Eingelangt am 2 6 AWL 1817

17. štev
Maribor, dne 26. ajglla 1917.
/O


KI. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavp.
h^j« vsak četrtek in velja sjroštnino • id in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, po! leta 3 K in za četrt leta 1-50 K. Kdor hodi sam po qfcga, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — dnjStva* dobivajo list orez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin, — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5.
naročnino, inserate in reklamacije.
7- < prate «e plačnic od enostopne pettvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku
beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torta opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
'tane
Naročnina za Nemčijo S K, za dnife izvenavstrHske dežele 8 K. List se dopošilja do odpovedi. — Wj|e „Katoliškega tiske
Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo:
Cesarioin god.
Farmska princesinja Žita slavi v petek, dne 27. t. m., prvikrat svoi guu kot avstrijska cesarica Žita. Vsi narodi našega cesarstva se veselijo tega dn#. Saj je že dolga vrsta k. pretekla, da aiomo i-meli cesarice in da nam ni bila dana priložnost, tudi ob takih prilikah izražati svojih domoljubnih čustev, Se večje pa je naše veselje, ker se lahko ob tej priložnosti poklonimo tako plemeniti, pravični in krščanski gospej, kakor je naša sedanja cesarica Žita
Cesarica Žita si je v trenotku pridobila srca vseh državljanov. Kjerkoli se prikaže, zagleda ljudstvo mladostno, nežno, ljubeznjivo prikazen, kateri sije že iz oči in z obraza sama dobrota in ljubezen. Njeno obnašanje je skromno, a prijazno, njena obleka priprosta. Ze zunanjost pridobi vsakega, ki jo vadi in spozna za visoko gospo. A še bolj cenijo narodi njene duševne vrline.
Najlepša njena čednost je ljubezen do ubogih in trpečih. Komaj je zasedla poleg svojega blagega soproga prestol avstrijskih cesaric, začela je v razsipni meri izvrševati svoje prekrasno geslo, ki si ga je iavolila za življenje: Bolj za Vas, kakor za sel Postavila se je na čelo dobrodelnim društvom, ki bi naj v sedanjih časih stisk in nadlog lajšala gonje njenih državljanov. Kjer je treba ranjencem pomagati, lačne nasičevati. reveže oblačiti, vdovam in sirotam brisati solze, tam je cesarica Žita zraven s svojo darežljivostjo, s svojo vspodbudo in s svojim varstvom. Okoli njene osebnosti so se strnila dejanja krščanskega usmiljenja v svetel žar, ki ji daje pred aarodi lepši in ljubeznjivejši čar nego biseri in zlato njene cesarske in krnjevske krone. Večina zvestih ji državljanov še ni imela sreče, da bi videla in spoznala njeno obličje, toda po njenih dobrih delih so si ustvarili narodi pravilno sliko n.;ena osebnosti, polno milobe in dobrotljivosti.
Cesarica Žita je po svojem družabne« stališču prva in najimenitnejša gospa v naši držam, toda svoj« visokosti ne izrablja za to, da bi ž njo druge
^'rK v^nacJK	»	m	r«—vmm111" m i wai ■!■! ir n*nwirwi>a« j. m i tbe»:mhwu
¥oJtti spomini.
nJannS Gelec.)
«Dalje.)
Gališko blato je bilo že v mirnih časih nekaj HETanrednega; povspelo se je pa do vrhunca posebnosti, ko je lezlo, cokalo in oralo po njem na tisoče (HoveSkih ter živalskih nog in mnogo vozov. V tem blatnem morju leži pogreznjenega in zakopanega ne-8teto zdravja in mladega življenja. Mislim, da bi se samemu Bogu ne zamerili, ako bi dodjali litanljam vseh svetnikov gorko prošnjo: Kuge, lakote, vojske in gališkega blata! Reši nas, o Gospod 1
Torej dežiti je začelo prvi dan umika. Lezli smo nazaj v smeri proti Przemyslu. Kmetskim ljudem smo se morali, vsi povaljani in upadlih obrar sov, usmiliti, ker so nam nudili povsod kruha, mleka, jabolk in pečenega krompirja.
Korakali smo v deževju in blatu po poljskih potih «eli dan. Legal je že gostomegleni zrak po ravni, pa nikdo ni znal, kje da se bomo do kože premočeni ustavili in nočili. Za sovražnika se ni nikdo zmenil. Nikdo se ni vprašajoče ozrl: Ali nam sledijo Rusi ali ne? Potihnil je bojni grom in živa duša se ni več zmenila, kaj da počenja po našem odhodu sovražnik.
2e v temničastem mraku so poslali Francla, mekaj častnikov in mene naprej po cesti, da poskr-6lmo prenočišče v še dokaj oddaljenem selu Dombro
nadkriljevala, ampak da bi ž njo druge osrečevala. Kdor jo pozna, je prevzet in globoko navdušen od njene ljudomilosti in ponižnosti. Nihče ji ni preubog, nihče ne prenizek, da bi se ne zmenila za njegove razmere in bi mu ne kazala svojega sočustvovanja. Kdor je pošten, kdor je zvest in priden državljan, njemu hoče biti cesarica Žita dobra in naklonjena, kakor druga mati. Za to občutijo vsi narodi kot posebno milost božjo in kot veliko srečo, da je v sedanjih časih, ki so po neizmernem mednarodnem sovraštvu in po krvavih bojih tako razburkani, poklical na avstrijski prestol cesarja in cesarico, ki se ne ogibata ljudstva, ampak stopata ljudomilo in ponižno vsak dan med njega, da izvesta njegove želje, vidita njegove solze in čutita njegove težave.
Mir, to želim, tako in enako izjavlja naš j le-meniti cesar o vsaki priložnosti. Vsi narodi z globoko hvaležnostjo opazujejo, da se cesar, odkar je zavladal nad Avstrijo, neprenehoma in z vsemi močmi trudi, da bi svojim narodom zopet povrnil mir. In mi vemo, da mu je najboljša opora pri delu za mir njegova, soproga, presvetla cesarica Žita. Njeno srce krvavi, ko opazuje grozno klanje na vseh naših frontah, njeno srce se krči žalosti, ko sliši vzdihovanje otrok, žen in starčkov v zaledju. Kot vsaka dobra mati, želi in moli, da bi njeni otroci živeli o-koli nje v miru in sreči ter skrbeli za svojo zado-voljnost. Kadarkoli se priredi na Dunaju kakšna mirovna pobožnost, 'e gotovo 1 um cesarica Žita zraven in dunajsko ljudstvo z ginjenostjo pripoveduje, kako se Hdeležuje takih prireditev s prisrčno pobožno-stjo, prikupljivo ponižnostjo in .vzgledno priprostost o.
V veri išče cesarica Žita v sedanjih časih pomoč in moč. V Boga zaupa, nanj zida. Ravno tako kakor njen presvitli soprog, eesar Karel, S« ni izdal nobene javne izjave, v kateri bi javno ne prepoznal, da v vsem računi le na božjo pomoč. Verno ljudstvo, in ogromna večina avstrijskega ljudstva je globokoverna, s hvaležnostjo sprejema vsako versko izpoved svoje cesarske dvojice. Nevidna vez ljubezni in udanosti postaja med naiocli in med habsburškim prestolom z vsakim dnevom krepkejša in trdnejša. Božji blagoslov očividno sodeluje.
wa. Jezdili smo po mlakužasti blatni cesti in rili s težavo med četami, topovi in vozovi. Nepredirna tema nas je že ovijala, ko smo postali pred obcestnta drogom s tablo in napisom: Donibrovva.
Odkazana. prenočišča razdeliti pri belem dnevu je malenkost, a skoraj nej restopen plot butanja v gosti temi! Najbolj pomisleka vredno dejstvo je bilo, ker nismo imeli luči, da, Hiti jedne vžigalice ne vež. Jezdarili smo naprej po blatni cesti in budoli naokrog, če bi nam vendar zasvetlikal odkod žarek luči. Na levo od ceste je brlela v seljaški bajti medla leščerba. Hrupno smo obsuli borno hišo in zahtevali takoj vstopa. „Pa še taisti počaka, ki iz črešnje pade!" Ta pregovor se je to noč na nas dodobra vdej-stvil. Tovariši so razbijali po durih in robantili na vse pretege.
Posledica tega rogovilenja je bita, da je še v bajti luč ugasnila in Mi smo stali še vedno v dežju. Začel sem jaz z lepo in zrival skozi zaprto okno vse rusinske besede ljubeznjivosti in prošnje, ki sem jih znal do tedaj. V veži je nekaj pritajeno zaškripalo in duri so se odprle.
Pred nami se je pojavilo umazano, starikavo Ženšče, še vidno trepetajoče vsled prestanega strahu Pogladil sem jo z za vsako žensko prikupljivo laskajočo:
„Matko! Matko!"
Plaha marnka je začela pomirjeno kimati, se globoko priklanjati in oddrsala je po ugaslo svetilko. Pri svitu luči nas je spoznala kot avstrijske dobre „pane" ter nas povedla v izbo.
Tzpod pečnjaka je Še pritelebil aamršeni oao-žič, mencia je bi! njen mož,- in uara poljubljal kar po
Štajerski Slovenci smo kljub obrekovanjem bili vedno zvesti Habsburžanom in taki hočemo tudi ostati. Na višjih mestih nimamo nobenega človeka, ki bi nas v dnevih preskušenj in preganjanj zagovarjal. Toda s posebno zaupnostjo zremo v preblago ce-> sarico Žito. Iz svojih mladostnih let, ko so njene oči tolikokrat gledale lepoto naših Slovenskih goric, ko je hodila po naši rodovitni zemlji, govorila z našim ljudstvom ter gledala njegovo marljivost in vernost, pozna našo zemljo in naše ljudstvo. To dobro ljudstvo, to krasno zemljo izročamo z vso udanostjo v varstvo visoke gospe. Njena naklonjenost naj nam bo vedno ohranjena. Kolikor je na nas, bomo vse storili, da ostanemo vredni njenega županja in njene naklonjenosti.
Za to štajerski Slovenci ob prvem godu svoja cesarice molimo in prosimo Boga, da odvrača od nje in njene cesarske družine vsako nesrečo, Jo obilno obdaruje s svojim blagoslovom in jo vedno spremlja •s svoio milostjo.
Kar se more v srečo šteti. Večni Bog naj podeli Karelu in blagi Žiti, Celi hiši habsburški!
Notranja politika.
Pot do državnega zbora je prosta, odkar j«
vlada opustila svoj namen, da s § 14 uvede nemški državni jezik, razdeli Češko v češka to nemška o-krožja, napravi za poslansko zbornico nov poslovni red ter še uresniči nekatere druge nemške želje. Vsi avstrijski narodi skupaj tvorijo avstrijsko državo, Avstrija je njih vseh domovina, za to imajo vsi pravico, da govore zraven, kadar se naj na novo preuredi Avstrija Torišče za dogovorno in skupno preureditev je državni zbor. Da se je opastila preureditev Avstrije s § 14, torej m zmaga avstrijskih Slovanov, ampak je zmaga prave avstrijske misli, po kateri ni eden narod več kot drugi, in Nemci niso izgubili notranjepolitične bitke, ampak umaknili so se zopet na edino piravilno pot državnega zbora, ko-
vrsti roke. Toliko smo izbrcali iz obeh, da sta po-kimavala pri izreku imena: Dombrowa.
Radi bi bili še zvedeli, kje da tiči župan tega sela, ki bi nam razkazal celo uočišče. Vsi svetniki! To je bilo težavno, ker smo ponujali vsi oelo krama rusinskih izrazov, a nobeden ni pogodil rusinske besede župan! No vendar, po dolgovezni mešetariji je izmomljal starec nam tolikanj potrebni:
„Vajd."
Vujd torej se naziva prva oseba v selu. Hočeš, nočeš, moraš! Starca smo kratkomalo prisilili, da je zlezel v copatam podobno obuvalo in krevsal pred nami z leščerbo do samega vujda. Iztaknili smo tega preklicanega velmoža po dolgih ovinkih. Bil Je še precej na brihtno prikrojen. Z gorečo tresko nam je razkazal vse bajte? hleve, pode in kolarnioe. Sicer borno selo je bilo razsežno in dovolj prostorno za eeli polk.
S Franclom sva stopila v temi nazaj ob cesto, da iztakneva kako bolj lično in prostorno hišo za polkovni štab Dobila sva nekaki vili podobno poslopje, ki je bilo prazno in imelo že tedaj razbite Šipe.« Ko sva pregledovala in v temi otipovala prazne sobe, se je v bližini svetlo vidno posvetilo in zagrmela je dvakrat drugo za drugim:
„Bum — bum!"
Ni me kateri strel zlahka tako presenetil in o-supnil kot ta. Zobje so nama šklebetnili, zatrepetala sva presenečena, saj je bilo kot dan jasno: Rusi so nam za petami! Ze streljajo v naše umikajoče se čete. Zajeli nas bodo vse in pognali v ledeno Slbirijot O tem sem bil trenutno prepričan v dno du§e.
Prisluškovala sva še, bo se še li oglasil odkod
Str a a 2-.
2«. aprila lttf.
dar Lahko z drugtmi narodi tred preuredijo notran-jodrfamie razmer» tako, da bodo vsi narodi 8 take preureditvijo zadovoljni a
Dna 18, aprila je sprejel eesar nemške politične roditelje ter jim naznanil, da namerava v bližaj em Sašu sklicati državni zbor in da pričakuja od praTflarjenosti vseh strank, da bodo v sedanjem važnem trenotku edino nastopile za najvišje državne potrebe. Svoj nagovor na nemške voditelje je končal z besedami: „Zanesljivo računam na to, da bo ▼ parlamentarnih razpravah prevladovalo prepričaa-je, da ja potrebno, da. složno sodelujejo zastopniki vseh narodov Avstrija in da bodo tako dani pogoji za srečno bodočnost Avstrije. Da bodete Vi, gospodje moji,- v tem smislu posvetili svoje moči skupni stvari, o tem sem prepri-8 a nI"
Splošno je mnenje, da večina nemških poslan-aev, uvažujoč cesarjeve besede, ne bo v državnem zboru delala nobenih težav in da bo državni zbor lahko zares mirno in dostojno zboroval. Tudi je precej verjetno, da bosta dr. Urban in dr, Baernreiter fie nadalje ostala ministra, čeprav drugim strankam ni po volji, da ima nemški nacionalverband kar dva zastopnika v ministrstvu, druge stranke nobenega, mi Jugoslovani pa celo nobenega ministra, ki bi bil mišljenjem Slovenec ali Hrvat ter bi poznal razmere na jugu Avstrije. To se bo moralo še v teku Časa spremeniti, kajti pravično bi bilo, da bi bili v tako težkih časih vsi avstrijski narodi v ministrstvu zastopani.
