Narodne vezenine na Kranjskem. Zbral Albert Sič. V Ljubljani 1918. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. l: Narodne vezenine na Kranjskem. Zbral Albert Sič. Drugi del: Belokranjske vezenine. SLOVENSKI ETNOGRAF- S KI MUZEJ OU8UANA SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ KV E.01 20/2 020220200 COBISS o V Ljubljani 1918. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. K drugemu Belokranjske delu, vezenine. Belokranjske vezenine* delimo glede tehnične izvršitve na „štepanje“, „raličanje“ in na „tkaničanje“. Stepanje. K stepanju spadajo vzorci št. i do 14. Belokranjke imenujejo vzorec št. 1. osnovno črto štepko, št. 2. štepko, št. 3. dvoštepko, št. 4. vozličke, št. 5. „duplične“ (dvojne) vozličke, št. 6. sestavne vozličke, št. 7. kambice („kambo“ imenujejo četverooglati H ali zaokroženi U leseni del jarma, ki je vpreženi živini nataknjen na vrat), št. 8. duplične (dvojne) kambice, št. 9. „z okom kambice" (kambice, ki imajo očesu podobno okroglasto obliko), št. 10. srca (sestavljena so iz kambic in vozličkov), št. 11. „turničke“, ki se vidijo na adlešički narodni noši in so vezeni izjemoma le v eni barvi, in sicer ali z modro ali z rdečo nitjo; št. 12. do 14. so kompozicije. S štepanjem so krasile in še krase Belokranjke svojo narodno obleko, in sicer v okolici Vinke enobarvno: modro ali oranžno, v okolici Adlešič pa dvobarvno: modro in rdeče. Vrhovke in Poljanke svoje obleke sploh ne vezejo. Vse druge Belokranjke raličajo in ne poznajo štepanja. Raličanje. K raličanju spadajo vzorci št. 15 do 35. Ralico imenujejo v Beli Krajini snežni plug iz dveh lesenih stranic, ki se spredaj stikata v oster kot: A. Pri vezenju pa imenujejo ralico vsako siksakasto črto: /\/\/\ Raličanje vobče pomeni ročna dela te vrste. Raličanje je doma pri ženah iz pod' zemeljske, metliške, radoviške, suhorske in semiške župnije; Črnomelj je meja. Raličala je belokranjska žena svoja oplečja (rokavi, „ošpetelj“; glej spodaj sliko 1.), in sicer na ramah takozvane kozice**. Nekatere so raličale oplečje tudi krog vratu, za pestjo in po prsih. Vrhutega so raličale svoje jalbe***. Vezen je bil pri jalbah le zadnji del. Kozice so sestavljene iz dveh enakih delov, in sicer zato, da so trajnejše zaradi gube, ki nastane pri sešivanju teh dveh delov. Tudi ta guba je okrašena z raličanjem. Tupatam so kozice le iz enega kosa, ki je zaradi gube v sredi izpodvit. Kozice se vidijo na vzorcih št. 27 do 30 in 32 do 35. Pri kozicah št. 32 do 35 pa je po sredi navzdol videti prej omenjeni, z raličanjem okrašeni rob, ki je navadno 8 do 10 mm širok. Pri vzorcih št. 27 do 30 se spodnje vrste prešivov nadaljujejo, in sicer imajo kozice št. 27 in 28 po 13, št. 29 in 30 pa po 20 vrst prešivov. Višina in širina kozic je različna. Visoke so 5V2 do 8‘/ 2 cm, široke pa z robom vred 17 do 19 cm. * Milimeter na risbah odgovarja niti na blagu (platnu), oziroma številu in dolžini tkalnih vbodov. ** Ker so kozice sestavljene iz dveh delov, in dvojina tam ni v rabi, se poslužujejo množine. *** Ivan Šašelj: Bisernice, II. del, str. 255. ..Belokranjska jalba“ je bila pisana čepica, ki so jo nosile zakonske žene še pred malo leti na glavi pod robcem ali pečico, da je držala skupaj kite, ker jih niso spenjale z iglami. V to jalbo so vpletale rdeče in višnjeve niti pisane preje, katero so imenovale „navez“ ali „mamez“. Vezenin, ki so na jalbah, sedaj nisem sprejel v svojo zbirko, ker je njih tehnika posebne vrste. G. nadučitelj Lovšin pa mi piše: ..Pripomniti je, da pozna g. Šašelj le edino adlešičko ,javbo 1 in g. dr. Lokar le poljanski ,pocelj‘. Adlešička ,javba‘ in poljanski ,pocelj‘ sta popolnoma različna od drugih pokrival. Tudi vezenine na njih so glede tehnič¬ nega dela različne. Adlešička javba ni niti raličana niti štepana z ozirom na tehniko vezenja; sploh nima nikakega stika s tem vezenjem ter stoji na najnižji stopnji vezenja. Poljanski ,pocelj‘ pa je na zadnji strani ,kleklan‘. Razen adlešičke ,javbe‘ in poljanskega ,pocelja‘ so belokranjska ženska pokrivala še: jalba 1 , ki je najbolj umetno vezena, dalje vrhovska jugla‘, viniški glavni robec, ki je nevezen, in semiški ,puntek‘, ki tudi ni vezen. Jalba je raličana, jugla je mrežasto