Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K	IO—
Pol leta	.	.	„	5‘—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije: ==
Celo leto	.	.	K	15'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Meodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Regulacija učitelj škili plač.
Gradec, 8. marca.
Naša stranka nima nobenega sklepa glede bodoče ureditve učiteljskih plač, na Štajerskem. Kolikor nam je znano, se postopa tako iz previdnosti, kajti nobena stranka ne odreka svojim prijateljem pomoči, a tudi nobena stranka svojim sovražnikom ne prinaša Idarov. Načeloma pa je stranka že ponovno izjavila, da je prijateljica šole in učiteljskega stanu. To je tudi stranka dokazala. Kakor hitro se je ublažilo v zadnjem času razmerje med našo stranko in slovenskim učiteljstvom, odprla so se vrata deželne zbornice in pod božičnim drevescem so bili najlepši darovi za učiteljstvo. Tudi iv bodoče še ima Slovenska kmečka zveza ključ do deželne zbornice v svoji posesti, osobito ključ za otvoritev in konstituiranje prihodnjega deželnega zbora. Našim poslancem torej ni treba že zanaprej zatrjevati in obetati učiteljstvu, kaj bodo storili, ampak v danem trenutku bo od njihovih sklepov vse odvisno.
Dne 3. marca je bila v štajerskem dež. zboru debata o regulaciji plač. V to razpravo so posegli tudi naši poslanci, seveda rezervirano in previdno, kakor vselej, tolda vendar se je iz vsega izprevidela tudi velika benevolenca napram učiteljstvu in njegovim zahtevam.
Načelnik Slovenskega Kluba dr. Korošec je izjavil, da je klub stavil glede učiteljskih plač svoj predlog, jvi se glasi:
„.Deželnemu odboru se nalaga, da izdela do prihodnjega sestanka deželnega zbora nač’rt za regulacijo učiteljskih plač. Ta načrt se mora postaviti na dnevni red ene izmed prvih sej in se mora v isti le-gislativni dobi tudi o njem sklepati.“
Dr. Korošec je konstatiral, da večina stavi sabino resolucijo, katero prihodnji deželni zbor lahko izpolni ali tudi ne izpolni. Glede detajlov v večinski predlogi se Slovenski klub noče izjaviti, Ker noče prejudicirati ne stranki ne bodočim poslancem. Toda nihče nima pravice iz tega izvaja#, da je naša stranka vsled tega zavzela stališče proti učiteljskim pla-Čam. Mi bomo zasledovali dogodke v domovini.
Ljudstvo pa želi, da se mu tudi Šola uredi tako kot je njegova želja. Za to se mu naj nudijo vse olajšave, Ki so že zadržane v državnem šolskem za-konu § 7 in 21 in ki se nanašajo na! poldnevni pouk
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.;
Minareti štrlijo nemo v višine, palme sanjajo v lahno se zibajočih kronah,* mi r n o-dos to j an s tve n o in brez hrupa se je izvršilo izkrcanje. Ker je bilo mesto krasno razsvetljeno, smo ostali na ulicah do 11. ure. Saj1 še je tudi vse žlivo v tem času. Elegantne kočije drčijo z gumijevimi kolesi po dobrem tlaku., Egiptska belo uniformirana policija je razpostavljena na vseh oglih. Angleški častniki y rjatviih uniformah se sprehajajo brez sabelj s kratkimi paličicami prav krepko in samozavestno sem in tje. Tju in tam tudi prijahata po dva angleška častnika na konjih. T,ako skrbi Anglija, pod čigar varstvom ali skoro vladar-stvom je zdaj Egipt, za red z nastopi, ki imponirajo domačinu in tuicu. Zato je v Egiptu povsod varno kakor doma.
Aleksandrija šteje blizu 400.000 prebivalcev. En večer vidiš zastopane njih različne panoge. Blizu 50.000 je tujcev- Evropejcev, največ Grkov in Italijanov. Ali bolj kot ti zainimajo Evropejca domačini, Arabci, Kopti, Etijopci, zamorci. Ka}ca razlika v nošah, kaka pestrost v barvah! Pred restavracijo na široki ulici je kakih 50 miz, vseh „zasedenih z gosti različne narodnosti, različne noše, različne govorice. Pri dobrem pilzenskem pivu si vzamemo tudi mi priliko, da opazujemo življenje in vrvenje.
Prihaja k nam vse polno domačih prodajalcev različnih reči, časnikov, razglednic^ starin itd.; vmes se pritihotapijo arabski fantki, ki se ponujajo, da nam osnažijo obutelj. Vsiljivi so sicer, pa ljubez-njivi. Kaže Ti, da ga smeš udariti za uho, Če ne bo dobro opravil. Komaj Ti osnaži eden, že pride čez nekaj časa drugi, da bi storil za desetico čevlju isto uslugo. In če se obotavljaš, Ti daje najlepše naslo-
m oprostitve v zadnjih dveh šolskih letih. Slovenski klub stavi vsled tega to-le resolucijo:
„Deželni odbor se nadalje pooblašča, da ob enem z učiteljsko-regulacijskim načrtom predloži tudi načrt postave, v kateri bodo vse v (državni postavi navedene olajšave za šole na deželi praktično uporabljene.“
Govornik je nazadnje povdarjal, da ni med Slovenci ljudi, ki bi bili načelni nasprotniki šole ali u-čiteljstva, Dajte našemu ljudstvu dobro urejenih šol, kakor pristojajo njegovim kmečkim razmeram, potem bo naše ljudstvo z veseljem sikrbelo, da bo imelo tudi dobro plačano učiteljstvo. —
Mislimo, da smo s tem precej točno podali, sicer ne besedilo, a smisel dr. Koroščevega govora, s katerim je označil stališče kluba in stranke k učiteljskim in šolskim vprašanjem. Nimajmo vsaj povoda, da bi dodajali in dostavljali.
Nazadujejo.
Nekoč se je pripetilo, da je mlademu gospodarju šlo vse po sreči. Zato si je moral razširiti (tesne hrame in za vsako vrsto zrnja si je napravil posebne shrambe, kakor je to videl pri sosedu, ki je že mnogo le,t umno gospodaril. Za žito je pripravil posebne skrinje, za koruzo, za ječmen, za oves, za fižol, za ajdo in pšenico istotako. S ponosom je dejal, da si je moral svoje gospodarstvo razdeliti po okrajih, da ima boljši pregled čez vse. Ena kašta ni več zmogla vseh pridelkov.