Ker je, kakor smo poročali, tudi poljski minister dr. Bobrzynski odstopil, se vrše sedaj pogajanja, da bi še tudi on ostal v ministrstvu ali da bi ▼saj drug Poljak zasedel njegovo mesto.
Državni zbor bo sklican ali za dan 21. ali BO. «laja. Samo če bi se med tem že začela mirovna pogajanja, bi se državni zbor ne sestal, znamenje, da se v merodajnih krogih trenotno precej računa z možnostjo mirovnih pogajanj.
?esar najprej pri-1 državni zbor le v katerih se bo i politiki Izvolil _______se bo lahko pro-
-KTU uuumjv '""" UU|JU"1 * —	...
sto govorilo o vseh notranjih razmerah, in ustavni odsek ki se bo bavil s preureditvijo Avstrije. Vlada namerava predlagati, da se mandati poslancev podaljšajo za tn leta.
Četudi bo začetek le skromen, vendar se veselimo da bo ljudstvo vsaj t obliki in izmeri, kakor je času primerno, lahko povedalo svoje želje in svoje
pritožba.
Ljudska misel na Nemškem.
NemSki cesar ia njegovi državniki so oiičteli, da se ja treba ozirati tudi na časovna razmere. Sedaj ko mora biti vsakdo pripravljen, za domovino trpeti in tudi umreti, ne gre, da bi bile politične pravice med ljudstvo neenako razdeljene. Za to je nemški oesar že ob veliki noči slovesno obljubil Prusom, da bo v pruskem kraljestvu odprl državni zbor vsemu ljmtstvu in da bosta v tem smislu gosposka in poslanska zbornica preurejeni. Toda ni ostal samo pri tem. Sedaj izvemo za nove sklepe nemške vlade, ki kažejo, da vlada v polni meri vpošteva ljudske žrtve v sedanji vojski Ljudska misel zmaguje.
Leta 1879 je nemška državna zbornica sklenila, da se iz NemčPe izženejo jezuitje in njim sorodni redovniki Že ponovno je v zadnjem času državna zbornica sklenila, da se ta izjemni zakon odpravi. Vlada tega ni hotela storiti Toda sedaj razglaša vlada, da je dne 9. aprila nemški zvezni svet odobril sklepe državne zbornice in da se bodo tore* iz Nemčije izgnani redovniki zopet smeli vrniti v domovino ter delovati med svojim ljudstvom.
Drugi izjemni zakon se je nanašal na Poijake. katerim ni bilo dovoljeno, da bi se na svojih zborovanjih posluževali svojega materinega jezika. Rabiti so morali nemščino. To je bila velika krivica, proti kateri so leto za letom ugovarjali poljski in tudi nemški katoliški poslanci Lansko leto je sklenil državni zbor, naj se ta izjemni zakon odpravi in zdaj je tudi nemški zvezni svet temu pritrdil. Poliaki se hrabro kakor Nemci bojujejo za svojo domovino, za to je bilo nujno potrebno, da se tudi razlika v političnih pravicah odpravi. Ta želja se jim je zaaJ izpolnila. Imajo Še le eno željo, da se tudi takozvani razlastilni zakon odpravi, s katerim se je z denarjem pospeševalo, da se Nemci naseljujejo na poljskem o-zemlju.
Po vsem tem je pač samoumevno, da se je tudi v Avstriji temeljito zaokrenila notranja pol'tika in da je vlada opustila misel, delati postave, ki bi bile dobrodošle samo Nemcem, v drugih narodih pa bi u-stvarile trajno nezadovoljnost Avstrija za vse!
Vojaški dopusti.
Da se kar najbolj pospešujeta kmetijstvo in gozdarstvo, je vojno ministrstvo dogovorno z resort-nimi ministrstvi izdalo z razpisom z dne 26. marca t. L, oddelek 10, št. 52 000-res., glede dopustov za kmetijska in gozdarska dela sledeče odredilo:
Dopusti se dajo na pri r a p o r t u izrečeno prošnjo samosfojnim kmetovalcem in gozdnim posestnikom, zakupnikom, vinogradnikom, oziroma njih najbližnjim svojcem (sinu, zetu, bratu), potem kolarjem, so-darjem, kmetijskim kovačem, če ti obrtniki na deželi samostojno izvršujejo svoj obrt v prid poljedelstvu in gozdarstvu. Ta določila so proti prejšnjim odredbam toliko drugačna, da dobijo dopuste samo samostojni kmetovalci itd., vse drugo moštvo pa se uvrsti med vojaške delavske oddelke» Poveljniki nadomestnih krdel, zavodov itd. so osebno odgovorni za to, da bo upravičencem mogoče izreči svoje proSnje pri rapor-
tu in da jim v tem oziru na bodo dalall nikakih ovir podporeljmki. Pravica dovoljevati kmetijske dopuste ja izročena poveljnikom nadomestnih krdel (zavodov it<L)* Za dovolitev teh dopustov sa ne zahtevajo niti pisana prošnje, niti dokazila (izpiski iz katastrov, u-radna potrdila itd.). Samo v očitno sumljivih slučajih sa bodo vršile poizvedba pri dotičnih oblastvth, in to nemudoma brzojavno. Vojaki, ki brezdvomno niso samostojni kmetovalci ali posestniki gozdov, zakupniki ali njih najbližnji svojci (sin, zet, brati, o-ziroma kolarji, sodarji ali kmetijski kovači, ne morejo dobiti dopustov, tudi če za nje prosijo. Ti možje se uvrste med vojaške delavske oddelke« Političnim ob-lastvom je stranke tako poučiti, da zadostuje pri ra-portu us|na prošnja za kmetijski dopust in da se le-tem prošnjam ugodi kolikor je mogoče iz vojaških o-zirov. Dalje je dopovedati strankam, da vojaška o-srednja oblastva niso v položaju, kakorkoli vplivati na rešitev takih k njim naravnost došlih prošenj, ker pregleduje, oziroma presoja te prošnje glede vrednosti uvaževanja in dopustnosti dovolitve dopusta samo pristojno nadomestno krdelo (zavod). Pri o-srednjih oblastvih došle prošnje se ne rešijo. Samostojni kmetovalci in gozdni posestniki, zakupalki in najbližnji svojci (sin. zet, brat), oziroma kolarji, sodarji ali kmetijski kovači dobijo dopusta za vsako glavno delo (obdelovanje, žetev, mlatev itd.), za kar mogoče dolgo Časa (najmanj za pet tednov). Pri tem so bo oziralo na to, da se zlasti samostojnim kmetovalcem, zakupnikom itd,, ki imajo Ie majhno posest vo, dovoli ta dopust ob vsakem glavnem del« z ozi rom na Čas, v katerem je opraviti posamezna krr tijska dela, v obrokih Dalje se bo oziralo pri dopustu na to, da ne bo vsled predolgega dopusta enega moža prikrajšan kateri drugi, ki ima tudi pravico do njega. Kjer bodo zahtevale razmere, pojdejo možje povrstoma na dopuste. Nepogojna dolžnost vseh poveljnikov in načelnikov je, urediti službene razmere tako, da so kar najdaljši dopusti zagotovljeni moštvom, ki jih je pri tem vpoštevafi. Kolikor je dopustno, se smejo večkratni dopusti dovoliti moštvom za vsakovrstna kmetijska in gozdarska dela
Moštva gredo na dopuste, če mogoče, v civilni obleki. Tistim možem, ki odidejo na dopust r vojaški obleki, je zabičeno, da morajo kolikor mogoče biti pri delu civilno oblečeni. Vsak dopustnik dobi svojo dopustnico, da se more vsak čas izkazati s pravico za dopust. Županstvo mora na dopustnici potrditi dejansko opravljeno delo, Političnim okrajnim oblast-vom je s pomočjo orožništva nadzirati dopustnike, če res opravljajo potrebna kmetijska in gozdarska dela. Možje, ki ne vrše teh del, prijavi politično obla-stvo, oziroma orožništvo,. vjetniškemu nadzorovalne-mu častniku ki je prideljen dotični deželni delavski izkazovalnici Ta nadzorovalni častnik odredi, da mož zopet odide k armadi in o tem obvesti nadomestno krdelo ali zavod. Nadomestna krdela, ki se jim prijavijo taki zanikarneži, vpokličejo te može brzojavno in jih najstrožje kaznujejo. Taki možje ne dobijo v tistem letu nič več dopustov za kmetijsko delo. ampak se uvrste v vojaške delavske oddelke. In prav tako se najstrožje kaznujejo tisti možje, ki niso kmetijskega poklica ali so le kmetijski delavci in torej nimajo pravice do dopustov, pa so z neresničnimi povedbaml prišli do dopusta. Dopustnike, ki so že dovršili dela na svojih kmetijah in ▼ svojih gozdih, oziroma na posestvih svojih staršev, bratov, tasta in tašče, morajo politična oblastva, županstva in
grozni straL A nikjer se ni več zablisnilo, ne počila Le po cesti je odmevalo cokotanje umikajočih se Bat Franci me je zapustil in naročil: Naj nanosim t soba slame, on pa gre pogledat k tovarišem.
Presneto dolgo sem taval in tipal krog voglov, predno sem zavohal v konjskem hlevu krmo, ne slame. Več kot dobro uro sem nosil in vlačil to krmo in nastlal ž njo vse sobe. Ležišča so bila pripravljena, a Franola in tovarišev od nikoder. Nisem imel luči, niti jedne šibice ne, in glad mi je začel kruliti po trebuhu. Za nameček pa še sam v kot rog temni noči, v neznanem selu in prazni hiši. Spomini s prvega bega pred kozaki so mi začeli rojiti po glavi. Nekaj me je kljuvalo, pikalo in govorilo: JanuŠ, prvič ¿1 jo odnesel bosonog, tokrat te bodo pa zajeli o-butega! Plaho osamljenega sem se počutil kakor kamen na cesti. Sedel sem na pripravljeno ležišče in se zabudal sklonjeno-podprte glave v temo. To so o-ni strašni trenutki negotovosti, ki jih ne privoščimo samemu peklenščaku. Ko tava človek, podoben slepcu, nevede, Česar bi se v naglici oprijel, da otme prostost in življenje. Nič ni pomagalo vse tuhtanje; moral sem na oni trhli klin v bednem vojaškem življenju, ko si mora človek iz dan duše priznati: Več kot umrl ne boš! ITako sem Čepel sključen po duS in tekau. Začelo toi je poplesavati svetlikasto pred očmi in zadremal sem. Nisem utegnil niti zasanjati, ko noi udari skozi pobite šipe na dremajoče uho hrapavi, zapotegnjani in proseči klic, kot bi Iddo koga fearfl za vrat:
„JanuŠ! ¿a-a-anuš!"
Trenutno me ja oblila kurja polt strahu in Bi-|ro sem kušknif kvišku. Zopet je zavpilo s ceste ▼ temno aai:
.«Jana»! Ja—a—a»ui!"
Bpezml sam grgnflefc« ¡troseči glas Franela,-jferaJS ga iržflie ia pasti je, te mi ja bile trftae pre-Jttftaaje. te enkrat aae je petrenta aetraaja grem t
vsem životu, a izpodrinila jo je kljubovalna srčnost. t »tovariša pa ne pustiš zadaviti križem držečih rok, ' rtljši umrješ sami Desnica se je krčevito oklenila
navitega samokresa in že sem bil v temi, na — cesti. A tukaj je bilo vse mirno, niti najmanjšega trušča in lomastenja. Že sem menili, da prihajam prepozno, da sem zamudil s par trenutki odlašanja živ-ijenie dragega tovariša, ko me spet potresni strašni klic:
„Ja—anuš!"
Drvil sem po do gležnjev blatni cesti naprej, buleč na vse strani, kje da vendar davijo in valjajo prijatelja sovražniki. Bog zna, kam bi bil odbezgal, da se ni tovariš vnovič zadri na razdaljo kakih 2 korakov. Otipal sem ga na svoje razočaranje samega ob brzojavnem drogu stoječega, brez ruske družbe. Raslo mi je prepričanje, da se mu je zavrtelo na znorelo plat, ker kriči v temno noč brez vzroka, kot bi ga drl pri živem telesu. Toliko nikdar zabne-ga strahu mi je nagnal v vse ude, a za nameček me je še robato ozmerjal, češ:
..Hudič nemarni, kje pa tičiš? Že cele pol ure se zadiram na cesti, pa te ni od nikoder!"
Vem, da bi mu bil toplih zasolil pod nos, da mi ni pomolil ogromni falat salame in hleb kruha. Klobaso in kruh je nekje iztaknil, pa v temi ni mogel pogoditi prave hiše. Ker je brezvsnešno blodil in cokal po cesti in jarkih, je zadel klicati na pomoč in rešitev. Predno je vzbudil mene na tako razdaljo iz trdega spanja, mu je pošlo doka] glasu in aadiral se je hriparo jezno.
No, pa se nisva kregala, ampak stopila sva v hišo, sedla na nastlano krmo in otepala salamo s kruhom. Ah, je to teknilo po prestaneia strahu. Po-krepiaaa po jedi, sva pa oba trdne zaspala. Terari-M se dospeB še le proti jutru vsi premočeni ia etru-jeai. Peredali se nama tadi, da jih niso Rusi pravi a« ebatretjeraK. ampak aaši pioairji se spe»W »•
noči dva mosta v zrak. Drugega dne predpoldne pa smo odhajali iz za mene nezabne Dombrovre v gosti megli in deževju.