pletena in vrhu mrež popletena. Jugle znajo plesti le še stare žene. Kako so jih pletle, mi je pokazala Mara Špeharjeva iz Špeharjev št. 35. • Ta ženska pokrivala so bila znak žene in njene zvestobe; zato so nosile ta pokrivala vse življenje in ga niso odložile niti ponoči; šel je z njimi celo v grob. Viniški glavni robec je le nekak krnjav značilni ostanek svatovskega otirača. Semiški ,puntek‘ nevezen, narejen (navadno rdeč) kolobar iz volne, svitku podoben, ki se je pripenjal s koščeno iglo na kite, je pa še bolj krnjav ostanek glavnega robca." Pri raličanju je vsaka vrsta zase vezena, kakor kažejo pridejane tekoče številke pri vzorcih 16—18, in je siksakasta črta. Slika št. 22 pa nam kaže dve taki siksakasti črti, vezeni druga čez drugo tako, da nastanejo četverokoti, ki se vrste drug za drugim. St. 19, 20 in 35 (vrsti d) predočujejo raličanje, pri katerem je posamični del vsakega zobca siksakaste črte sestavljen iz posamičnih vbodov. Ta siksakasta črta je izvršena ali diagonalno (po nitih) v pravem kotu, včasih pa tudi v topem kotu, torej preko diagonale; potem so zobci podolgovati (glej vzorec št. 20). St. 19, 20 in 24 kažejo raličanje z zvezdicami; vrsta a pri št. 26, 29, 32 do 35 pa z „oki“ (očesi, to so četverokoti). Ti so okrašeni s trovbodnimi „capicami“ ali „šapicami“, (nožicami \^), ki se vidijo, kakor bi bil odtisnjen stop treh prednjih prstov ptičev ali kuretine. Sploh so šapice pri raličanju prav pogostoma uporabljene (glej št. 31, sprednji del srajce). Raličanje je navadno izvedeno s črno nitjo, časih z rdečo (glej št. 31), časih pa tudi s črno in rdečo nitjo. Tkaničanje. Tu sem spadajo vsi vzorci od št. 36 dalje. Tkanice so izvršene s tkalnim (tkaničnim) vbodom kakor kaže slika vzorca št. 40, tu na desni. V Polju so jih vezle narodne vezilje večinoma z modro nitjo, po nekaterih krajih zopet je nekaj vzorcev, ki so vezeni le z rdečo nitjo. Vobče so tkanice vezene z modro in rdečo nitjo; v Črnomlju pa se je našel otirač (svatovski robec), ki je vezen z modro in oranžno nitjo.* Polno črto pri vzorcih št. 36 in 62 vezejo vezilje tako, da pokrijejo z vezivom po dolžini tri ali štiri niti, naslednje tri ali štiri niti pa puste nepokrite; nato pokrijejo z enakim vezivom še vse nepokrite prostore. Torej takole: prvo vezenje -- drugo vezenje Slika vzorca št. 40 predstavlja tkalni (tkanični) Ornamenti vsem belokranjskim vezeninam so vbod in na J vel J a s lede te s a za vse tkanice - geometrični, le tupatam so upodobljeni tudi ptiči (št. 36, 65, 73 in 91). En vzorec (št. 119) pa ima upodobljenega človeka s psema. Ta vzorec je na namiznem prtu, ki ga hrani deželni muzej kranjski. Značilna za belokranjske vezenine sta osmerooglata zvezda in četverokotnik (kare). Pri vseh belokranjskih vezeninah so odprta polja vidna, pri Hrvatih in Ukrajincih pa so polja le deloma odprta in povečini pokrita tako, da ni videti platna, na katerem so ornamenti vezeni. Prava stran belokranjskim vezeninam je ona, ki je z vezenino močneje pokrita in ima manj odprtega polja. Belokranjke so svoje obleke krišpale,** le Viničanke in Adlešičanke ne. S tkanicami so izvršeni okraski na otiračih,*** na raznih prtih in torbicah. Tudi v Beli Krajini je narodno nošo, žal, izpodrinila moda, zato se je vezenje narodnih motivov popolnoma opustilo. Le tupatam je dobiti še nekaj ostankov iz dobe, ko so žene in dekleta pridno vezle ter si s tem krasile narodno obleko. Ta krasna domača umetnost bi se bila skoro pozabila, da je ni iznova pričela gojiti gdč. Poldka Bavdkova, učiteljica na Vinici. Tamošnji šolski vodja, g. nadučitelj Fran Lovšin, ki je proučil ondotno narodno nošo in vse, kar je z njo v zvezi, je vzbudil zanimanje za narodne vezenine tudi pri imenovani gdč. učiteljici. * Z modrim in rjavim vezivom vezeno prevlako za blazino, okoli ioo let staro, je našel na Gorenjskem g. župnik Peter Bohinjec iz Dupelj pri Tržiču, in je danes last g. župnika Vrhovnika v Ljubljani. Ker Belokranjice prevlak za blazine navadno niso vezle, je mogoče soditi, da je to prevlako zvezla Belokranjica, ki se je preselila na Gorenjsko. Razvrstitev bordur je na tej prevlaki prav ista, kakor je običajna na gorenjskih prevlakah, le vezna tehnika in ornamentika