Ko so liberalci ustanovili „Narodni List“ in začeli svoje mlado gospodarstvo, so bili prisiljeni vsled mnogoštevilnih dopisov, katerih je kar deževalo od vseli strani sveta, da so si že po prvih izdanih številkah razdelili Spodnje-Štajersko po okrajih, kakor so to videli pri .„Slovenskem Gospodarju.!“1 S tem so čitatelji dobili boljšo orientacijo v obsežni vsebini lista in lažji pregled Čez dopise.
Pa tudi to še ni zadostovalo.. Vsled bujne žetve na političnem polju, ki je donesla našim liberalcem dva državnozborska mandata), so, se čutili primorane, da si sezidajo kar celo palačo na časnikarskem polju. Začeli so izdajati — dnevnik.
Toda od sedaj naprej so šli rakiovo pot. In kakor so se po raznih ovinkih in vijugastih potih pov-speli v kratkem času do znaitne višine, tako so z neverjetno naglico tudi strmoglavili v prepad.
ve, Ki se jih je naučil: „baron“, „,grof“; če Te hoče posebno odlikovati s pričakovanjem najboljšega bak-šiša, pa Ti reče „profesor.“ Človek se navadi dajati ta milodar ali bakšiš. Meni se naza(dnje niti ni več presiljivo zdelo to beračenje po tem, kar sem bral o tem v knjigah. Domačini so dobri, udani ljudje, pa ubogi, da se človeku smilijo, Kateri mi je storil kako uslugo, sem mu z veseljem dal poleg plače še miloščino. Tuintam se nam je zdel že dolg Čas, če ni prišla kaka prošnja za bakšiš. Sicer pa se jih človek, če postanejo nadležni, lahko hitro odkriža s tem, da jim arabski pove, naj se poberejo. Treba se samo naučiti t'a izraz, ki je v Egiptu drug, kakor v Palestini.
Drugo jutro, prvo na Jutrovem, smo si ogledali trohico ostalin nekdaj tako slavne Aleksandrije, sedaj velikega pristaniškega, trgovskega mesta. Poprej omenjena knjižnica, ki je štela Kmalu po ustanovitvi 400.000 zvitkov iz rastlinskega papirja in bila pozneje pomnožena do 900.000 zvezkov, je zgorela v vojski z rimskim Cezarjem 48-47. 1. pred Kr. Zloglasna Kleopatra, zadnja kraljica iz rodu Ptolomej-cev, je dala 19. 1. pr. Kr. iz Heliopola spraviti dva obeliska v Aleksandrijo pred kraljevo palačo. Ta dva stebra, nad 20 m visoka, vsak iz enega samega ru-dečkastega, granita iz Asuana; v Zgornjem Egiptu., sta kot „igli Kleopatre“ skoro 2000 let stala v Aleksandriji, prej pa že v Heliopolu poldrag tisoč let. Pred 35 leti jih je podkralj podaril v London in New-'Jbrk.
Proti deveti uri se spravimo v brzovlak, ki vozi v glavno mesto Egipta, v Kairo (arabski : Masr el Kahira, ali samo Masr). Na t!ej vožnji šele se nam je začel odpirati Egipt, dežela sv. Nila. Tu je bilo opazovanja na desno in levo! Prenehal sem z opazovanjem krajev, naselbin, živalstva, rastlinstva le toliko, da sem pogledal v grške časnike, ki mi jih je posodil grški sopotnik, v katerih so Grki slavili svoje zmage, hvalili Srbe, strašno pa smešili uboge Bulgare, zmagovalce pri Lozengradu, Luljeburgasu itd.
Pristaši liberalne strafake, v kolikor so obstojali iz kmečkih, oziroma kmečkemu stanu prijaznih elementov, so začeli naglo čutiti, da je ta stranka tujec v lastni hiši — v slovenskem narodu. Od vodstva te stranke ni prišla nikdar topla, živa, v srce segajoča beseda med narod, ki hi bila zmožna zbuditi speče duševne sile ter ogreti človeška čustva. Vse je bilo le fraza. In ko je kmečko ljudstvo s SSyojim še zdravim jedrom in nepokvarjenim: instinktom zapazilo, da goni ladjo liberalne stranke samo mrzli brezverski in egoistični sever, je hipoma pretrgalo vse stike z njo in tudi mnogi inteligenci, ki imajo srce za narod, so ji dali slovo. Ljudstvo je prišlo k zavesti. Vsled tega se je liberalna stranka zredčila tako* da ni več podobna domačemu platini, ampak vse bolje mrtvaškemu organtinu. Tudi njene blagajne so prazne, društva so brez udov, listi brez naročnikov, o-kraji brez dopisov. Narodni vir je usahnil.
Se nedavno tega so imeli liberalci svoj lastni dnevnik „Domovina“, ki je prej izhajala po trikrat na teden, in vrhu vsega še je „Narodni List“ vsaki teden trosil slavo liberalne moči po slovenski domovini. V uredništvu teh listov je sedelo več urednikov in upravnikov, kakor je prstov na roki. In danes? Edini tednik je liberalcem še ostal in še ta se je moral skrčiti radi primanjkujočih poročil. Svojega krar Ijestva nima več razdeljenega po okpaiih, ker bi ti-le predali morali premnogokrat ostati prazni, ampak že vso štajersko Slovenijo sprajvlja danes v en koš. %
Naj si pridejo dopisi od severa ali juga, od izhoda ali zahoda, iz mariborskega, ptujskega, ljutomerskega, slovenjebistriškega, konjiškega, celjskega ali brežiškega okraja, vsem služi ena skrinja z napisom: „Štajersk,e novice*“ Kdor je videl zadnje številke „Narodnega Lista“, je moral nehote opaziti to veliko spremembo, ki meče dolgo senco na to jetično stranko.
En sam urednik, ki je ob enem tudi upravnik „Narodnega Lista“, zmaguje sedaj lahko sam vse poprejšnje veliko delo.
Liberalci so pač posnemali našo stranko in naše liste po zunanji obliki — formelno, jedra našega dela in naših naporov pa ne morejo pojmiti niti doseči, ker jim manjka vere, narodne rahločutnosti in globokega pojmovanja narodnih potreb. Z,ato propadajo, zato nazadujejo.
Našo pozornost je vzbujalo kmalu hrepenenje, videli piramide. In res, že od daleč so se začele dvigati vedno višje in višje iz ravnine. Opoldne 15. julija smo bili v Kairi ter se nastanili v Nationalhotelu v evropskem delu mesta, dobrem hotelu I. vrste, kjer je kratko pred nami bival zdaj že rajni veliki vezir Kiamil Paša (umrl 1913 na Cipru), potem ko ga je strmoglavil znani mladoturk Enverbeg, sedanji voj vi minister Enver paša.