Moj Bog, ta dolgovezni umik je bil nekaj neznosnega za vsakega, ki ga je dožkve& Bili smo pač tedaj še neizkušeni novinci na bojrfem polju, naši predstojniki in mi. Po jedni cesti se je valilo v blatu naprej, vse ob enem: pešci, jezdeci, artilerija in nesrečni tren. Saj se ni čuditi, da se je pri tem babilonskem stolpu vse zmedlo, zmešalo, zgnetlo in zagozdilo tako, da ni mogel nobeden naprej, Ce se je polomilo pri kakem vozičku kolo, je radi te nezgodo obstala cela trenska kolona; na tisoče luidi in živali je obtičalo nepremično po več ur v blatu in dežju. Ali postal je voznik kje spredaj in si nadelaval pipo; dokler ni dogotovil, so morali čakati tisoči. Artilerija je krmila običajno svoje krampe kar vpreže-ne na oestl Seve, potrpeti so morali premočeni peš-ei, da so se nahranile Živali.
Prišlo pa je pri teh mučnih zagozdah do prav resnih razprtij med častniki. Zmagal in prodrl je vsikdar višji, akoravno je bila t oči bodeča resnica na strani nižjega.
Pri vseh teh zmedah in zavorah smo vsaj uživali ta blagor, da nas Rusi niso podili in preganjaj. Sam Bog bi nas bil zapustil, de aan je pritisnil poleg zmed, blaifc in dežja še sovražnika v hrbet. Vendar so pri tem nepremičnem postajanju In lakanju po eele ure v cestni mjakuži, premočeni obleki in neprestanem dežju nepopisno trpeli ljpdje in Krati. Moštvo In častniki so vidno pešali ln se vlekli po blatni eesti kot mrtvaške senoe. Obcestne gra-tle so bile pokee ofl aaporev in slabega vreanana ob-aeaaegKh feovrf.
(Dalje pri h.)
komisije za obdelovanje in žetev potem uporabiti na drugih posestvih. Za plačilo dobijo dopustniki, ki delajo na drugih posestvih, v kraju običajno odškodnino, če ni bilo drugače dogovorjeno. Ako je sploh pošlo delo, je te može takoj vrniti k armadi. Dopust nikom zabričijo njih poveljstva, da se morajo pri delu na svojih* posestvih, oziroma svojih staršev, tasta in tašče ali bratov ter na drugih posestvih natančne ravnati po ukazih pol t čnlh oblastev, županstev ter komisij za obdelovanje in žetev. Dopustu i k se mora takoj, ko pride v svoj kraj in kadar odide iz toga kraja, malo prej zglasiti pri županu. Drugje se ni zglašati.
~	J ....... viia^
m ÈiiiDVli
Žalostno vest je dobila Kalohova družina na K o š a k i h pri Mariboru, da je sin Franc dno 28. marca umrl na Primorskem v neki vojaški bolnišnici. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Ajdovščini pri Gorici. Star je bil komaj 20 let.
Umrl je dne 18. aprila Leopold Šušterič iz Dola pri R a j ¡h e n b u r g u v najlepši fantovski dobi, star 27 let. Bil je v vojni službi dvakrat močno ranjen v prsa in pljuča. Bil je priden in pošten Fant. Vse ga je rado imelo.
Od Sv. Benedikta v Slov. gor. nam pišejo: Padel je mladenič Kaučič Janez iz Trsteni-ka Bog tolaži zapuščeno mater!
V cvetju mladosti je padel dne 7. oktobra 1916 na laškem bojišču Franc Senekovič iz občine Last o m e r c i pri Radgoni. Prsa, katera so bila okrašena s hrabrostno svetinjo II. razreda, je prodrla sovražna krogla. Padli junak je bil vseskozi v-zgleden mladenič, dober, zvest sin in brat, Žalostno mater, sestro in bratca pa naj tolaži prepričanje, da se ljubljeni brat in sin nahaja v domovini, kjer ni težav in boja, kjer sije večno pomladansko solnce!
Računski podčastnik Josip Dlugas iz Slivnice nam piše iz južnega bojišča, da je dne 19. marca na Krasu sovražna mina smrtno zadela njegovega tovariša enoletnega prostovoljca Pavleta Ple-teršek. Pokopan je na pokopališču v Proseku pri Trstu, Boril se je na slovenski zemlji in v slovenski zemlji je niegovo junaško telo tudi našlo večni počitek
Svoje mlado življenje je dne 12. t. m. daroval za cesarja in domovino vrl in priden mladenič Jan. Creslovnik, 2.51etni sin Janeza Cresiovnikn. najemnika v Sta.f emir g u pri S i o v e n j grad c u. V ruskem, vjetništvu si je nakopal neozdravljivo bolezen. Bil je osem mesecev v ruskem vjetništvu. in je bil kot invalid zamenjan. Blizv svoiega domačega kraja (v Mariboru) je, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pri njegovi smrti je bila navzoča n egova mati, brat in sestra. Dva brata sta že zdaj doma kot invalida.
Vsem padlim slovenskim junakom naj sveti večna luč!
Državni zbor.
Iz nemških krogov prihaja vest, da bo sklican državni zbor za dan BO. maja. Nemci bodo predlar gali za zborničnega predsednika dr. Dinghoferja, ker dosedanji predsednik dr. Sylvester te časti noče več sDrejeti.
Nemški nacionalverband se je v svoji seji dne 24. aprila izrekel za to, da ostaneta dr. Urban in dr. Biirnreither še nadalje ministra v Klam-Martini-čevem kabinetu. Nemškočeški poslanci so v tej seji izražali svoje začudenje, da Klam-Martinic ni odstopil, ker je tako temeljito spremenil smer svoje politike. Tudi to se mnogim ni dopadalo, da še sta ju-stični minister Šenk in finančni minister Spicmiler ostala v kabinetu. Kakor se iz tega razvidi, noče nacionalverband v sedanjem trenotku tirati politike do skrajnih posledic, toda zadovoljnost v njegovih vrstah ni velika.
Danes, dne 26. t. m., in jutri, dne 27. t. m., imajo češki, slovenski in hrvatski poslanci skupna posvetovanja na Dunaju.
Mirovno gibanje.
Mirovno gibanje je prišlo v nov tir. Vse ruske stranke, ki pridejo seclaj v poštev, so izjavile, da Rusija ne sme skleniti, posebej miru, ampak sklene se naj splošen, svetoven mir. Pravi se, da je s tem novim ruskim stališčem v zvezi tudi sestanek angleških, francoskih in italijanskih ministrov v Morienu. Na tem sestanku so so, kakor poročajo italijanski listi, posvetovali ministri tudi o stališču, ki bi ga zavzemali, ako res pride do mirovnih pogajanj. Možnost, da pride do mirovnih pogajanj, torej v resnici obstoji.
Da je Avstrija v lepi, proti nikomur žaljivi o-bliki, v zadnjem času ponovno izrazila svojo pripravljenost za mir, je po celem stvetu naredilo najboljši' vtis in vse hvali našega mladega cesarja, ki se s svojim zunanjim ministrom grofom Cernfnom pošteno trudi, da bi vrnil kmalu svojim narodom težko zaželjeni mir.
Južnoameriške države.
Izmed južnoameriških držav je samo Brazil ja pretrgala diplomatične zveze 7. Nemčijo, toda je naknadno izjavila, da se vojske ne bo udeležila. Vse druge države so dosedaj še ostale nepristranske. <i Argentiniji se celo te dni poroča, da je pozvala severnoameriškega predsednika Wilsona. naj dela n to, da bodo južnoameriške ljudovlade nastopile za mir in da se spravijo vojskujoče se države.
Socialisti za inh\
Kmalu se bodo v Kodanju zbrali odposlanci vseh socialističnih strank v vojskujočih se državah, da se posvetujejo, ua kateri poi.lagi naj dela vsaka stranka doma za mir. V teh časih pozdravljamo vsako gibanje z veseljem, ki nas dovede četudi samo 1 korak bližje do mira
Papežev trud.
Italijanski listi poročajo, da bo papeževo državno tajništvo izdalo jjosebno knjigo, v kateri bode z objavo listin dokazano, koliko so se sv. Oče že do-sedaj trudili, da bi se naredil konec svetovni moriji.
Dogodki na Ruskim,
V preteklem tednu so krožila po listih poročila, da je večina ruskega vojaško-delavskega odbora za poseben mir z Avstrijo in Nemčijo. Dne 20. aprila pa je ta; odbor imel skupno z zastopniki 16., 4.. 5., 7., 8. i u 12. armade v Petrogradu zborovanje, na katerem se je skoro enoglasno sklenilo, da vojaško-delavski odbor ne strem' za posebnim mirom, temveč želi splošni mednarodni mir. sklenjen med vsemi bojujočimi se državami. Na vojaiškem shodu v Minsku dne 20. t. m. pa je socialistični dumski poslanec Tzereteli izjavil, da bi bil poseben mir nesreča za Rusijo, ki se ne bi dala nikdar popraviti. Poslanec Oejdze je izjavil, da v Rusiji ne obstojate 2 vladi, kakor se od več strani trdi, ampak da voja-ško-delavski odbor samo strogo nadzira delovanje za-časne ruske vlade. — Dne 18. aprila so dospeli v Petrograd zastopniki francoske in angleške socialistične stranke. Začasna vlada jih Je zelo siovesno sprejela. Očivinno sta angleška in francoska vlada poslali socialiste v Petrograd, da agitirajo med ruskimi socialističnimi voditelji proti gibanju, ki je prijazno Avstriji in Nemčiji. — Ruski vojni minster Gučkov potuje na fronti od mesta do mesta in navdušuje častnike in moštvo za bodoče boje. Znamenje, da ruska armada res ni več navdušena nadaljevati vojsko. — O usodi bivšega carja in njegove o-bitelji se ne ve n;č gotovega. Nekatera poročila pravilo, da je še v Carskem sein, druga pa zatrjujejo, da je zopet v petrograjski trdnjavi. — Oblika bodoče ruske vlade še vedno ni določena. Ali bo Rusija carstvo ali budovlada, bo določila ustavodajna skupščina. Sedaj se prepirajo, kje bi se naj ta skupščina vršila. Ena struia je za Petrograd, druga pa za Moskvo.
bitke pri Arrasu, ki še pa ni končana. Nemški in nizozemski listi pišejo, da so angleške in francoske izgube ogromne, angleški listi pa pišejo, da so baje vjeli Angleži v tej ofenzivi 15.000, Francozi pa celo 19.000 Nemcev.
Nova bitka pri Arrasu.
Iz Berolina se dne 24. aprila poroča:
Na bojišču pri Arrasu so vsplamteli novi hudi boji. Že več dni obstreljujejo težke ¡in zelo težke angleške baterije nemške postojanke. Dne 23. aprila zjutraj se je spremenilo artilerijsko obstreljevanje v bobneči ogenj. Ogromne množine granat so padle na nemške postojanke. Kmalu nato je začela angjleška infanferija prodirati v širokosti 30 km. Inlajnterijo so podpirali oklopni avtomobili in ogromno število topov. Angleški naval je pa bil odbit in sovražnik je imel velikanske izgube. Borba pri Arrasu se nadaljuje z vso srditostjo.
Angleži izgubili pri Arrasu 150.000 mož.
Nizozemski listi poročajo, da znašajo dosedaj-ne angleške izgube v bitkah pri Arrasu 150.000 mož. Nič manj kakor 268 angleških častnikov, med temi 6 generalov, je obležalo na bojišču.
Angleži izstrelili 4% milijona granat.
Nemški in nizozemski listi pišejo, da. so oddali Angleži v letošnji pomladanski ofenzivi na francoskem bojišču več kakor 4% milijona granat na nemške postojanke.
Na Španskem.
Na Španskem so dobili novo ministrstvo, zopet liberalno, njegov predsednik "e Oarcia Pietro. Izjavil se je, da je za zbližanje Španije s Francosko, a da bo Španija kljub temu pod njegovo vlado ostala nepristranska. Na Nemčijo je poslal poslanico, v kateri zahteva, naj se Nemčija v podmorski vojski ozira na španske ladje in njih moštvo. Nemčija bo tej zahtevi ugodila, v kolikor ji je le mogoče. S Španijo smo si torej Še dobri, toda nevarnost nikakor ni izključena.
Nasilje proti grškemu kralju.
Švicarski listi zatrjujejo, tla je četverosporaz-um sklenil, da grškega kralja radi njegovega prijaznega zadržanja napram Avstriji in Nemčiji s silo odstavi. General Sarrail baje ima v rokah tajno naročilo francoske vlade, da mora grškega kralja vjeti in proglasiti Grško kot ljudovlado, Kralja mora general Sarrail spraviti na Francosko, kjer ga bodo sprav,ili na varno. List „Neue Korrespondenz" že ve dne 24. aprila celo poročati, da so grškega kralja Konstantina že prijeli. — Do sedaj še te vesti niso uradno potrjene.
Na drugih bojiščih.
Na italijanskem bojišču razun živahnega gibanja zračnega brodovja nobenih posebnih dogodkov. Laški letalci so v zadnjem tednu obiskali Beljak, Celovec in Trst, ne da bi napravili kaj škode; naši letalci pa so posetili v tem času trikrat i-talijanska mesta in metali na nje bombe. V gornji . Adriji se je dne 18, aprila moral naš letalec v boju | z dvema laškima zrakoplovoma spustiti na morje. Laha sta drvela za našjm, a sta imela sim,olo. Ko sta priletela na morje, sta prišla v last naših torpe-dnili čolnov. V noči od 21. na 22. aprila so naše lae dje potopile v južni Adriji velik italijanski parnik.
—	V nedeljo, dne 22. apri|la, se je naša cesarska dvojica mudila v južnih Tirolah.
