepanje
ze za
BlBililsiilil
Priznajte, da je prava sreča dobiti avto s toliko opreme za tako privlačno ceno.
MOJ Aveo s 5 vrati vam poleg vsega naštetega ponuja tudi ugodno financiranje in 3-letno garancijo.
AHAC&CO., d.o.o., Domžale,
Tel: 01/56 27 100
Mala Loka 15, 1230 Domžale internet: ahac.pizem.si
Slike so simbolne, povprečna poraba goriva 5,2 - 9,6 l/100km. Povprečna količina emisij C02: 152 - 173 g/km. Naročnik oglasa AHAC&CO., d.o.o., Domžale.	* Ponudba in cene vključujeta vse dostopne popuste in veljata za model H5MA55C, za omejeno količino ali do 28.02.2007
REDNO ZAPOSLIMO
PRODAJALKO
za nedoločen čas s poskusnim delom
Trgovina Žgajnar, Kamnik, Klavčičeva 11 Tel.: 041/723-272
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Kamnik, Trg talcev 1
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
POSLOVODJA V TRGOVINI
Od kandidatov pričakujemo.
-	dokončana V. stopnja izobrazbe, smer poslovodja ali ekonomski tehnik
-	vsaj tri leta delovnih izkušenj kot poslovodja
-	poznavanje dela z računalnikom
-	komunikativnost
-	zaželjene izkušnje pri prodaji kmetijskih proizvodov Delo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Poskusno delo traja dva meseca.
Vaše cenjene ponudbe s kratko predstavitvijo pričakujemo v 8 dneh na naslovu: KGZ, z.o.o. Kamnik, Trg talcev 8, 1240 Kamnik.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko Te naše išče, ni več smehljaja, le trud in delo Tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
21. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila
SLAVKA SVETEC
iz Podgorja
Hvala vsem, ki se je spominjate, molite zanjo in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
Podgorje, februar 2007
ZAHVALA
V 87. letu je tiho odšla
VIDA KUMER
roj. Resnik
Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti na kamniških Žalah, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi njeni
Februar 2007
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in Čakala, da prideš ti.
Sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas
JOŽICA
GRADIŠEK
(19. 3.1921 - 13.1.2007)
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter izrekli sožalja.
Žalujoči: vsi njeni
MALI OGLASI
DRUŽINA iz Kamnika išče varstvo za dva otroka (1,5 leta in 5,5 leta) na svojem domu. Vanja - 041 96 77 04.
INŠTRUIRAM matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57,041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478.
Srce ob spominu zaboli in zadrhti, ker te ni.
In vemo, da od tam, kjer si, ni poti. Eno leto že spokojno spiš, v naših srcih naprej živiš.
V SPOMIN
ZVONKU
KOROŠCU
SALON
KERAMIKE
URAL
Bolkova 12, Homec
DELA -SLIKOPLESKARSKA
r-
FADAPI
CELI
'ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE
MIZARSKA DELA
, im
L
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče.
Mojca in Matjaž
Februar 2007
Minil bo čas, a ne ozdravil rane in v žalosti te neme bolečine usojene - nikdar pričakovane.
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi ati, ata, tast in stric
BRANKO REPIČ
iz Velike Lasne 23
Iskrena hvala vsem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami in našega ata pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, februar 2007
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 46. letu zapustil oče, mož, brat in stric
GREGOR SIMNOVČIČ
Iskreno se zahvaljujem prijateljem, sorodnikom, staršem, sosedom, sostanovalcem, učencem 8. c ter učiteljem OŠ Marije Vere Duplica, ŠCRM Kamnik - dijakom 1.F, profesorici Mariji Rasiewicz in socialni delavki, delavkam šivalnice v Svilanitu, sindikatu Lastovka, podjetju Konstill ter sestri Mariji in drugim sestram za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Cvetka, sinovi Srečko, Dominik in Gregor ter ostalo sorodstvo Februar 2007
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
ZAHVALA
V 70. letu življenja nas je zapustil brat in stric
VINKO SUŠNIK
z Gozda
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Piberniku za lepo opravljeno pogrebno mašo in vsem pevcem za občuteno petje.
Vsem še enkrat hvala za vse.
Vsi njegovi 31. januarja 2007
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
ENIS LIČINA
Hvala vsem njegovim in našim prijateljem, znancem in vsem, ki ste se poslovili od njega na kamniških Žalah, podarili cvetje in svečke ter nam izrazili sožalja. Zahvaljujemo se gospodu imamu za opravljen obred zadnjega slovesa.
V žalosti: vsi njegovi
Januar 2007
ZAHVALA
V ožjem družinskem krogu smo se tiho poslovili od našega očeta in starega očeta
IVEKA GJURINA
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za izražena sožalja, cvetje in sveče, župniku Pavlu Juhantu za opravljen obred, pevcem Solidarnosti za zapete pesmi in trobentaču Marjanu Sitarju za poslovilno melodijo.
Žalujoči: sin Miran z Veroniko ter vnuka Mojca in Andrej
Februar 2007
Pesem je posoda mojega imena. Z njo sem se rodil!
Z njo sem živel!
Z njo sem umrl!
(Cene Matičič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, praočeta in brata
CENETA MATIČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu županu Tonetu Smolnikarju, evropski poslanki Mojci Drčar Murko, njegovemu nekdanjemu dijaku iz Ajdovščine gospodu Grozdanu Šinigoju, ravnateljici ŠCRM Kamnik gospe Veroniki Kališnik in Organizaciji zveze borcev Kamnik za poslovilne govore ter pevcem Lire za zapete pesmi. Istočasno se zahvaljujemo za podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi Domu starejših občanov Kamnik za skrbno nego in osebju intenzivne nege bolnišnice dr. Petra Držaja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Miran in Božo z družinama, sestra Cveta in brat Božo ter drugo sorodstvo
Februar 2007
Februar 2007
Božja pota niso naša pota in Božje misli niso naše misli...
(Iz 55,9).
ZAHVALA
V 74. letu je v Gospodu zaspala naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
LOJZKA HRIBAR
roj. Grošelj, Ocvirkova mama iz Golic
Iskreno se zahvaljujemo župniku Jožetu Tomšiču in patru Poljanšku za lep krščanski pogreb, pevcem za zapete žalostin-ke, govorniku za besede slovesa. Posebna zahvala pogrebcem in dobrim sosedom za vso pomoč in podporo, našim sodelavcem in vsem, ki ste pokojno mamo pospremili k zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje, v njen spomin darovali za sveče, maše, za potrebe cerkve. Vsem in vsakemu posebej - hvala! Žalujoči: mož Tone, hčerke Zdenka, Fani in Mimi z družinami ter drugo sorodstvo
Golice, Zgornji Tuhinj, Jeronim, februar 2007
Ljudska Univerza Škofja Loka
Podlubnik la 4220 Škofja Loka
tel.: 04/506 13 00
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki
1. letnik izrednega visokošolskega strokovnega študijskega programa MANAGEMENT;
kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izpolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se bodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program.
Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik -pokličite in pošljemo vam informativno brošuro.
fax: 04/512 08 88
www.lu-skofjaIoka.si
INFORMATIVNI DAN:
bo v petek, 2. 3., ob 17. uri, v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka, (bivša vojašnica)
Informacije: 04/506-13-70 ali 04/506 13 03
www.fm-kp.siwww.lu-skofjaloka.si
mnm svojmmoptmtutjcmai
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
i»i WSm v.' nas«
OD 5. - 10. MARCA
1 0% POPUSTA ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE
ipust velja pri plačilu z gotovino)
tEL ORODJE -15%
SVETILA -15% •POSODA -1
LIKALNIKI -15%
eč na www.pernecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
Č*BELA
BAB
PeVabljčtfi V f rijctsftf bar V fcrgev«Jyrtii ectft.ru Mali grad ?
VABLJENI NA PDIJETNE OTDOSKE DELAVNICE!
torek, 6. marca, ob 17h: izdelava čestitk ob dnevu žena sobota, 10. marca, ob 10h: Gregorjevo - izdelava ptičkov sobota, 24. marca, ob 10h: izdelava rožic za materinski dan
Od 10. marca do 29. aprila je vsak račun nad 5 EUR nagrajen s kuponom, ki gre v žrebanje!
www.volkswagen.si
Supermodel
j
n
SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
www.liiz-karantania.si
BELA TEHNIKA:
GAGGENAU
SIEMENS
©BOSCH
BLANCO
OVEtfU
v sv
KRANv