Da se orientiramo v mestu in okolici, se peliamo na mestni grad in od njega še višje na strmino mokatamskega gorovja, odkoder ie razgled na mesto z 800.000 prebivalci, na Nil proti severa in jugu, na piramide onkraj Nila ter v puščavo na vsako stran Nila. Pesnik A. Aškerc je zapisal:
El Kajiira, krasna, bajevita!
Orientalka bujna, slikovita!
Vse je tiho . . . Gor do teh višav cestni hrup ne sega iz nižav.
Tiho dvigajo se minareti, ko prerokovi kazalci sveti izmed trušča zemskega v nebo;. . .
Duša moja sanja tak lahko . /. .
V tem bajnem miru se človek vglobi v čuda in skrivnosti preteklosti. To je tedaj Nil (ime mogoče iz feniške besede nehel, hebr. nahal, kar pomeni reko; odtod grški Nejl-os, lat. Nil-us; pri starih Egipčanih se je imenoval Jetor, pozpeje Je’or, kar tudi znači reko), ona bajna reika, o kateri so mislili prvi zgodovinsko znani Nilovi prebivalci, da izvira iz onstranskih skrivnostnih vrelcev kraljestva mrtvih. Poznejše poročilo misli, da Nil izvira pri Asuanu, na južni meji gornjega Egipta. Šele v 2. stoletju po Kr. so zemljepisci približno vedeli, kje Nil izvira;. Nil je namreč za Mississippi-Missouriijem, 6650 km dolgim, najdaljša reka na svetu, dolga 6497 km.
(Dalje prih.)
Dr* JLorošsc, — načelnik hrva-ško-slo renskega kluba v državnem zboru.
Kakor smo že kratko javili, je bil v zadnji klubovi seji soglasno izvoljen za načelnika Hhvaško-slo-venskega kluba gospod dr. Anton Korošec.
Izvolitev dr. Korošca na tako odgovorno in težavno mesto je tolikega pomena, da smatramo za svojo dolžnost, označiti naše stališč^ kj temu dogodku _ v državnem zboru. Znano je pač, da je /dr. Korošec jako spreten, delaven in prebrisan politični vodja, kar je neštetokrat dokazal, ne samo v štajerskem, deželnem zboru, ampak tudi v državnem zboru, kjer jejvo-dil kot podnačelnik že deij časa Hrvaško-slovenski klub, odkar se ni mogel toliko baviti z notranjimi zah elevami na Dunaju deželni glavar kranjski, dr. Ivan Šušteršič. Zato ni čuda, da so zastopniki Jugoslovanov brez vsakega pomisleka oddali svoje glasove za dr. Šušteršičem najspretniejšemu politiku — dr. lAnt. Korošcu.
Izvolitev tega moža mora pozdravljati vsa naV ša politična javnost. Ni nobenega politika na jugu, kateri bi imel toliko stika z vsemi ljudskimi sloji. Dr. Korošec je prirejal shode in neumorno deloval za organizacijo slovenskega in hrvaškega ljudstva, O Štajerski niti govoriti ni treba, Vspodbujal je pristaše S. L. S. na Kranjskem, dajal neštetokrat poguma koroškim Slovencem, bil večkrat poklican na Goriško, dramil z dr. Krekom pravaše v Dalmaciji, poučeval mladino hrvaško v Zagrebu.
Velika zasluga prejšnjega načelnika dr. Ivana Šušteršiča je bila ustanovitev V. L. S, Dr. Korošec je s svojo delavnostjo največ pripomogel, da se je ta vseslovenska organizacija ujti|dila 'in da se je je tudi oklenilo slovensko ljudstvo v vseh kronovinah. iT,a vseslovenska politična vez se bo v bodoče še bolj o-jačila. Dr. Korošec je ravno tista markantnoj oseba, ki nikdar ni poznal prej med Slovenci tako razširjanega provincializma, ki je vedno z vso odločnostjo nastopal proti pojavom malenkostne lokalne politikfe. Z zavestjo lahko poVdarjamo štajerski rojaki, da je naš domačin; Kranjci ga tudi prištevajo med svoje: Korošci ga vedno z veseljem pozdravljalo kot svojega buditelja, solnčna Goriška ga kaj rada vabi med svoje zveste pristaše.
Odgovorno in ugledno politično mesto v državnem zboru je zavzel dr. Korošec jako rano. Rojen je bil dne 12. maja 1872 v Št. Juriju ob Ščavnici, študiral je v Ptuju in Mariboru, kjer je dovršil zrelostmi izpit 1. 1892. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1895, doktorjem teologije je promoviral leta 1905. Bil je kot kaplan le redko časa in se je začel rano baviti. z raznimi političnimi in socialnimi študijami. K tem Študijam je imel največ prilike ,kot urednik „Slovenskega Gospodarja“, katerega je tako povzdignil, da se sedaj tiska v 16.000 izvodih. V javnosti je nastopil najprvo kot organizator katoliških izobraževalnih društev, katera je v lepem številu združil v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Kot politik si je takoj utrdil svoje stališče med ljudstvom, kakor tudi v parlamentarnih krogih. Na Štajerskem je zasnoval Slovensko kmečko zvezo, ki je v prvih naskokih pokazala velike vspehe in itudi pometla iz politične arene liberalno in slogaško zastopstvo. Nikdar se še niso vršili niti v državnem niti v deželnem zboru štajerskem taki boji, kakor ravno v tej novi dobi. Vendar se je spretnosti voditelja posrečilo vsikdar odbiti najnevarnejše napade nasprotnikov. V parlamentu je dr. Korošec eden najbolj karakterističnih oseb; povsod priljubljen, pri vseh strankah spoštovan in u-gleden.
Vsled tega pač smemo in moramo Hrvaško-slo-venskemu klubu čestitati, da si je izbr.al dr. Korošca za načelnika, njemu pa kličemo:	Bog Te spremljaj
tudi v novi dobi Tvojega odgovornega političnega delovanja v blagor vseslovenskega ljudstva!
Politični pregled.
Razpust državnega zbora.
Graška „Montagszeitung“ priinajša vest, da bo državni zbor razpuščen. Sicer še ne koj, kajti aprila in maja morajo zborovati delegacije, toda po delegacijah je usoda državnega zbora baje zapečatena.. Toda graški list ne ve, da se v dveh mesecih lahko marsikaj zgodi in za to previden list ne prorokuje s tako gotovostjo za dva meseca naprej.
Afera Sviha.
Poslanec dr, Sviha se je začel prati proti ob-dolžitvam napram njemu. Pravi, da je nedolžen, .„peško slovo“ priobčuje njegovo izjavo, da ni res, (da bi bil on policijski organ, da bi on izdajal strankarske reči, ali da bi on denuncira! sploh kaj češkega ali slovarskega. Imenovan list tudi piše, da je Sviha dal listom zaupne vladne načrte. Zastopniki treh dunajskih listov pa so se izjavili napram dr. Rocku, da oni niso nikdar od poslanca dr. Svihe kaj sličnega zahtevali in nikdar z njim o tej zadevi govorili.