Na ruski in r u m u n s k i fronti je bilo za-I dnje dni preteklega tedna živahno artilerijsko delo-I vanje, ki pa je zopet ponehalo» Infanterijski spopadi 1 so zelo redki. Ruski vojni minister Gučkov je dne ! 23. aprila sprejel odposlanstvo armade, ki stoji v Ru-1 muniji, in jo je navduševal za bodoče boje, ki se bodo baje kmalu začeli.
Na macedonskem bojišču živali no gib; -n,;e od Crvene stene do Egejskega morja. Francoska težka artilerija obstreljuje pri Seresu bolgarske pošto5 anke
Na vseh turških bojiščih živahno gibanje.
—	V Mezopotamiji so ob desnem bregu reke Tigris vsplamteli novi boji, ki še pa niso končani. Na levem bregu reke Tigris so se pa morale turške čete angleški premoči nekoliko umakniti. .— Na egiptovskem bojišču je prišlo dne 20. aprila že v drugič do bitke pri Gazji, v kateri so bili Angleži vnovič poraženi. — Na kavkaškem bojišču se pa Rusi močno .pripravljajo na ofenzivo proti Mezopotamiji.
Tedenske novice.
<iod cesarice Zite. Cesar je odredil, da se mora obhajati god cesarice Zite dne 27. aprila, rojstni dan pa dne 9, maja. Oba dneva se morata praznovati z božjimi službami, katerih se morajo udeležiti šolski otroci in oblasti. Šole imajo oba dneva prosto.
Cesar član Kmetijske družbe. Cesar Karel je prevzel pokroviteljstvo nad nižjeavstrijsko Kmetijsko družbo ter se je dal vpisati tudi kot pravega druž-binega člana.
Kazen posta pri vojakih omiljena. Vojno ministrstvo je na cesarjevo zahtevo odredilo, da se sme kazen zapora pri vojakih, dokler traja vojna,s poostriti s postom le takrat, če znaša zaporna kazen najmanj 10 dni. Ako pa je kaznovani vojak telesna slab ali nezadostno rejen, naj poveljnik sploh ne poostri kazni s postom. Vse, kar se v zadnjem času spremeni, nosi pečat ljudomilega značaja mladega cesarja.
ttaoceskfl
«
T
Na francoskem bojišču traja velika ofenziva angleško-francoskih čet že šest tednov. V tej dolgotrajni ofenzivi, ki se glede ljutosti in ogromnih žrtev na obeh straneh sme imenovati ena sama velika nepretrgana bitka, so angleško-francoske čete sicer že pridobile 18.000 štirijaških kilometrov s krvjo napo-jenega in v puščavo spremenjenega ozemlja, a ni se jim posrečilo predreti nemške bojne črte. Po par-dnevnem odmoru je prišlo dne 22. aprila do nove
je ob uri popoldne umrl, od kapi zadet, previden s sv. zakramenti za umirajoče, kurat v mariborski moški kaznilnici preČ. g. Jakob Fink. Rajni je bil rojen dne 20. februarja 1870 v Žičah, dekanije konjiške, v mašnika posvečen dne 25. julija 1896. Kot kaplan je služboval v Vitanju, v Pišecah, Selnici ob Dravi, pri Sv. Martinu pri Vurbergu, pri Sv. Petru pod Sv. gorami in v Žalcu do leta 1906, ko je bil imenovan za c. kr. kurata v mariborski moški kaznilnici. Tukaj se je v svojem težavnem poklicu mnogo trudil s plemenitim namenom, da bi tiste, ki so na življenjskem potu s svojimi dejanji pri-
ßtran L
SLOVENSKI 60sp0iu8.
Sli navskriž s kazenskim zakonom ter so vsledtega trpeli kazen, poboljšaj, da bi jih dvignil ter zopet storil dobre in koristne ude človeške družbe. S svojim dobro preizkušenim vzgojnim načinom, s svojo resnobnostjo in odločnostjo, ki je bila združena s potrebno dobrotljivostjo, je dosegel velike in lepe v-spehe ter je slovel kot eden izmed najboljših kaznil-ničnih kuratov v naši monarhiji. Bil je mož kreme-nitega značaja in močne volje, po naravi vesel in živahen, poln iskrenega prijateljstva. 'Kakor je bil vsekdar zvest sin katoliške Cerkve in njen dober duhovnik, tako je tudi bil prešinjen ljubezni do našega naroda, do njegovih svetlih' idealov in visokih ciljev. V dušeskrbju na deželi je rad in vspešno deloval v krščanskih društvih. V Mariboru pa Je veliko svojih prostih ur žrtvoval za Ljudsko posojilnico, v koje načelstvu je bil od njenega postanka. Bodi mu Bog plačnik za njegova dobra dela! Naj počiva v miru! — Pogreb dragega pokojnika se je vršil v nedeljo popoldne ob YS, uri na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Kondukt je vodil preč. g. stolni kanonik dr. Matek ob obilni udeležbi duhovščine od blizu in daječ. Kako priljubljen je bil ranjki v vseh krogih, je pokazal njegov veličastni pogreb. Nepregledna množica žaljujočih je sledila njegovi krsti. Zlasti uradništvo moške kaznilnice, na čelu mu g. državni pravdnik dr. Verderber, nadravngMj Ser-da, je bilo mnogoštevilno zastopano. Pazniki moške kaznilnice so ob krsti delali špalir. Tudi drugi državni uradi, šolski in drugi zavodi so bili pri pogrebu v velikem številu zastopani
Zahvala za darove. Priznamo, da so nemški graški listi, vsi brez izjeme, preklicali napade na našo škofijo, v katerih so trdili, da se pri nas ni nabiralo za uboge delavske družine po mestih in in-dustrialnih krajih. To je vsakdo čital, kdor sploh Časnike Čita. In ko so bili ti preklici v graških listih objavljeni, pa prinese zadnjo soboto celjska »Deutsche Wacht" zopet isti napad na naše ljudstvo. PTo je že odveč! Kaj pa delata „Vahteričin" urednik in celjski državni pravdnik, da dopuščata take žaljive napade, ko je vendar neresnica že dokazana? Prosimo naše poslance, da se vendar pritožijo proti taki cenzuri 1
Odlikovan zdravnik. Cesar je odlikoval mariborskega zdravnika dr. Ivana TuršiČ, sedaj štabnega zdravnika in poveljnika vojaške bolnišnice v Sterntalu pri Ptuju, z vitežkim križcem Franc Jo-žefovega reda z vojnim okraskom. Iskreno čestitamo!
Odlikovanja. Cesar je z vojnim zaslužnim križcem II. razreda odlikoval sledeče: Rihard Koropec, namestniški koncipist v Gradcu; dr, Ivan Maučka, okrajni nadzdravnik v Mariboru; Ivan Koudelka, o-krajni tajnik v Mariboru; Josip Kramberger, okrajni tajnik v Celju; dr, Feliks Lajnšič, namestniški koncipist v Mariboru; dr. Marko Michl, vodja ekspoziture v Mozirju; dr. Otmar Pirkmaier, namestniški koncipist v Ptuju; Josip Pirš, kancelist v Ptuju; dr. baron Steeb, okrajni komisar v Brežicah; dr. Maksimilijan Steffan, namestniški koncipist v Ptuju; Karol Trstenjak, namestniški koncipist v Konjicah; dr. Peter VavpotiČ, namestniški koncipist v Gradcu; z zaslužnim vojnim križcem IV. razreda: Josip An-tončič, nadoficijant v Brežicah in Matevž Simonišek, nadoficijant celjskega okrajnega glavarstva.
Junak Turudija. O znanem junaku majorju Turudiji, ki je v italijanskem vjetništvu, kakor smo svoj čas poročali, piše profesor Lovrič v „Našem Je-dinstvu": O našem Turudiji vam morem sporočiti, da mu je dobro in je zdrav, hvala Bogu. Ko smo bili iz vojaških razlogov opustili Gorico, se Je nahaial major Turudija s svojo Četo na višini 183. To višino bodo potomci imenovali novi Siget Zrinovičev, Žrtvoval je sebe, preprečil Italijanom vsako nadalnje prodiranje. Italijani so bili mnogo številnejši. Polnih 18 ur so besneli juriši in protijurišl, ali ni bilo govora o kaki predaji. Takrat še le, ko je vsakega posameznega našega junaka obkrožilo preko 20 Italijanov, se je končala ta krvava bitka in naš Stanko Turudija z nekaterimi ostalimi svojimi junaki pride v v-jetništvo, ali junaško, ker on in njegovi so storili vse. kar more človek storiti.
Razpuščen občinski zastop. C. kr. štajersko namestništvo je zaradi nesklepčnosti razpustilo občinski zastop občine Ranče pri Framu in sporazumno z deželnim odborom poverilo začasno oskrbovanje občinskih poslov dosedanjemu občinskemu predstojniku g. Jerneju Domadenik. Radi vpoklica večine odbornikov občinski zastop ni bil več sklepčen.
Potrebno složno gospodarsko delo. Ob novem letu gre fant v mesto služit. Ko pride o veliki noči na dom pogledat, se je že naučil v tujem Jeziku sa-kramentirati. Ponosno dviga glavo med bivšimi tovariši in se postavlja s svojim znanjem. Pri ^Štajercu" gre vse bolj počasi. Skozi 18 let je izhajal v slovenskem jeziku, sedaj na stara leta hoče izhajati tudi v nemškem jeziku. Tako razglaša v zadnji številki čudečemu se svetu! Saj pravimo, vsled vojske Je vse začelo noreti, tudi ubogi „Stajerc." Pravi, da bo zaradi tega začel nemške članke objavljati, da se omogoči potrebno složno gospodarsko delo. In res! Prvi nemški članek napada „Gospodarja", „Stražo" ttr Verstovška, imenuje napade na ptujski okrajni rastop kot državi i!!!) in Nemcem sovražne. To je
res potrebno složno gospodarsko delo! — Od drugo strani se nam piše: „Stajerc" je začel z zadnjo številko prinašati tudi nemške članke. Duh je bil vedno nemški, sedaj bo tudi beseda.
Ptujski okrajni zastop je, kakor smo že ponovno objavili, razpošiljal z dnem G. februarja 1917 na merodajne činitelje dopise, v katerih zahteva, da se zakon o vojni vzdrževalnim tolmači za uradnike u-godnejše, za posestnike pa neugodne'j-š e. To stoji, tega dopisa ne more nihče na svetu v-tajiti. Isti okrajni zastoj) „e tudi poslal okrajnemu za-stopu Gradec-okolica in najbrž tudi drugim zastopom dopis s pozivom, naj se potegujejo za znižanje cen pri živini. Tega dopisa sa ni upal vtajiti dosedaj niti ptujski niti graško-okoliški okrajni zastop, ker je resničen. Kljub temu rohni zadnjesobotni „Stajerc" nad nami in nas psuje tako grdo, kakor je med njegovimi pristaši to splošna navada. Nas to prav nič ne moti. Kar smo pisali, j e resnica in ostane resnica! Ako so posledice za „Štajerca" vsled tega zelo neprijetne, nas prav malo briga. Zmerjali pa ne bomo, ker zmerjajo samo isti, ki ne marajo resnice.
V cerkvi jo je zadela kap. V cerkvi sv, Alojzija v Mariboru je dne 24. aprila od kapi zadeta naglo umrla Neža Kolar, dolgoletna pometalka te cerkve. N. p. v m !
Enoten katekizem za ves svet. Papefc Benedikt XV. je sklenil, da bo dal sestaviti enoten katekizem za ves svet. Sestava bo izročena odboru bo-goslovcev in praktičnih katehetov. Papež se je obrnil do vseh škofov, naj pošljejo v Rim po tri iztise vseh katekizmov in verskih učnih Knjig, ki so v rabi v njihovih školijah. Tako se bodo pri sestavi novega katekizma uporabile vse skušnje, ki so se nabrale pri poduku v katekizmu v vseh škofijah na svetu.
OprošČenje gozdarskega osobja. Domobransko ministrstvo naznanja, da, morajo lastniki gozdarskih obratov, ki bi radi imfeii svoje osobje še nadalje o-proščeno od vojaške službe in so že vložili tozadevne prošnje na vojaško poveljstvo ali ministrstvo, takoj vložiti novo prošnjo pri občinskem uradu, kjer ima obrat svoj sedež Potrebne tiskovine za vlaganje oprostilnih prošenj se dobijo pri okrajnih glavarstvih.
Vzamite izkaznice seboj. Orožništvo in policija ter vojaški nadzorovalni oddelki so dobili ukaz, da morajo ustaviti vsakega moškega, ki ni za vojaško službo premlad ali prestar. V Mariboru res te dni nadzorujejo vsakega moškega civilista, ki bi Še bil v stanu nositi cesarsko suknjo. Isto se lahko z-godi tudi na železnici ali kje drugod. Vsled tega priporočamo vsakemu, da ima vedno pri sebi kako zanesljivo izkaznico: vojaško oprostilno potrdilo, do-pustnico, invalidno izkaznico ali črnovojniško legitimacijo, iz katere je razvidno, da je bil pri prebiranju spoznan za nesposobnega; Če pa tega nimaš, pn vzemi sebo' izkaznico od občine, na kateri ti župan potrdi, kdo si, kedaj si rojen itd.
Omejitev prometa na železnici. Osebni promet na južni železnici je zadnji čas zelo omejen. Pri nekaterih vlakih je samo po 1 ali 2 vozova III. razreda. V Mariboru se mnogokrat zgodi, da se dajejo vozne karte samo na gotovo število potnikov, ostali pa morajo čakati na drug vlak. Svetujemo, da potujete po železnici le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Obenem tudi priporočamo, da si na postaji, kjer v-stopite, kupite že kar vozni list za nazaj.
Nlkljastl 20vinarski novci veljajo še samo do dne 30. aprila. Po 30. aprilu zgubijo ti novci tudi pri plačilih pri državnih blagajnah in uradih svojo plačilno vrednost. Vnovič se torej opozarja, da se pri c. kr. blagajnah in uradih ti novci sprejemajo še do vključno 30. aprila 1917, torej na poštah, davkarijah, blagajnah državnih železnic itd., ter da se pri davkarijah tudi zamenjujejo.