sta belokranjski, ** Iz latinskega crispare = nabirati, nagubančiti. Mokro obleko nabero ob (leseni) palici; ko je suha, obdrži gube. *** G. nadučitelj Lovšin mi piše: ,,V davnini (pred 300 leti) so se svatovski otirači rabili še kot pokrivalo pod pečo. Ti svatovski otirači, takrat glavni robci, so ženi varovali snežnobele peče, da se niso prehitro umazale od namazanih las, ter so zadaj po plečih padali dekorativno čez pas. V knjigi ,,Peasant Art in Rusi", ki jo je izdal Charles Holme, se vidi na sliki št. 30 tak otirač še uporabljen kot pokrivalo. Ti otirači so se vedno bolj krajšali in nosili so se napol krajše pred 70 leti v Zapudju, kjer sem našel še enega, ki je v moji zbirki. Ročna dela so se visoko cenila, zato Belokranjica ni zavrgla ročnih del, četudi dotični predmet ni več odgovarjal svojemu prvotnemu smotru, ampak jih je čuvala kot nekako svetinjo ter jih porabljala ob drugih prilikah. Tako so ti glavni robci, prvotno namenjeni za pokrivalo, postali dekorativni predmet pri svatbi in sedaj so jih nazivali „svatski otirači". Končno jim je bil celo prepovedan vhod k svatbi in dobili so svoj prostor na prsih v krsti ležečega mrtveca. Ali tudi tu jim ni bilo dolgo prisojeno mesto; odšli so v kuhinjo za pomivačo. Ha Vrhu sem zvedel od 70 do 80 let starih žen, da so za tkanje otiračev imele poseben tkalni stol, imenovan statvica. Zadnja, ki je popletala otirače, je bila hroma vezilja Kate Madroničeva iz Daljnih njiv št. 3, ki je umrla pred 70 leti, stara nad 70 let. To mi je pravila 80 let stara Speharjeva mati iz Daljnih njiv. Z največjim veseljem se je lotila najprej skrajno težavnega dela, da je hodila po vaseh in z veliko požrtvovalnostjo nabirala motive, ki jih je bilo še dobiti. Z mnogim trudom si je zvezla bogato zbirko,* Nato je na podlagi te zbirke pričela pri pouku ročnih del gojiti izključno le narodno vezenje. Leto za letom deluje na tem polju z vso vnemo. Tako se je vezenje belokranjskih motivov zopet oživelo in ženska mladina zopet veze narodne motive z vidnim veseljem. Želeti je, da najdeta oba mnogo posnemovalcev med učiteljstvom. Slika i, oplečji (rokavi, „ošpetelj“). a Slika 2, otirač. (Z resicami vred 2 m dolg in 27 cm širok, resice so 6 cm dolge.) Slika 3, nekaj nad polovico na¬ miznega prta. (S čipkami vred dolg 159 cm, širok 122 cm; čipke so široke 7 cm, srednji vložek pa 2 cm. Ta vložek (a) je všit zato, ker je platno preozko, in če bi bilo po sredi le sešito, bi ne bilo tako lepo, kakor je z vložkom.) Slika 2. a Slika 3. * Gdč. Bavdkova mi je dala vso svojo zbirko rade volje na razpolago. Iz te sem povzel kakih 50 vzorcev in z njimi izpopolnil svojo zbirko belokranjskih vzorcev, ki so n 5 ‘ vezeninah, shranjenih v deželnem muzeju. Ta vrla gospodična učiteljica mi je tudi nazorno raztolmačila vse vbode in mi skupno z g. nadučiteljem Lovšinom podala vse podatke, ki sem jih še potreboval. Za njun trud in ljubeznivost jima na tem mestu izrekam najiskrenejšo zahvalo. . TL 1 . Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. TL 2 . Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pL Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 3 Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. TL. 4 . 56 5 *. 5 « Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pL Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. n. 6 . Albert Sič:Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pL Kleirunayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. TL. 7 . Albert Sifi: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pLKleinRtayr& FecL Bamberg v Ljubljani. 8 Albert Sič:Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani. ftMSE mmm a jjll Sl Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pL Kleinmayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani. 11 . Albert Sič:Narodne vezenine na Kranjskem Založila Ig. pL KIeinmayr & Fe d. Bamberg v Ljubljani. n. 12. Albert Sič:Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pL Kleinmayr Sr Fed Bamberg v Ljubljani. TL 13 . Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 14 . 121 Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. Založila Ig. pl Kleinmayr fr Fed. Bamberg v Ljubljani. 118 120 119 122