Afera Sviha obvlada vso češko javnost. Sedaj se Čuje, da je dr. Sviha bil tudi v službi brnske policije in da je, ko je kandidiral dr. Začek, obljubil njegovemu protikandidatu, ako odstopi, 2000 K. Češke elaborate za spravna pogajanja je časopisom za denar prodal.
Avstrija in Italija.
Dunaj, dne 8, marca. Vojna uprava ustanovi novi trdnj avsko-topničarski bataljon številka 10 v Gorici,
Princ Vid v Trstu.
Dne 5. marca, ob 9. uri predpoldne, je došel z brzovlakom novi knez Albanije, princ Vid, v Trst, da nastopi trnjevo pot, namreč vladarstvo nove države. — Sprejet je bil s knežjo častjo. Prihod princa je naznanilo 24 strelov iz obrežne baterije in 21 strer lov v tržaškem pristanišču zasidranih vojnih ladij. Na kolodvoru ga je sprejel tržaški ces. nam. princ Holilenlohe, poveljnik tržaške garnizije, general pl. Hinke, poveljnik avstrijske eskajdre, kontreadnnrat Löffler, poveljniki v pristanišču zasidranih avstrijskih bojnih ladij ter poveljniki nemške, francoske in angleške lajdije* tržaška albanska kolonija, župan tržaški ter več drugih državnih dostojanstvenikov5. Na peronu je bila postirana častna stotnija vojaštva. V avtomobilu se je nato odpeljal k obrežju fer se podal na avstrijsko vojno jahto „Taurus“, da ga prepelje v Albanijo. Ojdhod princa so zopet naznanili streli topov iz obrežne baterije ter streli iz topov vseh vojnih ladij, zasidranih v pristanišču. Odhod je bil določen na peto uro popoldne. Pred odhodom je še obiskal princ V!id poveljnika avstrijske eskadre, kontraadmirala Löfflerja na vojni ladiji „(Tegetthoff“, cesarskega namestnika princa Hohenlohe ter sprejel na krovu vojne jahte „Taurus“ poveljnike vseh v pristanišču zasidranih vojnih ladij. Ob 5. uri popoldne je odplula; avstrijska vojna jahta „Taurus“ s princem Vidom na krovu, v spremstvu francoske voj-ge ladije „Bruits“ ter angleške .„Gloucester“, proti Draču
Rušila.
Listi poročajo, da bo Rusija v kratkem mobilizirala, a ravnokar izvemo sigurno vest, da temu ni tako. Letošnje vojaške vaje se bodo vršile v istem
obsegu, kakor prejšnja leta.
*
* *
Iz Berolina se poroča, da namerava Rusija u-stanoviti 16 novih ruskih polkov.
Volitve, na Bolgarskem.
Danes se vršijo volitve na Bolgarskem, ki so odločilnega pomena za bodočnost Koburžanov. Ako zmaga vladina stranka, bo sedanja vladna oblika še trajala vsaj za nekaj časa dalje, ako zmaga opozicija, je to zmaga republikanske ideje. Monarhistična ideja na Balkanu je sploh slabo ukoreninjena; ter po našem mnenju nima bodočnosti. Vladna oblika bodočnosti na Balkanu je republika.
Francosko.
Francoska poslanska zbornica je dne 5. t. m. sklenila postavo, ki jamči za tajne, svbbodne in čiste volitve..
Glolitti odstopi?
Včerajšnji nedeljski listi prinašajo vest, da hoče Giolitti vsled svojega spora z radikalno stranko, ki ga je dosedaj podpirala, odstopiti. Drugi listi so mnenja, da bo Giolitti le formelno odstopil, da s'tem lažje izkrca radikalne ministre.
Male prireditve*
Maribor.
V nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil občni zbor skupine J. S. Z. za mesto Maribor. Takoj ob 10. uri se je zbralo udov in gostov, tako da je bila udeležba res častna. Otvoril je občni zbor s kratkim nagovorom predsednik štajerskega okrožja, gospod Žebot. Slišali smo dva izborna govornika in sicer Ö. g. dr, Hohnjeea in g. Leskovarja. Jedro govora, ki ga je imel č. g. dr. Hohnjec, je tvoril življenjski izrefc/sta-rih Rimcev:	„Primum vivere, dein de philosophari.“
Človeka, ljudstvo se mora najprej gospodarsko podpreti, potem postane šele dovzeten za višje ideale. In prvo nam brez dvoma podaja naša organlzacijia — J. S. Z.
Potem je prevzel besedo gospod dr. Leskovar, ki nam je govoril natančneje o pomenu delavstva,, o liberalnih idejah in o nakanah socijalne demokracije, katera pravi, da je delavec le toliko vreden, kolikor zasluži. Koncem govora smo čisto jasno videli, kak prepad leži med rudečo zastavo — in katoliškim praporom. Sklenil je svoj govor s pozivom n,a člane, naj vsak še minimum enega pridobi, in uspeh bo pa brez dvoma ta, da bo bodočnost lepšaj, kakor je bila lepa preteklost.
Iz poročil gospodov odbornikov smo posneli, da organizacija izborno deluje. Nato se je konstituiral nov odbor. Predsednik je gospod 'Medvešček. Omeniti moramo, da je bilo sprejetih vež važnih predlogov za občni zbor centrale. Sklenilo se je, da so uradne ure vsako 1. in 3, soboto od 6.-8. zvečer v Zadr. zvezi, kateri bodi izrečena zahvala za odstop prostorov. —
Z veseljem gledamo v kratko preteklost mar ib', skupine J. S. Z. Pokazalo se je, da stoji ta eno leto stara organizacija na trdnih tleh; Šteje namreč lepo število rednih članov. — Z Bogom naprej za dobrobit J. S. ZJ
Loka pri Zid. Mostu.
Shod S. K. Z. na Loki pri Zid. Mostu se je vršil v nedeljo, dne 8. t. m., v prostorih izobraževalnega društva,; poročal je poslanec dr. Benkovič o državnem in deželnem zboru; izrekla se mu je zaup-
nica. Govorila sta tudi gospoda, Kacijan in župnik Miloš Šket, pozivajoč voliice, da se udeleže dopolnilne volitve za tretji razred dne 14. t. mi. Kakor vse kaže, bo Slovenska kmečka zveza priborila tudi še tretji razred in š tem zadobila dvotretjinsko večino v odboru; navdušenje je veliko* Liberalci so zapuščeni od svojih prijateljev socialdemokratov, (ki niso nobenega vzeli na svojo listo. Tako se majščuje ostudni boj zoper Slovensko kmečko zvezo. Ako liberalci store svojo dolžnost, bodo lahko zopet sedeli v prvem razredu, pa treba več poštenosti nego Čtosedaj.