Nlžjeavstrijska Kmetska Zveza kaže tudi v vojnem času svojo veliko življenjsko moč. Lani je pridobila 2000 novih članov, letos pa že tudi nad 5 sto. Kaj takega menda nima pokazati nobena gospodarska ali politična organizacija v Avstriji. Zveza šteje danes skoro 76.000 članov, Ce se pomisli, koliko članov je v vojaški službi in koliko jih je že padlo, se je tako ogromnemu in med vojno trajno naraščajočemu številu res čuditj. Vse žene vpoklicanih, kakor tudi vdove padlih so ostale Kmetski Zvezi brez izjeme zveste. Velike zasluge za procvit ni-žjeavstrijske Kmetske Zveze si je pridobil društveni list „Bauernbflndler", ki ga dobivajo vsi člani. Ra-vnotako delavna je društvena pisarna,, kjer dobi vsak član ustmeno ali pismeno brezplačen svet. Lani so rešili nad 12.000 vprašanj. Za vojaške stvari
imajo poseben oddelek, kjer sestavljajo prošnje za dopuste, oprostitve itd.
Doberdobski župan umrl v norišnici. Dne 19. aprila je umrl v norišnici v Feldhofu pri Gradcu bivši doberdobski župan Anton Lavrenčič. Ko so nas Italijani napadli, je župan Lavrenčič stopil v voja-ško službo in sa udeleževal bojev na Doberdobski gorski planoti. Vsled velikih naporov in razburljivih doživljajev v bojih za Doberdobsko gorsko planoto se mu je zmračil um in poslati so ga morali v norišnico, kjer je sedaj tudi umrl.
Dajte nam ribe, gotove hrane! Uradni časnik „Smotra Dalmatinska" prinaša, pod tem vsklikom člančič, ki nam osvetljuje žalostne prehranjevalne razmere v Dalmaciji. NaglaŠa, koliko brige, truda, troška in časa treba, predno si zreclil žival ali pridelal kaj iz zemlje, dočim se riba sama redi v vodi za grižljaj človeku. Danes je morje polno rib, velikih in malih. V treh letih vojne dobe, nelovenja, so se ribe jako pomnožile. Vse morje vre od njih. Tu je gotove hrane, a narod trpi pri tem pomanjkanje. Da je ribičev in mrež, izginil bi glad iz našega pri-morja. „Daj, namestnik, pomagaj in Bog ti pomore!* Preskrbi obmorcem mrež, daj jim ribičev! Za drugo te ne vprašamo, V današnji potrebi ni treba ribi zabele. Moremo jo speči na oglju, moremo jo skuhati v vodi, posuti s soljo, in hrana je gotova! Pa tudi že soli nam primanjkuje. Preskrbi; nam je, namestnik!' Pomagaj gospodarjem do mrež! Beda nas preganja, da kličemo k tebi za pomoč! Sram näs je, ali: ko je dogorelo — treba govoriti, Primorci nimamo mleka, da bi otroku zavreli sirotke. Zelje še ni pognalo. Ti meseci so najhujši. Vse naše upe stavljamo v klice na pomoč."
Stedlte z obleko in perilom! Ker postajajo zaloge blaga za obleko in perilo vedno manjše, zato je treba največje štedljivosti z obleko in perilom. Isto-tako je s čevlji. V lastnem interesu se naj ljudje glede obleke uredijo tako, da v tem oziru ne nastane občutno pomanjkanje, ki bi bilo posebno po zimi zelo neprijetno. Nihče naj tudi ne misli, da bodo koj po vojski trgovine po/In e blaga za obleko in za perilo. Zadovoljimo se torej tudi s ponošeno Ln popravljeno obleko!
Šmarniee „Kraljica vlc" so popolnoma razprodane in se jih ne more nikomur več poslati, — Tiskarna sv. Cirila.
Gospodarske novice.
Komisije za nadziranje cen. Za člane komisije, ki bo nadzirala cene raznim pridelkom, in bo o teh cenah obveščala sodnije v zadevi tožb proti draženju, so imenovani: pri mariborski okrožni sodniji: Finančni tajnik dr. Rudolf Richter-Trum-mer kot predsednik; za njegova namestnika: Karel Cernej, župan v Framu, in Stefan Gruber, bančni ravnatelj v Mariboru; za člane, dr. Frio Scher-baum, trgovec Mat. Ziegler, čevljar Jakob Zollenstein, veleposestnik dr. K. Tausch, posestnik Franc Girstmayr, ravnatelj Franc Zweifler, šolski ravnatelj dr. Köchl, finančni koncipist dr. pl. Ferro, železniški nadrevident Adolf Fontana, posestnik Franc Berghaus, poslovodja delavske blagajne Viljem Močnik in delavec Ivan Zupane, Pri o e 1 j s k i okrožni sodniji: predsednik: gozdarski svetnik Franc Donner; njegova namestnika: profesor O,ton Eichler davčni oskrbnik Viljem Klemenčič; za člane: lesotr-žec Karl Trppey, trgovec Gustav Stieger, ključavničar Bogomir Gradt, veleposestnik Josip Lenko, ravnatelj Ivan Belle, posestnik Franc Roblek, sodnij-ski uradnik Jakob Mesarec, jetničar Martin Medve-šek, poštni uradnik Karel Straus, železniški vratar Jožef Mara, poslovodja delavske bolniške blagajne Franc Preac in ravnatelj trboveljskega konsumnega društva Ignao Sitter. — KonŠtatiramo, da so po večini ljudje zraven, ki se ne razumejo nič ali pra\ malo na kmetske razmere.
Namestniška odredba glede obdelovanja zemljišč. Cesarska namestnija je odredila, da se morajo polja vsaj do 3. maja obdelati, Ako se do 3. maja kaka njiva ne bo obdelala, ima občina pravico, da odda tisto njivo komu drugemu v obdelovanje. Dne 5 maia pa bi morala občina že poročati okrajnemu glavarstvu, če je dotično parcelo komu oddala, ali pa lahko z njo razpolaga okrajno glavarstvo. — Tako pravi namestniška odredba z dne 22. aprila. A kdor pa pozna sedanje razmere na kmetih, ve, daje nemogoče do 3. maja vse njive obdelati. Radi poznega snega, dolgotrajnega deževja, velikega pomanj-kania delavskih moči in vozne živine je vse delo tako zaostalo, da bo v najugodnejšem slučaju spomlad-no poljsko delo končano še le koncem meseca maja. Naj bi se cesarska namestnija ozirala na dejanski položaj.
Sadite nizki fižol v vinograde. Deželni vinarski in žetveni komisar g. A. Puklavec priporoča, da se naj letos vsadi obilo nizkega fižola v vinograde, in sicer na prazni prostor v sredi med vrstami. — Kjer je trsje izredno redko, priporočamo tudi saditev zelja, buč itd. Zrigolana zemlja zelo prija tem rastlinam. Tudi vinogradniki, ki Imajo brezobrestno posojilo, lahko svobodno sadijo fižol in enake rastline na prazne prostore v vinogradih,
Vesela vest za vinogradnike. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da bo letos prišla menda vsa galica, kar so je vinogradnikt pri občinah naročili. Do sedaj so okrajni zastopi dobili že 75% naročene
množine. Gálica se ho razdeljevala še le tik pred Škropljenjem. Cena bo 3 K 50 vin. za 1 kg.
Oddaja svinjske masti. Namestnija je odredila, da se mora oddati mast od svinj, ki so bile zaklane od 31. oktobra 1916 naprej in sicer sledeče: fOd svinj, ki so tehtale do 60 kg 2 kg, od svinj, ki so tehtale do 100 kg 3% kg, od svinj, ki so tehtale tío 150 kg 6 kg, in od svinj, ki so tehtale nad 150 kg 10 kg masti. Ako Je že kdo do sedaj predpisano množino masti, oziroma špeha, oddal, se mu to vra-Suni. Na merodajnem mestu se nam je reklo, da se bo v slučaju, ako bi ljudje prostovoljno ne oddali go-rej predpisanih množin miajsti, odredila tudi za Štajersko splošna oddaja masti.
Važno za rekvizicijo. Piše se nam: Vaš listje prav dobro omenil, da bi se moralo povodom vsake rekvizicije javno razglasiti, po katerem ključu se bo rekviriralo. Toliko zaslug za državo še kmetje ven-dar-le imamo, da bi se tudi nam smel naznaniti na-Bin rekvirfranja. Priznam, da se v večini slučajev rekvirira po predpisih. Toda to bo oblast vendar tu-0i priznala, da se tuintam prekoračijo prave meje. Kako se naj kmet brani, ako ne pozna predpisov? ¿Tega ni nikjer na svetu, da bi se smelo komu odvzeti imetje, ne da bi se mu povedalo in naznanilo, v kaki meri. Naše kmetijske podružnice in naši župani bi se morali zaradi tega že davno pritožiti na višje inštance, toda to se ne zgodi. Ako bi Vašega lista ne imeli, bi bili kmetje popolnoma zapuščeni.
—	Opomba uredništva: ^Popolnoma zapuščeni niste! Ravno v tej zadevi in v tem smisllu se je obrnil tudi poslanec dr. Korošec na c. kr. namestništvo za odpomoč.
Kje se dobi laneno seme? Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko v Gradcu je preskrbela dva vagona Ianenega semena za štajerske kmetovalce. Kdor ga rabi, naj se obrne na Zvezo, Gradec, Bismarck-platz št. 3. — Tudi celjski trgovec Stermecki ima, kakor je razvidno iz inserata v današnji številki, v zalogi laneno seme.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so v pretekli dobi pokupili hmeljski prekupci iz Nemčije 200 stotov tujega hmelja za ceno po 95—104 K. Cene za tuj hmelj so se gibale med 90—110 K za 50 kg. Vsled pomanjkanja ječmena bo baje v prihodnjem mesecu popolnoma ustavilo obrat 30 avstrijskih pfvovaren. Društvo avstrijskih pivovarnarjev namerava prositi vlado, da v sedanji dobi, ki Je za pivovarnarje najhujša, priskoči na pomoč pivoMarnarjem z milijonskimi podporami in z brezobrestnimi posojili. Vsled dolge zime in sedanjega neugodnega vremena' je d< lo v hmeljskih nasadih zaostalo za cele tri tedne.
Cene za les. Dunajska poročila pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les za kubični meter in gicer do preklica: Hlodi (plohi) mehek les (bor, smreka, jeika) 40—60 K, trd les (hrast, bukev) 80—118 K, deske (mehek les) 95-110 K, na Češkem celo 150-200 K. Hrastove debele deske 240-260 K, tanjše 265-278 K. Otesani ali oglati ¡hlodi (mehek les) 62-88 K, trdi 230—252 K. Na Štajerskem za hlode (plohe, stavbeni mehki les (35—50 K za kubični meter, za plohe trde 50—65 K, Mehke deske 85—118 K, oglati ali otesani les 70 -112 K, deske trde 110-220 K, Cene naraščajo., toda blaga je veliko premalo«
Vprašanja in odgovori.
Zavoljo gnoja. Pri nas v St. Petru v Sav, dol. imamo veliko postajališče za erarsko govedo. Na tem postajališču je gnoja, da ga zadostuje za nekaj sto malih posestnikov. In ta gnoj ima v zakup neki živinski nakupovalec in veleposestnik. Prosil sem, fia bi se mi prodalo dva voza tega gnoja. Dobil sem odgovor, da ne. Dalo se ga bo samo takim, ki ga bodo vzeli po 100 vozov skupaj. Cital sem v časniku, da je na Kranjskem armadno poveljstvo razglasilo, da bodo oddali ves vojaški gnoj kmetom in še eelo brezplačno. Tukaj ga mali kmet še za drag denar ne dobi Od ministrstva se nam naroča in zar ukazuje, da bi naj dobro svoje polje obdelali, katero potrebo tudi sami dobro čutimo. Ali bi ne bilo v s-plošno korist, ako bi se tudi nanf dalo nekaj tega gnoja, čeravno ne brezplačno, vsaj za denar? V teh budih časih toliko gnoja pustiti tam ležati, morebiti celo več let, to ni umestno. Nekateri veleposestniki ga nikakor ne morejo porabiti. In ker smo tudi mi mali posestniki davkoplačevalci, naj bi se tudi oblasti na nas ozirale. Prosim, dajte nam v tej zadevi pojasnila! — Odgovor: Ce je temu res tako, obrnite se takoj s pritožbo na c. in kr. vojno poveljstvo v Gradcu in na vsak način tudi na c. kr. urad za ljudsko prehrano, Dunaj, Mariahilferstrasse,
Zavoljo prodaje in nakupa živine. Kupil sem v domači občini tele za rejo. To sem naznanil županu in tudi tistemu mesarju, ki rekvirira v naši občini živino. Mesarju sem moral plačati 4 K, dasl-ravno ni on teleta kupil in tudi ni imel ž njim prav nobenih skrbit Ali je imel mesar pravico, zahtevati od mene 4 K in če je imel, ali jih sam obdrži ali jih mora kam poslati? Kam se naj pritožim, Če se mi je zgodila krivica? Ali dobim te 4 K povrnjene?
—	Odgovor: Mesar nima v tem slučaju pravice, zahtevati nobene posredovalnine. Pritožite se na ravnatelja živinske vnovčevalnice v Gradcu, gospoda Sehneiterja Tiste 4 K Vam mora mesar povrniti. Sploh pa Vam ni bilo treba teleta naznanjati, ako se je prodalo in kupilo v eni in isti občini.
Najnovejša poroiiia>
Iftjaofojše avstrijsko
uradno porodilo,
Dunaj, 25. aprila.
Položaj na vseh bojiščih nespremenjen.
lajii®?ejie nemško nr&dno porodilo.
Berolin, 25. aprila.
Francosko bojišče.