ŠvcofUt
Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih


kuhinj
COMPA
v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20
Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00
www.newformcudne.it

NLB postopna varčevanja vam korak za korakom
J J
uresničijo sanje
Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj. Z NLB postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje Želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Gorenjska in Kamnik v Poslovalnici Duplica, j tel. 831 83 75 ali Poslovalnici Kamnik, tel. 831 85 00.
NLB® Skupina
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
HIBOTd„
Kamnik. Zikova al. 4 tel.: OT/831-4S-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale,
CIM°1 724 16 se
31 ril »Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. 01 83117 96
www.sima.x-sl o
AVTODEU - AVTOMEHANIKA VULJKANIZEIfiSTVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE
Sucuxx

Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Touran z novo podobo, tehnološko dovršenostjo, inovativno dodatno opremo, obsežnim varnostnim programom in dekorativnimi elementi je uspešnica med enoprostorskimi vozili. Z bogato opremo, ki lahko vključuje smerno prilagodljive biksenonske žaromete, alarmno napravo, klimatsko napravo, CD in mp3 predvajalnik z 8 zvočniki..., bo zagotovo zapeljal vas in vašo družino. Novi Touran je na voljo tudi z motorji TSI®. Za več informacij o ponudbi obiščite naš salon Volkswagen.
Novi Touran
Avto Debevc
Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 1 7, 01 /56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600
Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,9-8,11/100 km. Emisije CO2:156-193 v g/km.
Si Mercator Center Kamnik
vabi s priletnimi dogodki in odlično ponudbo
V	soboto. 24. februarja, od 10. do 12. ure:
Zabavna prireditev s PODOKNIČARJEM
V	petek, 2, marca, o d 17. do 19. ure:
Otroška ustvarjalna delavnica Čestitke za mamice
V	petek. 9. marca, od 17. do 19. ure:
Koncert z MARJANOM ZGONCEM in otroške delavnice ob dnevu žena in materinskem dnevu
0,94
EUR
226SIT
Ponudba velja od 15. 2. do 26. 2. 2007 oz. do prodaje zalog.