Ptuj.
V nedeljo, dne 8. marca, se je vršilo pri nas dvojno zborovanje J. S. Z* Eno se je vršilo ob 11. u-ri dopoldne V posojilniških prostorih, drugo pa pop. ob 3. uri, ki je posebno lepo uspelo. Na obeh shodih je govoril gospod Vekoslav Zajc iz Maribora. Zanimanje je bilo veliko za to organizacijo. Oglasilo se je ta dan lepo število udov k J. S, Z.
Raznoterosti.
Cenjenim naročnikom „Straže“! V tiskarni se delo zopet redno izvršuje. Od zdaj za,naprej bo naš list kljub vsemu obrekovanju liberalčkov redno izhajal. V interesu naročnikov opozarjamo tem potom, da nam blagovolijo poslati naročnino. Dat naš list pride v vsako slovensko hišo, v. vsako slovensko rodbino, za to prosimo svoje prijatelje, naj vsak po svoji moči začne takoj agitirati za „Stražo*“ Glej na, plačilo in ne bo te delo strašilo!
Iz pol. službe. Okrajni glavar in namestniški svetnik Ernest pl. Lehmann je stopil v pokoj. Nastanil se bo v Gradcu,.
Iz davčne službe. Davčni praktikante Ivan Kranjčec, Karol Kolarič, Anton Pete/k, Anton Mesaric in Ivan Ferbar so imenovani za davčne pristave.
Sv. Klemen Dvoršak — patron dunajskega mesta. Dunajski škofijski list priobčuje dekret kongregacije sv. obredov, kjer beremo, da je papež določil sv. Klemena za zaščitnika dunajskega mesta in odredil, da se njegov praznik obhaja vsako leto.
Smrt hrvaškega učenjaka,filologa. V Zagrebu je umrl kanonik dr. Franc Jvekovič v starosti 80 let. Uživa sloves učenjaka, osobito radi tega, ker je spisal delo: „Veliki besednjak hrvatski,“
Slovenska Šolska Matica j,e za leto 1913 izdala naslednje štiri knjige: 1. Pedalgoški Letopis. XIII. zvezek. 2. V. Bežek: Občno vzgojiesloVjje z dušeslo-vnim uvodom. A. Osnovni nauki iz dušeslovja. 3. L. Lavtar:	Posebno ukoslovje računanja v ljudski
šoli. IV. snopič. Pridejan mu je konec ’(24 strani) knjige: E. Kukovec: Domoznanstveni pouk v ljudski šoli. 4. Glowacki-dr. Poljanec: Flora slovenskih dežel. II. snopič. Pedagoškemu 'Letopisu je vsebina: I. Pedagoško slovstvo: 1. Fr. Hauptman: Prirodo-slovje, 2. J. Brinar: Spisi za mladino. II. Razprave: 1. Dr. K, Ozvald: Eksperimentalna psihologija in eksperimentalna pedagogika. 2, Dr. G, Sajovic: Predavanja pri prvem počitniškem tečaju v Ljubljani »leta 1912. A. Na rastlinskem cvetju. B. žival rastlina. C. Kače na Kranjskem. III. Teme in teze poročil pri društvenih in okrajnih učiteljskih skupščinah 1. 1912—1913. IV. Poročilo o delovanju Slov. Šolske Matice leta 1913. V, Upravni odbor in imenik društvenikov Slovenske Šolske Matice '; VI. Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig Slov. Šolske Matice. VII Naznanila. — Društvenikov je leta 1913 bilo: ! na Štajerskem 1525, ha Primorskem 557, na Kranjskem 459, na Koroškem 28 in v raznih drugih krajih 6; skupaj torej 1675.
S. D. Z. v Ljubljani se obrača na vse rodoljube, vlč. gospode župnike, veleč, gospode župane, gostilničarje in druge prijatelje katoliško narodnih dijakov, ki so voljni dati prenočišča znanj aželjnim, potujočim dijakom, da blagovolijo to javiti Slovenski dijaški zvezi v Ljubljani, Ljudski dom. Vsem omenjenim gospodom rodoljubom izrekamo že naprej naj-iskrenejšo hvalo!
Liberalci — sovražniki inteligence. Da imajo liberalci v svojem programu, pred vsem inteligenco, osobito učiteljstvo., vleči za, nos, ni bilo vsem znano. Rotili so se in obetali na ves glas, da edino oni in nihče drugi ne bo rešil učiteljstva kranjskega iz mizerije. A glej čudo! V deželnem zboru ni jim bilo že več mar svojih obljub, pozabili so na svoje klijente, učiteljstvo — glasovali so proti proračunu, S tem so pokazali, da jim ni nič za učiteljstvo, da mu ne privoščijo niti vinarja več, ampak da imajo pri vsem tem Čisto druge muhe.
„Kmečki strah“ v Gradcu na razstavi. Slavni „kmečki strah“ se je prepeljal V zaprtem samodrčn v, coologični zavod,_ kjer ga je profesor Gzaif prepariral. Razstavljen je bil v nedeljo in pondeljèk v Gradcu, potem en dan v dunajskem jpratru in konečno bo moral romati v kak muzej, kjer ne bo več imel prilike vznemirjati ljudi.
Nemei se pritožujejo. KralnjsM nemški industriici so se šli na Dunaj pritoževat, ker je dež. zbor sklenil ta.ko povišanje doklad, ki bo zadelo najbolj bogate tvorničarje in kapitaliste. Pravijo, da je novi davek naperjen proti Nemcem.
Petstoletnica ustoličenja koroških vojvod. Dne 18* marca poteče 509 let, kar je leta 1414 bil zadnjič slovesno umeščen za koroškega vojvodo Ernest Žel. (Leta 1414 je bila 18. marca sredposOna nedeljia.) Zgodovinsko društvo bo o tem priredilo na Jožefovo,
19. marca, ob 3. uri popoldne v okoliški šoli v Slov. Gradcu javne predavanje. S tem se začne vrsta predavanj, ki jih misli letos prirediti na raznih krajih Zgodovinsko (društvo. Okoličani Slovenjgradca, pridite v obilnem številu poslušat.
Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakb do, ki jo hoče poskusiti, ravna kar najbolj previdno. Previdno ravnati pa se pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma, ki imai svojo denarno vrednost, da se jo v slučaju potrebe zamore prodati, ali pa nanjo dobiti posojalo brez izgube nadaljne igralne pravice. Kot takla stoji na prvem mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa Slovenske Straže zamore naročiti proti mesečnemu odplačilu po samo 3.75 K. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne 1. aprila t. L, pri katerem v srečnem slučaju zamore postati bogataš s 4OO.1OIOO zlatimi franki!