Na bojišču Arrasa se vrše že od včeraj zjutraj boji za vas Gavrelle; severno od Scarpe sovražnik svoiih napadov ni ponavljal.
Južno od nižine Scarpe je ob obeh straneh ceste Arras—Cambrai vsplamtel vnovič boj. Na široki fronti so napadale angleške divizije, razvrščene za boj v globokih vrstah in sicer Čez Monchy—Vau-court. V ognju in v hudem boju iz bližine je bil povsod odbit angleški naval, pri čemur je imel sovražnik zelo težke izgube.
Posadke v jarkih in infanterijski zrakoplovci javljajo, da je število pred fronto ležečih mrtvih in ranjenih Angležev nenavadno visoko. V protisunku je bilo vjetih po naši infanteriji 660 sovražnikov. Več sovražnih oklopnih avtomobilov je bilo razbitih.
Blizu morske obali so dne 23. aprila po učin-kujoČem artilerijskem ognju udrle naše napadalne čete v sovražno postojanko in so vjele 21 Francozov ter vplenile 4 strojne puške.
Dne 23, in 24 aprila je prišlo na prednjem bojišču naše bojne Črte severnozahodno od St. Quenti-ma do več bitk, v katerih je imel sovražnik krvave izgube.
Na nekaterih odsekih fronte ob Aisni in v Sampanji je postal topovski ogenj ljutejši. Francoski sunki pri Hurtebise Ferme, pri Brimontu in zahodno od Suippe so bili brezvspešni, Zadaj za sovražnimi Črtami je bilo opaziti živahno gibanje, katero smo učinkujoče obstreljevali.
Vzhodno bojišče.
Naša artilerija krepko odgovarja na ogenj ruskih baterij, ki so bile delavnejše zlasti pri mestih Jakobovo, Postavy in ob železnici Zlozov—Tarnopol.
Macedonsko bojišče.
Močnemu topovskemu ognju angleške artileri-je na naše postojanke med Vardarjem in jezerom Dojran, ki traja že nekaj dni, so sledili včeraj napadi, kateri so pa bili vsi od bolgarskih get odbiti.
Najkrvavejši angleški poraz.
Berolin, 24, aprila.
V novi bitki pri Arrasu dne 23. aprila so doživeli Angleži najkrvavejši poraz cele sedanje vojske. Njih namera prebiti nemške črte na obeh straneh vodotoka Scarpe in ob cesti Arras—Cambrai, se je ponesrečila, Na celi, 30 km dolgi napadalni črti ležijo celi kupi angleških mrličev, ki so jih podrle na tla nemške granate«
Agitacija proti vojski.
Angleški list „Daily News" poroSa iz Petro-grada, da se v ozadju ruske fronte, namreč v južno-zahodni Rusiji (gubernije Besarabija, Podolija in Vo-linija) vrši velika agitacija proti vojski. Mnogo agitatorjev- celo v uniformi, gre od vasi do vasi in navdušuje ruske kmete za gibanje proti vojski. Ako bo ta agitacija imela vspeh. bo to vplivalo tudi na armado na frootfa	1 f	i'
F-dolni potopili zopet 143.500 ton.
Nemški P-čolni so potopili v času od 19. do 24. aprila zavsem 143.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja in sicer v morski ožini med Anglijo in Francijo, v Atlantskem in v Severnem morjua
Agitacija proti Nemčiji v Braziliji.
Bern, 24. aprila.
„Agenc Amerioana" poroča iz Rio de Janeiro, da je prebivalstvo lepake mednarodne družbe, s katerimi se Je Brazilijo pozivalo, naj ne napove Nemčiji vojske, raztrgalo. Največji braziljski trgovec s kavo, Schmidt, je s posebnim oklicem pozval vlado in prebivalstvo, naj se napove Nemčiji vojsko. Prebivalstvo je priredilo pred poslaništvom in konzula-tom države Uruguay obhode, da tako izrazi svoje veselje, da hoče Uruguay vojaško sodelovati v boju proti Nemčiji.
Zavoljo semena rastlin za namizno olje. Iz
Liubnega v Savinjski dolini se nam piše: Podučite nas, katera rastlina se najbolje obnese za domaČe namizno olje. Kje se dobi potrebnega semena? — Odgovor: Za naše kraje se najbolje obnese saditev buč ali tikev za namizno olje. Zelo dobro je tudi, saditi solnčnico, lan in repico. Buče se sadi med koruzo, na kompostne kupe ali pa same za se na njivi. Bučna jedrca dajo izborno jedilno olje. Štiri litre je dre je navadno 1 liter olja. Bučno olje se dela v posebnih mlinih, katerih je na Slov. Stajerju izredno veliko. Tudi posolnčno, laneno in repično olje se dela v teh mlinih. Radi semena se obrnite na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu (Bismarckplatz štev. 3) ali pa na kako trgovino s semenom v Celju ali v Mariboru. V „Gospodarju" inserirajo trgovci različna semena. Za seme je letos huda, radi tega se morate podvizati, da boste še kaj dobili. Zavoljo buči nega semena pa je najbolje, ako se obrnete na kako kmetijsko podružnico na Dravskem polju (Št Lovrenc. Ptuj okolica itd.).
Razne novice.
Hranilna knjižica. V neko praško banko je pred kratkim prišla priprosta ženica s staro, v robec zavito hranilno knjižico v roki. Knjižico je izročila uradniku in ga skromno vprašala, ali bi mogli teh 240 goldinarjev, na katere se je knjižica glasila, porabiti za vojno posojilo. Uradnik je knjižico vzel in izginil. Potem ga je ženica videla, da sedi pri svojem pisalniku in računi, da se od vseh strani z-birajo njegovi tovariši, da je prijšel tudi gospod pro-kurist, nazadnje celo sam gospod direktor in da- jo vsi radovedno ogledujejo; uoogi ženi je postajalo že skoro tesno pri srcu. Slednjič je stopil gospod ravnatelj k njej in je menil: »„Knjižica je že precej stara, ali ne, mati?" — „Seveda, moja prababica jo je imela," — „Leta 1836 je bilo nanjo naloženih 240 II, tačas pa je svota narasla. Obresti so nosile obresti in denar se je podvojil in potem še enkrat podvojil."
—	„No, potem mi ne bo treba nič pridejati, da bode celih 1000 K?" — „Kaj še! Cel šop bankovcev boste še dobili povrhu! Svota, naložena v knjižici, je tačas narasla na 16.000 K! Ce podpišete za 1000 kron vojnega posojila, Vam bo še vedno ostalo 15,000 K za stara leta»" — 2ena Je nekaj časa zamišljeno gledala razburjenega gospoda ravnatelja, nato pa je rekla: „Gospod, kaj bom jaz s 15.000 K? Le zapišite rajši: Od rajne prababice — 16,000 K!"
Nov plug. Po poročilih moskovskega časnika „Utro Rossij" je iznašel inžener Velničenko plug, ki opravi vse delo tako, da brananje popolnoma odpade. Poskusi v Odesi so pokazali popolnoma nepričakovan vspeh.
Dopisi.
Maribor. Mestni prehranjevalni urad razglaša, da bodo te dni prejeli mariborski trgovci sladkor za mesec maj. Prihodnjo soboto, dne 28. aprila, se bodo razdeljevale nove sladkorne karte bele barve za mesec maj. Kdor še ima dobiti sladkor za mesec april, ga dobi do konca meseca aprila v mestni prodajalni v Freihausovi ulici. Od' dne 1. maja naprej bo znašala cena za 1 kg sladkorja v grudi 1 K 18 v, v kockah 1 K 23 v, za ostale vrste sladkorja pa 1 K 21 v. Hišni posestnik^, ki dosedaj še niso oddali belih hišnih seznamov, ne bodo dobili prihodnjo soboto, dne 28, aprila, nobenih kart za nakupovanje živil, ampak še le v ponaeljek, dne 30. a-prila.
Maribor. Prihodnja oddaja krušnih, sladkornih in kavinih kart se bo vršila v soboto, dne 28. t. m-, od 549, do 11. ure dopoldne. Postranske stranke naj pridejo po karte dne 26. in 27. aprila. Tisti hišni gospodarji, ki še niso oddali belih hišnih seznamov, naj to takoj storijo, kajti le z belim hišnim seznamom se smejo oddajati gori imenovane karte.
St. Hj v Slov. gor. Naše Bralno društvo priredi prihodnio nedeljo, dne 29, aprila, popoldne, v Slov. Domu prireditev v proslavo godu cesarice Zi-te. Predstavljala se bo tudi igra „Sv. Žita." Nastopita mešani in moški pevski zbor. Cisti dobiček je namenjen za vojaške domove. Domačini in sosedje, pridite, da počastimo god naše ljubljene vladarice!
—	V CrniŠicah je umrl dne 15. aprila mlinar Fran Vizjak, znan daleč po Slovenskih goricah. Naj počiva v miru!
Veržej. V nedeljo, dne 29. aprila, obhaja Ma-rijanišče praznik Matere božje dobrega sveta,.
Bnčečovci na Murskem polju. Tukaj Je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv. zakramenti, najstarejši mož v naši občini, 85 let stari Jurij Strajn-šak. Bil je skoraj do zadnjega krepak in čil ter od vseh spoštovan in ljubljen mož. Pogreb se je vršil ravno na njegovega godu dan. N. v m. p.!
Teharje. V nedeljo, dne 29. aprila, ima naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo svoj redni letni občni zbor popoldne po večernicah v kapla-niji. Ob 4. uri popoldne pa ima. ravno tn,m Katoliško slovensko politično društvo v Teharjih svoj letni občni zbor. Udeležite se obilno!
Sevnica ob Savi. Dr. Alojzij Rakun, do sedaj odvetniški koncipijent v Celju, je tukaj otvoril svojo odvetniško pisarno.
r \
SLOVENSKI «OSPODAlt.
26. aprila 1917.
urnim
D «ti e t m i k Jes. Gajšek: Hvala! A takih reči a* smerno pri.Miti. Pozirave! — Glogovbrod: V zadavi radi kart se »brnite takoj aa skrajno glavarstro. Vsaka oseba mara dobite eno karto. Ako ho dobit« imata pravica, se pritožiti aa okrajno glavarstvo. — »t. Rn por t nad Laškim: Za gladkorae, petrolejae ali i »gt karte občin« a« sme nišesar račnnati. Dovoljeno pa j«, da se pobirajo pri delitri kart prostovoljni uoniski za dobrodelne nam« a«, za Rdeč kri s i t. d Seveda imate pravico te pritožiti na glavarstvo, ako Vam za karte računajo. 8aj ob Ud», tudi djb: karte od glavarstva brezplačno. — Plitviški Vrh: Zal, da takih reči ne moremo priobJiti. Pozdrave! — Zamonjsi pri Moškaajcih: Najprvo se obrnite na okrajni pomožni odbor pri ekrsjni soduiji Če tam aič ne opravite, obrnite se z dobroatemetjoao prsšnjo aa deželni pomožni arad za družin« vpoklicanih v Gradca («esarsk» namestnija). — Ljutomer: Nazua-nite celo zndevo cesarski namestniji v Gradec. — Različnim: Ne kateri so nevoljni, da priobčajemo v inserataem delu razsodbe spo dnještajerskih sodišč. Odgovarjam■», da se nam te razsodbe o draženju uradno dostavijo ia da jih pa tiskovnem za-.onu moramo priobčiti.
Boîsrîiska itorUfee.
Trat, dne 18. aprila 1917. 71 29 20 3< 82 Donaj, dne 21. aprila 1917. 81 58 H 8 16
U XII 212/17-5 V imena Njegovega Veličanstva cesarja!
C kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd VII. je na obtožbo opravitelja drž. pravdništva proti Elizabeti Flucher, zaradi prestopka draženja navzočnost opravitelja drž. pravdništva c. kr. aTsk. Debaljaka kot javnega obtežitelja in obtožflBke Elizabete Flacber po danes opravljeni glavni razpravi na predlog javaega obiožtelja, naj s« obtoženka obsodi, razsodilo: Obtoženka Elizabeta Flucher, rojena leta 1882 v S?ečini, katoliške, omožena posestnica v Cirk-nici št. 48. dosedaj nekaznovana, je kma, 1. dajemesesa januarja 1917 v Cirknici od Janeza Sameca za meterski stot sena zahtevala 15 K in kakih 14 pozneje 16 K; 2. od Terezije Lešnik meseca januarja 1917 zahtevala 16 K, torej izrabljajo po vojnem stanju povzročene izredne razmere zahtevala za neobhodne potrebščine očividno predrane cene. S tem je zakrivila prestopek po § 18 ees. nar. z dna 21 avgusta 1916, št. 261 drž. zak. ter se obsodi po navedenem postavnem določilu z uporabo § 261 kaz. zak. na 200 (dvesto) kron denarne globe, v slučaju neiit;rljivosti na 14 dni zapora in v smislu § 389 kaz. p. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanj«. Ob enem se v smislu § 23 navedene ces. naredbe odredi, da se ta sodba enkrat objavi v „Slovenskem Gospodarju" na stroške obto'enke, ter javno nabije v občini Cirknica.
V Maribora, dne 21 marca 1917.	336
Bonoa 1. r.	D i. O a vati ts oh I. r.
«a» t-eso-i» a>kue 6 vinarjev, petitvrsta 18 vin. MmaiE& oi.fe*aiia Si »sais ¡.Mtitvrgt» 24 v, Isjftve In Foslano 86 vinarji«. Za i «i ¡'»t fti.-jarc- ^asten popust. iuserati se sprejemajo 1« proti f\rt.djl* šils, Zadaj: ess sa »prejemanje ia8i>rato» tnrak opoldne.