Lunin mrli. Luna se deloma zmrači dne 12. t.
m.	Mrk se začne ob 3.42, neha ob 6.44. Vidi se pa ta mrk v Mali Aziji, Evropi, Afriki, na Atlantskem morju, v Ameriki in na vzhodnem Tihem morju.
Nesreča v ortlerski skupini. V ortlerski gorski skupini se je zgodila v sredo popoldne grozna nesreča vsled snežnih plazov, ki je bojda zahtevala 16 človeških žrtev. Vojaški smuški oddelek dež. strelcev je imel v sredo pod poveljstvom LeŠnerja in Geidova smuško vajo. Partiji, ki se ji je v Gomagoju priklopil z dvema možema poveljnik tamošnjih dež. strelcev, je šla proti Ortlerju. Smukače je bilo prav lahko opazovati iz doline. Ob štirih popoldne pa je zar pazlil nek kmet, ki je bil na nasprotni planini, kako so se jele ločiti gro/zne snežne mase in se plaziti ravno tja, kjer so se nahajali smukači. Plazovi so jih prijeli in v snegu pokopali. Na mesto nesreče se je takoj napotila rešilna ekspedicija. Poročnik Geidos in Štiri možje so se izkopali iz snega in dospeli čisto onemogli v Trafoi, Drugi vojaki leže še pokopani v globokem snegu. Sto mož broječa vojaška rešilna ekspedicija je došla še zvečer v Trafoi in se podala ob eni uri zjutraj1 na kraj nesreče. — ,Usodepolno smuško vajo je priredil polk, kt je nastanjen v Ini-chenu.
Posojilnice, katere so te dni prejele od mariborskega Orla prošnjo za podporo, prosimo, da se blagovolijo poslužiti položnic, ka,tere so priložene. Ker se pomotoma na položnicah ni zaznamovalo števila našega računa, naj se na zadnji strani označi namen pošiljatve, da ne bo kakih sitnosti! — Mariborski telovadni odsek S. K. S. Z. Orel.
J. S. Z. priredi v nedeljo, dne 15. sušen, sle*-deSe shode: zjutraj ob 8. uri v Celju, hotel „pri bel. volu“; popoldne ob 3. uri pa v Trbovljah v Dlruštv. dom/u. Delavci, obrtniki, rokodelci, vsi ta dan na te shode, da izvemo, kake važnosti je J. S. Z. Govornik pride iz Maribora.
v
Štajerska.
Mariborske novice.
Maribor. (Mestna policija, kje si?) Pretečeno soboto v zgodnjih jutranjih urah je bil izvršen vlom v trgovino tukajšnjega zlatarja in juvelirja Ilger v Gospodski ulici. Neki dosedaj Še neznani vlomilec je s čevljarskim lepilom prilepil na izložbeno steklo, pred katero se nahaja železno omrežje, močan, rujav papir in je nato isto udrl. NjegoV trud je bil bogato poplačan. Odnesel je biserov, zlatnine in raznih drar gocenosti v vrednosti Čez 20.000 K. — Ce se pomisli, da se nahaja Gospodska ulica v sredini mesta in je sploh najživahnejša mariborska ulica, in da je imel vlomilec vkljub temu še toliko časa, da je zamogel odnesti 64 bisernih prstanov, 22 dolgih zlatih verižic, 12 bisernih uhanov, 12 masivnih zajponk, 6 belih uhanov s safirja in še vec drugega, ne da bi to zapazil kaik mestni policaj, bi pač bil že skrajni Čas, da se podržavi naša mestna policija',, ki je tudi tokrat pokazala, da ni kos svoji nalogi. — Na durih tik ob izložbenem oknu se blesti tablica z napisom, da varuje izložbo pred vlomom še 'tudi zajvod ,„:Wach-und Schliessanstalt“ v Mariboru. O teh tablicah se govori, da zadostuje, če so le nabite na duri ter da odganjajo tatove in vlomilce. Vlomilec se pa za to le tablico ni dosti zmenil in je nemoten od policije in organov omenjenega zavoda cfdnesel 20.00(1 K.
Maribor. (Mestno kopališče.) Rešeno je mariborsko kopališko vprašanje, ki se j|e že nekaj let pre-tresavalo v občinskem svetu. Precej časa ni bilo tu nikakega kopališča, razven vj nevarni Dravi in staro Denceljevo. Sedaj pa se je posrečilo mestu kupiti od gospoda Dencelja celo kopališče in sicer s pohištvom in posestvom vred za 160,000 K. Konstituiral se je že kopališčni odsek, ki naj bi napravo kopališča pospešil. Želeti je, da bi se prjeosnova starega umazanega kopališča kakor hitro mogoče izvedla in da bi Mariborčani res imeli moderno kopališče.
Sejmi zaprti. Kuga slinovka v mariborskem 0-kraju. Poroča se nam, da se je v občinah Ceršak, Selnica; ob Muri in nekaterih občinah v cmureškem in lipniškem okraju pojavila kjuga slinovka _ pri govedi. Na nekem sejmu v Strassu se je po kaki živini iz Hrvaškega zanesla slinovka v razne občine — baje je bilo na tem sejmu 12 parov okuženih volov prodano. Najprvo se je pojavila slinovka pri živini posestnika Ploča v Selnici, nato pa Še tudi v drugih občinah. Sejmi v gornjem delu mariborskega okraj-
nega glavarstva, potem v lipniškem in radgonskem okraju so zaprti. Svetujemo našim živinorejcem, da se strogo ravnajo po navodilih oblasti, da se ta hudi sovražnik naše živinoreje ne razširi. — Naknadno se nam poroča z okrajnega glavarstva, da so zaprti sejmi v celem mariborskem, ljutomerskem, radgonskem, lipniškem in drugih srednještajerskih okrajnih glavarstvih. Sejem v Mariboru prihodnjo sredo se ne bo vršil. Pojasnite to ljudem!
Ptujske, novice.
Ptuj. V okolici se je med kmeti z veseljem pozdravilo, da ni bil sprejet vodopravni zakon, ki baje vsebuje tudi pravico razlastitve privatnih posestev pri enakih napravah, kakor je projektirana, elektrarna na ptujskem polju. Sploh so naši v.olilci z delovat njem deželnih poslancev zelo zadovoljni in tudi med drugimi strankami ni čuti sedaj žal besede. Uspehi povsod pridobivajo prijateljev.
Ptuj. Z ozirom na notico v JSirajži“ Štev. 2 z dne 27. februarja 1914 smo dobili ta-le popravek: Ni res, da sem pisal v „Slovenskem Narodu“ o namenih, ki jih zasledujem s svojimi zadružnimi predavanji, tako-le : „Dobro razvito zadružništvo je za nas (liberalce) naijvečjega pomena v boju proti nemštvu, kakor proti klerikalizmu, to nas učijo vsake volitve.“ Res pa je, da tega jaz nisem niti pisal, niti inspiri-ral, temveč sam odločno grajam tako Časnikarsko poročanje o nepolitičnem in nestrankarskem ‘gospodarskem delovanju. 'Miloš Stibler. — 'Opomba uredništva: Blagor mu, kdor verjame temu popravku.,
Drilli kraji.
Od Save. (Ubogo učiteljstvo.) Nekateri liberalni nestrpneži med učiteljstvom so se čutili predlanskim 'vsled neke pripovesti v koledarju Moh. družbe prizadete in užaljene ter so poskrbeli v svojem časopisju, da so se tudi dobri in zmerni med njimi morali igrati užaljene. Ker se pa sklenjenega bojkota Mohorjeve družbe ni vse brezpogojno udeležilo, so se skrbno vsa imena učiteljev-na,ročnik(ov v imeniku letošnjega koledarja poiskala, na kar je sledila „krvava rihta“ pri konferencah. Moralo je že hudo biti, ker odpovedujejo letos zaporedoma svoje članstvo, boljši med njimi prav težko, a vendar.. Ubogo učiteljstvo, ki si pusti komandirati, kedaj, mora biti u-žaljeno! Kedaj se bo med njimi vzdignil mož, ki bo strl ta terorizem ter vzdignil svoje stanovske tovariše iz teh za nje nečastnih odnošajev?
Mozirje.. Sliši se, da bo v, torek mozirsko občino obiskal zastopnik deželnega odbora.. O izidu tega obiska bomo poročali.
Mozirje. Naš gospod župan so prišli v deželni zbor, a ne za. poslanca, temveč zaradi tega, ker lani niso stavili koz. Vročina, volitve, k tretjemu gre rado, pa pri očetu županu v Mozirju ne.
Trbovlje. Boj za občinske mandate je pri Erat-ju. Radikalno-napredna stranka je napovedla boj, ker se je rudnik oglasil za prvi razred kot za svojo posest, kot plačevalec 85% vseh davkov. Tretji razred je vsleftl tega nesoglasja višje-obdačenih bil za-siguran socijem. Brez rudnika bi boj s soefijem končal z njihovo zmago, a rudnik ni hotel podpirati so-cijevih nasprotnikov, ker mu je radikalno-napredna stranka napovedala boj. Imajo pa soeiji tudi glas v prvem razredu, ki je v boju bil odločilen* Ce soeiji glasujejo za napredno stranko, rudnik pajde, ker pa jim rudnik ni nasprotoval, so oddali prazno glasovnico in rudnik je zmagal v prvem razredu. Tretji pa le brez boja ostal socijem. Tedaj so se napele vse sile za drugi razred. Napredna stranka je sestavila listo, v kateri je bilo največ krčmarjev); lista je bila nepopularna. Rudnik je takoj sestavil slovensko listo in vzel v njo najbolj popularne osebe in je ž njo pro-
drl, samo napredni Roš je s svojo nekdanjo popularnostjo obvisel. Torej ima novi občinski odbor sledeče lice: L razred industrijski, II. razred slovensko-rudniški, III. razred socijaldemokrati.
Trbovlje. Skupina J. S. Z. je imela na pustno nedeljo veselico, ki je nepričakovano dobro uspela. Društveni dom, v čegar korist je šel čisti dobiček, je baje jako zadovoljen. Dolžnost skupine je, da se iskreno zahvali vsem članom in prijateljem, ki so na ta ali oni način pripomogli do popolnega uspeha. Se posebna zahvala gre seveda vsem onim, ki so darovali tako mnogoštevilne krasne dobitke. — Skupina J. S. Z. je sklenila pri svoji zadnji seji, da priredi meseca julija ali avgusta izlet na Brezje in Bled. Kdor je letos namenjen napraviti ta izlet, naj počaka ugodne prilike in se naj nam pridruži, Oglasila se sprejemajo že sedaj pri vseh odbornikih skupine. In čim več udeležencev se bode priglasilo, tem manj bo stala vožnja. Ker bo izlet jako zanimiv, pričakujemo od strani članov, kakor tudi prijateljev, velike u^le-ležke. Zglaša naj se vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne v Društvenem domu. — Skupina J. S. Z. priredi y nedeljo, dne 15, marca 1914 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu velevažen shod za delavr sivo. Delavci in delavke, pridite v prav obilnem številu !
Latkovavas. Prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo, dne 15. sušca, svoj redni občni zbor v lokalih načelnika; gospoda župana Frana Cilenšeka.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 26. februarja t. 1 je umrla v OjstriŠki vasi vrla krščanska žena Frančiška Hanžič, mati gospoda bogoslovca Iv. Hanžiča. N. p. v m. !
Slov. Bistrica. Ob obilni udeležbi se je vršil dne 1. t. m. občni zbor izobraževalnega društva. Navdušeno so govorili gospod poslanec Novak, mladenič Kolander, mladenka Tramšek in drugi. Zlasti gospod poslanec je govoril z mladeniškim ognjem. Pevski zbor pod vodstvom gospoda organista zapel nam je par mičnih kitic, na Soncu pa je pela že vsa dvorana. Razdor so hoteli zanesti nekateri v društvu, ruvali so proti njemu, pa svojega namena ne bodo dosegli. Izmed meščanov smo opazili na občnem zboru le trgovca Pinterja in Smeha in gospoda mesarja Grila Vsi dobromlsleči Slovenjebistričani, 0-klenite se društva, nasprotnikom v strah, sebi v korist. Naprej!
Pivola pri Hočah. Dobili smo še sledeče poročilo: V Pivoli so bile dne 26. februarja občinske volitve. Po hudem boju se je Slovencem vendar le posrečilo, Pivolo ohraniti v slovenskih rokah. Nasprotniki so napeli vse svoje moči. Rabili so razna nedovoljena agitacijska sredstva. Pretili so in žugali na nesramen način* Neki osebi so na primer zagrozili: Ce ne voliš z nami, ti postrelimo vso kuretino, ako pride na tujo zemljo! Se več drugih slučajev bi lahko našteli. In vendar so bili izvoljeni v 2. in 3. razredu sami Slovenci, v 1, razredu se je pa le eden nasprotnik po milosti skobacal y odbor. Cast slovenskim volilcem!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 3. L m. so pokopali pri nas vrlega katoliško narodnega mla|de-niča Janeza Krambergerja, krojača, sina Jan. Krambergerja, mizarja v Gradenšaku, ki je bil Še star le komaj 20 let. On se je vsepovsod zavedal, da je slovenske matere sin. St arišem naše iskreno sožalje, ker sta tekom pol leta izgubila; dva svojal najboljša sina in pa oba dva mladeniča v) najlepši svoji mladosti !