Lepa posestvo na prodaj. Čez 7 < ralov n;ive, vinograd, sadojosnik, gozd, preša, studenec pri hiši, pe-sloc.je vse v dobrem stana. Ležeče
• Žikarcih, četit ur« od 8f. Barbare ped Mariborom. Več se izve »ri Janezu Rajšp, posestniku v A karaih, pošta Sv. Barbara niže Maribora,	366
ISčcm malo posestvo za kupiti ii v najeta; grem tadi za majerja. Naslov: Jeiovnik, Unter Ycgaa, p. 8tfass.	36i
ridnega pomagača sprejme takoj Matij Bregant. kovač v Orehovi ^ asi p. Slivn ca pri Mariboru. 363
IMemeaska kobila in konj za vof-njo se radi pomanjkanja krme preda. Na prodaj tudi visoka ia n zko cepljene trte ter okoli 4000 litrov š;ntpetrskeg» belega vina Vpraša se pri g. Brudermannu, Št. ¡'eter a i že Maribora.	342
l.ep Singerjev šivalni stri j se po
«•eni proda pri g. LsttLsgar Maribor, Soethestrasse štev. 2, III. iisdätr.. vrata 16.	361
Cepl!#ri<® trsi«.
12.008 komadi v dveletaih • eplje-uih tr- različ-ih dobrih vrst ima na p:odaj posestnih ia trtnar Fr. Horvat, Mostje, poŠta Juršinci pri Ptuju. Cena po dogovora. 360
vmarje
t
lUi« pofca» d<5
piss*», s	i
laki o dofcit» nas sahtnro maj ¡ri«- j ni cenik k sov« f tlätsahsi aras i i aaatosij ta psésn? j ue pnxfri.
tovarna ur
Prva
Ivan Konrad.
o. i. k. dvorai d«te*rttažjj v Effcs* | SCI as f«'k«n.
Fikebaacttt arlaf-ara 8 rafl. | 6'SO, 9'60, rtaroiirsfena-te^aA- f sta remont, ura K 8. i Svasas-- i: »kim kolsajera i 8"26, vojas | spominska ura K 10, i-ažiiiKi •
Sna ur* K 18. e'fflart» bo-1 ta K 7, sten*».* ara S. 5-3Ci | Za vsako oro irijsis* jamstvo. Po«*» ** swti bot- | setju. Nobea ?	!
dovoi^aa ali «¿»aj. t Da >
Zahval
Cenjenemu c. kr. a*serijskemu vojaškemu vdovskemu in virotin -kemu skladu, deželno mesto Gradec.
Podpisana L:za Lederer sem svojega, na boji 8ču padlega sina, Franca Liderer pri Vašem dobro delnem društvu zavarovala za 500 K proti nevarnosti vojske. Danes sem dobila od voditelja Vašega okrajnega urada v Mirlbora. gospoda Ivaaa We?sen-jas gornjo zavarovalno sveto, p^oclnoma izplačano
Zahvaljujem se v svojem in tu ii v imenu svojega 70 letnega moža najsrčneje za takojšno in naglo pomoč.
Selnica ob Dravi, dne 13. aprila 1917. 24i	Lita Lederer 1. r.
P .močnik se takoj sprejme pri g. Fr. H oko!, »trugar, Wtbergasso št. 1 Maribsr.	352
Dobičkonosno posestvo s 4 hišami v najbljižiji marib rski okolici z le im sadn in in zelenjavuim vrtom bo proda. Vpraša se pri Fr belinšek, Maribor, Lu-.hergasse št. S.	381
Težka breja kriva, zna tedi dobro voziti, je na prodaj. Naslov prodajala pove: Hrašovec Jož., Melj ski breg 24, Maribor.	318
Hiša, 40 metrov dolga, 16 metrov široka, s štirimi sobami, kuhinja, perilnica v- dnjak ;n še velika dvorana; z 2020 kvadratnih metro? zemljišča, tik železniške postaje v Petrovčah je na prodaj Več se poizvt; pri županu v Petrovčah, 319
Na prodaj ima lepega deteljnega semena: Jože Eoležnik, Remšnik, p. Marenb?rg.	289
Organ's* in cerkovnik dobi zača-
Z« gospodinjo se sprejme na večje	sno službo pri romarski cerkvi
posestni starejša oseba, neoženje-	M. B. na Črnigori pri Ptuju. Prav
n» ali vdovi brez otrok. Rajumeti	5 dobri dohodki, lepo stanovanje,
mora vsa gospodinjska ia pol,ska	Oglasila na župni uradi 828
delt. Vstop takoj. Poaudbe na u	f ~——x.™™——.
pravisiito pod „Gospodinja št. 356"	| V lepem trgu v Slovenskih gori
Kakih tO oralov travnikov as i$če v mariborski ekalici v najem. Ponudbe aa riadomestno baterijo	■ z vrtom; primerna za obrtniška, poljskega havbičnega poikn St 28,	5 trgovca ali zasebnika. Vprašanj» t ¡pn'farska voja?nics v Mariboru.	; na npravništvo tega lista pod
357	i „Hiša št 335".
cah je oa prodaj
enond*t< opna h; a
Pri g. Ant nn M»rč č, usnjarskem \ mojstru v Slov. Bistrici, sa bo • sprejslo več delavcev za, naprav- j ljunjo bukovih drv, Plač* meterski se.ienj K 12'— in se bo tud z4 hrano skrbelo	355
Po8e»tvj bi kupil, 1 sli 2 orala zemlje, primemo za kolarja, lahki pogoji. Kdo kij ve, naj mi naznani. J zef Lašič, Rače št. 1«1 pr: Mariboru.	853
Dekle za trgovsko hišo in malo potes*ro blizu Maribora se takoj sprejme Predstavi se naj pri g. Ir. Z&ff, Pobrsžje pri Mariboru.
345
S —
Stroj
91 j e
za mnogovrstne stroje, motorje na bencin. p;rne stroje, olje za cilindre, elektrocsotore in dinamo» motore, za gozdarske in gospodarske stroje.
Magild ia vmmvtš
oljnato, na vodi plavajoče.
VaseSini
modri, črni. veterinarski in lekarniški.
Konsistentni tek
za mazilo parnih strojev in vseh v to svrho spa dajočih potrebščin priporoča in jsmči za pravilnost pri najnž;ib cenah HU9@
Kralj. Vinog*ad, Jungmanova cesta št. 33 350 Telefon tovarne št. 3455. Telefon pisarne št. 5495
Organlst - cerkovnik iali spremeniti slažbo, najraje, kje bi bila zhuca in nekaj zemljišča. Ima izvrstno spričevalo tir je vojašiine prost. Naslov pri p.pravništva pod „Organiet št. 34t".
Kupiti želim maajšs posestvo, od 1 —3 oralov zemlje, s hišo in gospodarskim poslopjem v ptujski ali mariborski okolici, pri ponudbi prasim ceno ia koliko denarja s« ttora vložiti. M. Jurkovič, Gradec Prankergasse 77 I vrata 8 313
Kupim hišo z vrtom, zravea njive in tudi če je gozdič aa južnem Štajerskem ob jui. I'leznici. Ponudbe je naslov ti na upravništto „Slo». Gospodarja pod št 337"
V mestu Maribor se proda
ejfla
s 3. samostojnimi stanovanji, (tud; zasamost -jne, s.anovaicejz velikim vrtom. Ceni (cenilaa) 26.000 K. Več pove Sitaon Vok, Maribor DuhaČ va ulica 5. vrata 6. 830
Mala Lenčica
ud Svetega Boga. Primerna knjižica za prvoobhajance. Stane 50 v in se dobi v tiskarni sv. Cirila.
Hiša na Teznu pri Mariboru, no-rozidana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59.	248
Prodam svojo pristavo v Roš-pahu pri Mariboru. SadonoBnik in travnik na pobočju hriba. Zraste B do 4 vagone živinske krme. Na posestvu so tudi primerna gospodarska poslopja. Posestvo je kakor ' nalašč za dobičkanosno mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. Več 8e po izve pri posestniku Fran-na Smodej, Auberg, občina RošpaL pri Mariboru, župnija Kamnita. 289
lljenec za sl.karsko i t pleskarsko !<brt «o t koj sptejœe pri Jakobu \\Vntu«! sliiar in ples»ar Špital-?ka u!: 4 št. 10 v Celju. 803
STANOVANJE
î Mariboru soba in kuhinja, se takoj vz- me v najem za 3 osebe in sicer v kaki mirni hiši. Ponudbe pod „Stalna stranka na npravništvo Slov. Gosp".	270
,,Solzna Avstrija"
Dve novi pesmi v trajni spomin: 1. „Z Bogom zvonovi I* in 2. „Romarska Marijina" stene vsaka s pošto vred 25 vin., torej obe 60 rin. Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 bojnimi pesmimi je io tudi za eno krono in 40 vin. oa razpolago. Kdor je še nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se lahko pošlje v neporabljenih poštnih znamkah ali pa v denarju. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati. Naročnje 8e pri Matiju Belec pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj Štajersko.
OH |
Pri slabostih vsled starosti in težavah v šelodeu je konjak očiičeo (dosti 1 ran) iz starega vina že »o? stoletij znan kot najboljše sredstvo dolgo življenje in ojačeaje. Poiiljišjo ne steklenic«- ki »sebn-iejo i pollitre 12 let staregi vonjata f r a n k o x& 40 kron }!etn»ga konjska, čudnoaehro ae sevajoče sredstvo za vdrg ijenje t r i 4 f g a o j a včlenkih4 pol-j.trske stekleric« 82 K. Prodaj« « tudi vino od 66 litrov nj»pre\. SU1! rialing in rdeii burgac<i»3 Het po 8 K 60 v. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Goli« pri Kc-Ajifls.li, Štajersko.	1 Kitni.
Saflfa
in vseh vrst SBHEIVA se dobijo pri trgovcu Ivanu Sirk, M»-ribor, Glavui trg.	260
JURIJ JDTKRŠCHNIGG"
Kobtti it ti/i ar in pleskar v rtAHIttOMttr
se priporoča slavnemu občinstvu, da mi pomeri vsa dola moje stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po n zki ceni. 263
Za 50.000 K
se proda nadstropna hi'a s poslopjem na dvorUžu vred v najbolj-prometni ulici v Maribora, za vsako o .rt pripravn» samo nekaj minut od Glavnega kolodvora oddaljena. Vpraža se v upravništvn Slov. Gospodarja pod „Hiša v Mariboru 806".
Spretna trgovska prodajalka, z-
mož ;a slovenskega in nemškega jezika, ima lop rokopii, vešča špe-eerijske, manjfakturse in železni-narske stroke, želi svojo slažbo spremeniti, gre tndi z vesoljem na deželo Dopisi 8e prosijo pod „Prodajalka št. 817" na npravništvo Slov. Gospodarja.
v okom Slov. Gradca
iščem malo posestvo v izmeri 2 do 10 oralov ali malo večje. Ne predaleč od ceste in ne p evež oddaljeno od mesta. Teodor Zdarsky, Tegethof-ova ni. 57. Maribor. 2 7
Lepa krava, ki zna voziti, se proda. Več pore upravništvo Slov. Gosp.
Zapuščina: Aotou Schei.	AV 191/17-14
Prostovoljna sodnijska dražba.
Po c kr. okraj, sodišču Maribor odd V. se bo na prošnjo dedičev po Antonu Schel iz Krtsnice požesivo vi. št 80 K o Kresnica (Št Ilj v SI. go \) javno dražbaio. Posestvo obstoji iz sledečih delov 1. paro. št. 25 stavbisče hiša št. 13 ia 2 gospodarskih
			poslopij,	izmera	12	ar	73	ns2
2,	pare.	št	306/6 pašnik	izmera	79	»	80	»
3.	»	-!»	307/1 vrt 307/2 vri	»	21	*>	11	„
4.	»i	n		»	84	»	80	>•
5.		:)	309 vrt	»	52	m	15	■ M
6.			312 ribnik	'A	2	i	05	t-
7.	„	w	313 vrt		4	,	¿8	
8.		■ »?	314/1 travnik	»	18		20	!>
9.	v	\i	315/1 travnik	i	135	«	47	,,
10	i'		318/1 njivo	»i	8	r>	—	-
11.	$'•	>	336 vmograd	M	38	n	12	
			(sedaj pašnik)					
12		i)	338 pašnik	»	10	»	25	t
IS.	9*		339 vinograd		59	j'	13	
14.	n		340 njiva	1	170		52	
15.		«	341 pašnik	»	4	»	10	tt ,
16.		»	374 gozd	»	81	•n	72	
17.			337/1 njiva	H	20	»	20	1»
! 8.	»	î*	373/2 vrt	»	19	t»	40	It
19.	r	J>	380/1 pašnik	»	16	y	10	U
	r		v skupni izmeri 8 ha		38	tt	13	
Redka prilika!
Radi preselitve t 250 komadov le- j pih razglednic, namesto K 20-— !
^aZ.o?ti:j.Pr?P*.v^epof:.V |	^ ^anta št. <w }
nik v Zibiki, p. Pristova. Vzoroi f	_________^ \
se no pošljejo. Kipec naj pride ■	e » .
na lice mesta. Pripelje se lahko	ViM.ig&Jt^Šk,, na postajo Itranje z vojaško to ' lezaieo. Kapuc naj brzojavi trej
Istočasno se bodo javno d asbale v e premičnine, pohištvo, gospodarska orodja itd. in sicer proti takojšnjemu plačilu in odpravi. Dražba se vrši v pondeljek, dne 30. aprila 1917 predpoldne ob 10. uri na Krenici št. 13 (Št Iliu v SI. gor.) na licu mesta. Izklicna cena se je določila za posestvo 15000 K. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice pridržane in sicer brez ozira na prodajno ceno. Pcgoji o rokih in kraju plačila itd. so razvidni pri tej sodniji soba št. 6 Maribor, dne 17. aprila 1917.
C kr. okrajna sodnija Maribor.	»67
Automatična mišnica !
, in delavce za vinograiao delo.