Listnica uredništva.
%
Mozirje: Nerazumljivo, Sporočite vsaj nam, kaj in koga mislite, kajti nazadnje bomo mi nesli Še svojo — kožo k sodniji.
i
Zalivala.
Za vse povodom bridke izgube našega nepozabnega sina ozir. brata nam izkazano sožalje se toplo zahvaljuje vsem globoko ginjena
Obitelj Dr. Kac.
Maribor, v marcu 1914.
Trafika in trgovina!
Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najem. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo Slov. Gosp. pod šifro „Trafika št. 79“.
Žiirmoidravnik v Ljubnem
med. vet. Franc Baš
ordinira vsak dan.
Pekarija
se da v najem. Pogoje razloži lastnik Simon Marinšek, Zreče pri Konjicah.	115
Vrtnar, v sadjereji, v vzgoji cvet-ljic in zelenjave dobro izučen, nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme s j. aprilom. Prošnje s prepisi spričeval se naj pošljejo na vlastelinstvo Bežanec, Pregrada—Hrvaško.	114
Učenec
iz poštene hiše, ki bi imel veselje do slikarske obrti, se takoj sprejme pri Alojz Mauko, cerkveni in sobni slikar v Radgoni. Dolga uL štev. 8.	130
Važen oglas Slov.Straže. Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zamore obogateti le s srečko!
urška srečka
je v to svrho prva
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečke moia zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja,	.
ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico.
dne 1. aprila 1914.
srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron.
Pojasnila flaje in naročila sprejema zo Slov. Stražo i Val. Urbančič, LinbUana i
Sprejmejo se m rljiyl sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
in najpriporočljivejša srečka,
Prihodno žrebanje se vrši Ena turška srečka in
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Cisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušnjoš Obiščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Lotsršlslti številne.
Gradec: 4. marea 76 27 63 64 15 Lino :	7 marca 83 3 36 64 90
Manjše kmečko posestvo s hišo in '2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“
Kdor
je s svojim
felodcem
nezadovoljen
jemlje naj redno nekaj časa DrmedTrauba želodčni prašek
pASTRICIN
Učinek preseneteljlv Dobi sev vseh apotekah.
Velika sjsatlja stane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA-:
Sternapoteka. Dunaj, IVi Favoritenstrasse 25.
Prospekti gratis in franco.
Zdravniki dobe za posKušnjo Gastricin brezji.lačiiiif I
V Mariboru se dobi v lekarnah r Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak-a, V. Savost-a in-V. König-a.
KXHX&SMCXXX
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vičavi.
• j	•	razpošilja na vse strani
I*4	H UpHbS®	trgovina s pčhištvem
PrLS	mvmu*	MRL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
30.000 parov čevljev
razprodam vsled preobile zaloge le za tovarniško ceno, dokler bo kaj zaloge. .	Nudi se torej najboljša prilika vsakemu
jjjraf	1Kb?	naročniku, da si nabavi pc ceni dobre
JSsISj.	ŠSiMs.	čevlje. Razpošiljam visoke cevi,e na
■BbbL	zadrgo za moška in ženske eleg.
'S^SB fazone iz črnega trpežnega usnja z močnimi podplati kakor kaže slika, ducat za K 60’—, za par K 5‘50. Ženski zimski sukneni čevlji obšiti z usnjem in močnimi podplati zelo toplo podloženi ducat za K 65"—, par za K 6‘—. Trpežni vojaški čevlji za hribolazce iz najboljšega surovoga usnja popolnoma okovani, ducat za K 95"—, par za K 9’—. Prvovrstni lakasti čevlji za moške K 10—, za ženske K 8 50. Lastni izdelek v že 30 let obstoječi tovarni. Kot mera zadostuje številka ali dolgost v centimetrih, namena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev, 3 ¥ašatko, mesto Ždar, Morava N.
Največja in najcenejša razpo&iljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od & 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz paìisandrovega lesa v bogati izberi po zelo uizkib cenah. Ram posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup.	Siòbodas na ogled,
linstrovani ceniki brezplačno!
Golšča in debeli vrat protin in revma-
se odstranita na prav zanesljiv način brez joda, brez medicine že v nekster.h dneh. Pišite na: ,Paracesus‘ kem. labor. Sternberg Moravsko. Pismu priložita dve znamki po 10 vin.	228
a __ § neposredno vsako IMfljPSBH množino rumenega voska in voščin po najboljši ceni Avg. Günther, belilnica voska na paro v Slovenjgradcu. 13
^že vsa poskusil brez uspeha, naj poskusi še nsš rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje Pije se kakor ruski čaj. Za vitek 5 K, pol zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Möravskc.
Agitirajte za „Stražo”.
Mai a biblioteka
za bogoslovce se proda,
dogmadčui n mor&ični auk-torji, med drugim tudi „Voditelj“ od 1902-1909 let., za
več kot polov čim cene 10% čiste kupnine je določenih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v upravništvo tega lesta	226
-	....i..mimi.i.	--
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljiiml stroji, z lagtnim elefetrlenlm obratom, naj st® vej Mirni frfcsml in čednimi obrobki, gprejema vsa v Makarsko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, broSnre, stenske in druge koledarje.
Za vil. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilno predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgoyce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-
nike, dopisnice, naslovnice, lclake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posajiinio», zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različno napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
m

Spodnještajerska ljudska
lünica v Mariboru
rtjjistm. saiwp
V
mmm
Hrenšins ulnsš! se 8Prejeina.30 °d vsakega in se obrestujejo: nav*d>® »p 4 V* %» proti trimesečni odpovedi po 4 % %. Obresti ge IlimillüG Nlliy» pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaoef> V Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalagaiya po pošti so pošt. h ms pthoi. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
se
le članom in sicer: na vknjižbo proli pupiiarm varnosti po ä%, na vknjižbo spioh po S1/*0/») na vknjižbo in poroštvo po 5 % % *n Da osebni kredit po 0%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne UPR 80 vsa^° «redo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne lil uliliH Ul G njenih arah 8e gprejema in izplačuje denar.
Ul
vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnili SE dajejo	'«"J11"1“ im M » «*•*» *»* hranilne nabiralnike.
—■——I■———— !■■■—— '■maliHill Hlinili ■ i  ■■■■■■■■■■■■■——*i ——i—...-—.——»mu— ■■■■m))
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvilob

Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.*
Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.