šnji da, ali pa priporočeio z rk.- I S^/^L presno p«, vsaj f dni p,j. 366 ? ^ fiLT^
po dogovoru. Josip Čeh v Studencih pri Mariboru it. 7. V krutkom pridom na Kokolanjšak št. 26 kjer
za podgane 5 K \ S"»«*™ k*-	2««
80 v., zainiiMK
V oni noči e« ? lovi po 40 miši. | Nobeno vreme ne vpliva in »e sMnr j
uredijo. Po «tod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisom.. 8e pošilja proti povzetje. Pvštnina 80 v. Raz-
Kupim
KISLO ZELJE
vs&ko množino po najvišji coni. Ako ima kdo kaj za oddati, pro i 8im poročila, pridem tndi sam na
M**-dom prevzet, ^ripim s^ i .1. Neabarcgaaa-št. 26 OLaaalo,. - itovaÎjem Jos. Šoric, trgovec Ma-
î ribor, Tegethof-ova ulica. 2S6
, Neuburgg^
Kostanjev les
in smrekov«* mkorj
kupi vsako množino po najvišjih cenah
Jak&b VreiSte«
miaribt r, Cvetlična ulica itev. 8.
834

BffiVmSKI ROflCflDB.
Btcn L
Vabilo
■a
redni občni zbor,
Okrajne posojikiice y Ormožu
kateri se bode vršil «v soboto, dae 5. majnika 1917 ob 10. uri pred poldne v prostorih Okrajne posojilnice
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2	Poročilo nadzorstva o letnem računu.
3.	Odebrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5.	Razni predlogi
Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši ob 2 uri popoldne v smislu § 32 zadružnih pravil drugi občni zbor, ki je sklep čen pri vsakem številu članov
36¡4
Odjemalcem
morskega Caraghee-mahu
naznanjam, da ustrezam sedaj tudi večjim naroči lom. Iz zavitka si pripravimo 1 liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za vsakovrstne solate, če tudi nima oijne maščobe.
Cena: zavitek L vrste K 180, II. vrste K 2 30; po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandi rano pošiljati-v, naj doda še 26 vin
Poštna naročda in deDarne pošiljatve sprejma Deimin, Ljubljana, Kopitarjeva ni.
št. 6,
Nadrobna prodaja za Ljubljano je pri Mariji Spenko, Kopitarjeva ulica, katera oddaja tudi že pripravljen nadomestek za takojšnjo uporabo Slednji se po pošti ne pošilja.	827
Tesarski mojster m podjetni
Jožef JB©krem
Maribor. Mozart-eva ulica it 59,
se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mestn za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/VIII., Maribor.
NACELSTVO.
ostanjev les
od ln dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan a'i v
deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka:
J. POGACNlk, Ljubljana, Marij^Terezije c. 13. 283
Kose!	Kose S
Kdor hoče imeti
KOSO
s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne oa tvrdko:
J KraS&vic v Žilica,
katera ima edino zastopstvo svetovnoanan h kos znamka »Poljedelsko orodje« in jih je tudi več tisoč že ra i pečala.
Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno. Najnižje cene.
Kose!	Kosel
r *
inozioo m
kupi veletrgovina
Anten	Kolenc« Cali		in
		¡a zoboboia vee	
Nobenih nedi broa »panja. SredstTO 5Ptd«i" «aj.»n;
Se bol p/i votlih «oboTih, tate? tudi grl aajfet. Ofísíuesa, revmattóíiim eobobola, kjgi »s i* *>> druga srčasti» bil« saman, Ako nI uspeta, m poitU inir nazaj. Ons E 1-50, 3 ikatijies S 4'—. — Nobenega ka»»-oa soborik vež! Saefciobelo sobor]« s« doseže s sredstrc*s „Xinscw» »od* a sobe." Takojšni uspeh. Con» 2 K; 8 steklenice K 5. Esraeny, Snííe fKMohauX I. Po«tfa«b \9.'7 Ov«k»	9 B. 8ei.
Sijajna bodočnost
je zagotovljena novim srečkam arstr. Rdečega križa in turškim srečkam! Nakup teh izbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaja
velike bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Srota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!	193
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana.
Izborna stara dalmatinska vina
potil;a t ti« pokrajin« trrdka: F. ;GVTTAXX6, Tlora, Maribor t sodih in stokUnicak (t za kojiklh). Samo najbolj*« blago Za priitaoit in irr«B vina ■« t vsakem «sini pop«ln«ma jamči. Ta Tina ■• pos«hn« prip«r«žljiTa za bolnik«, slabokrvne in pr«bol«U t«r so od «dravnikaT priporočana. V.lika aalog* b«l«(a, rd«č«fa in črnag» Tina. C«nj. »ijemalei ■• opozarjamo, da po možnosti opoiljejo lastno posodo in da si naročijo Tino, dokler j« i« kaj z«lop. Vino namrač ¿obira rsak dan riijo ms.
Posebno se priporoča trrdka eonj. občinstrn t Maribora in o-kolioi. V st«klsni«ah s« oddaja Tino po 1 1 in 1'(, 1.
F. CVITANK lÉSIñ: Maribor, Šolska ulica ilov. 5.
316
Gena 1 steklenice je K 120. O dobrem učinki ?*nja teh kapljic its&m	prmjtünilj ki
iiv&inih pisem. §5fl prsfil» isesfcoa lekarna „jwrt % kr. orln5< Maribor, Glavni trg ét. IS
IZ a h t o! a.
NU»m »erjs!, ¿a hi te kapljice kaj petardi.'.), S»d*.j k« «i v*
len
da ros polagaj«. V«a larakaa; lepo tnU t«; pipeteé*'« i« sdrarilo vtmm. erisjeraj^ee. Prosim, pošljite mi epot r^'ñjsktk it«*-s* rdečico ia »icer iitro k«kor aicnta 6 ttekb»-;«. 3 p&einrn^ irán Mkerj&ne.
Sroáei«- VfUI« ČJS9 S. s^gnats ¡91C.
Seno in slamo
kupuje Zadruga w Račah.
se zdravijo osebe, ki trpijo na §»rotinu, tr-
ganiu in na bolezni
v toplicah (Hrvatsko)	ISCfllaS«
Pojasnila in načrti zastonj.	(ltKionr.)
V Krapinskih
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
Dolenjske Novice
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem štajerskem Naprej plačana letna naročnina 3 krone.
mmmmmzmm
MUZEJ
Slov. sgodoviaskoga društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne-predmete, oseb i to vojne spojame.
■
m
milnic
oiilnica v
i®
registrov»!* »«¡drug« x tmtmi, smwmw^
sprejema ími'm fiep oš tsaksga, 11 jii eMsj« si
4 v
Za nalaganje denarja po počti so na razpoia gopo-loiniee c. kr. poštne hranilnice na Dnnaju št. 92.465
Rentni davek plačuje ¡sadroga mm
Postil« dale
članom na vknjižbo, na poroštvo in z&3tavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižne izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača ie koleke
Uradna ure
vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
16
m
%%
Hoftl Beli !?§!"» CSraifea <<®sar|e Viljema) cesta št. 9. "SStai;


/
V
m
® flMli 12

OOj
iliplC^
regi sirova na ^edruga z neomejeno zavezo.

dne ure
vedto^^^etek im raak «gmiki 4u tá t.
IS. are in	.^«delja od I doj»«l	da-
ta. Vplača «izplava' ne rsebo hmo ^waiük PafjsoaáU m daj«f* rsak daa ad 8. da li ara »op
Vratni prostori
'r »Witakom aa
v,i ^	m
\ v
i
Hranilne vloge
M,
* al
Na ri
tuje po 4 J/4:od 1. in 16<sr mese* »o rjolštri \m d« a- zadíjftjn-'pred driga«. Na^digtgaae oWrea» taf pm jnaya im ¿eceasbra rsakayt lata, papitai'o jtíV-*ér kakar ta.-le akjjpfiítjájo Spr^jomaja sa kguulu» 'aa icagih t»toWt 1+t «ota, sa da W aa pn ffa. "▼»«y* kag raaBmlaJh » 4*M straaka inda pr» toas knUi' poMV »f®>íb.
sa it
it 111
in

Etno-kraailne pa-
lirahiiki
¡ca v PtuKs
^ ¿osojiía
dafóa na vknjižbo jm 6 •/«} "■• »Va*/., Pjrmcm«* f) ai
Meti* dPteJcoči r^éua jod ugoduái pog/ajjL
P	' -
rkajabo ia i sasbvo
irzamejo se dolgavi pri ton^T aavodUi na sodnijo za ▼feniijBx) ia bbria
posojilnica brezplaéne, stranka plaéa aaati
Itran 8,
Humares»« aospoiiáse.
96. Vrfta tU T.
Zidarji, tesarji, dninarji in ženske
dobijo stalno, dobroplačano opravilo pri b6tOn
skem.podletiu Pittei & Bfiiise we-
ter.^NasloV: |Gusdstahlwerk Judenbarg, Gorni
Stajer.	(2 Mosse.)
C. kr.
RAZGLAS.
Po § 92 društv. pravil se bo za naše ude vršil
društveni občni zbor
v pondeljek, dne 14. maja 1917 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani našega zaveda v Gradcu Gssposka ulica 18/20.
Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo.
DNEVNI RED:
1.	Rsčunsko poročilo z računskim zaključkom za i 88. upravno leto 1916.	fg§ fg
2.	Poročilo računskih revizorjev o pregledovanju
letnega računa za 1. 1916.
3.	Preračun za upravno leto 1917.
4.	Novi zavarovalni pogoji.
5.	Podaljšanje poslovne debe sedanjih društvenih
odposlancev za eno nadaljno leto.
6.	Volitev v upravni svet za člane, ki po pravilih
izstopijo.
Volitev treh računskih pregledovalcevjn enega nadomestnega reyizorja.
Gradec, dne 20. aprila 1917.
UPRAVNI SVET.
Ponatis se ne plačuje.
Sil
D= Alojzij Rakun
tj il
u kano ^as^anja, da Je ervorn svojo
Odvetniško pisarno
v Sevnici.
Spretni
zastopniki
t*di žecske in vojni invalidi se iščejo za več «krajev, kakor Cmurek, Ljutomer, Radgona itd. po« ugodnimi pogoji Okraju« v«dstvo e. kr. avstr. vojn. vd«v»k«g* in sir«ti»sk?ga sklad», oddelek za vojno zavar«v*»j«, Ptuj, pisarja: Minoritski trg št. 2. .	i i *.;:•..- • sf>
Luno snu
za spomladansko srJev sg dobi v tr^v-.ai R. STERMECKI Zmtm.
S5fe
■ ■■i ii	il» mi.................—— ■ —	, i.,,,, , ............■
Kmetijski» aHdiugu v Radab
kupuje okrogel in tesan las.
si
I
želj
po,
Vabilo
na
upu!« rfcwrhwi Po
Maribor, Koroška cesta 20

ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze «krtnega sočatja, ki se nam je izkazalo povodom smrti našegi issrenoljubljenega nepozabnega sina, ozirama brata
Konrada Suhač
enoletnega prostovoljca-čet ¿vodja, učite-Ijiščnika, ki je na veliki petek dne 6. apr, 1917 ob pol 1 uri popoldne po daljši oolezoi in prejemu sv. zakramentov mirno v Gospodu zaspal, izrekamo vsem najprisrčnej^o zahvalo!
Prav postbno se zahvaljujemo vsem mnogoštevilnim udeležencem žaiuega sprevoda, zlasti častiti duhovščini slav. Veteranskemu društvu, načelu slavnemu Kocmoro»ej goibi g. Mart G rann za tolažljiv r.agrobni govor, slav. c. kr. orež-n štvu od Sv Antona, slav. c. kr. ,.bofčemu poveljstvu v Gradcu za podelitev krasnih vencev, cerkvenim pevcem in pevkam za ganljive žaicsiinke pri hiši žalosti in na pokopališču vsem sorod nikom, prijatejem in znaccem ter vsem, ki so sprem ¡i blagega pekojnika k več n?mu počitku
Slavšč.na pri Sv. Andražu v Slov. gor dne 8. aprila 1917
Žalujoči starši: Fraae in Julijan a Suhač, roj Pnch, , Antonija in Jnstina,
fces.ri,	847

Cedili občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kuiiigimdi na Pohorju
refistrorana zadruga z omejeno zarezo,
; ki se bo vršil dne 29. aprila 1917 ob 3. uri popoldne v posojilničcem pro-toru, v stari Soli
DNEVNI RED:
1.	Cifanje zapisnika o zadnjem občnem zboru
2.	Poročilo načeistva in nadzorstva.
3.	Odobrenie računskega zaključka za leto 1916 4 Nasveti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrfi se pol ure pozneje na istem kiaju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepai ne glede na število navzočih članov
J
I
i
1
318
NACELSTVO
Semen
saneBljivo kaljiva kupujte samo pri tvrdki
1 ¥ a n Ravnikar- Celje«
■ Sa primer: detelj do seme, peso Mamut, rdečo in rumeno, i .«lično travi no seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih eenah.
w
C
z lesenimi pedpMfr
najboljše kakovosti, okovani, znotraj oblože&s s kožuhovmo.
Št. 26—28 K 14-— 29—34 K 17-—. „ 35—38 K 20-—.
39—41 K 23—. „ 42—46 K 26 —. Pošiljanje po posti. Povzetje. Zamenjava dovežger Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40
M. Se k ram, Maribor ob D.
a
GOSPOSKA ULICA
¿>¡P>. ■■ ■ . -V?
t
Spodnješt&jerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja prežalostn© vest, da je Slan načelstva od ustanovitve, prečastiti gospod
karat c. kr. moške kaznilnice v Mariboru,
¿ne 2®, aprila 1917 ob pol 5. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, naglo in nepričakovano t Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1917, ob pol C. uri popoldne iz bolnišnice v Mariboru na magdalensko župnijsko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zaduinica za vanjkega bo r torek, dne 24 aprila, ob 7. uri ▼ magdalenaki župnijski cerkvi v Mariboru.
T Mariboru, dne 22. aprila 1917,
Izdajatelj in «aloiniÉ: Katoliško tiskovno 'druStvo.
Naéelstro in nadzorstvo.
Odgovora! UJ-ednlk: Franjo Kebot.
tiskarne sv. Cirila \ Maribor»