Naročnina mesečno	Ml	"	m	a	M	M>1>ouin«ntii M«m
12 Uret Estero, me-•e 20 Ure, Edkiona
12 Lir, za inozemstvo 20 Lir
Inozemstvo SO Lir
ss5 SLOVENEC m
C C, Pj Lubiana
ček. ra£. Ljubljana % MP Jjgf ^ J^ IB^ M _ J	M ^ ^HL ia650 Per Jf" *bbo*
io.65o z> naročnina mMmmmdF ^^^^^ mB^r	dnaaP «^nenli'10349 p««
fa> 10.349 za iiuerate.	U fauerzlonl" '
Podružnica« Izhaja viak dan zjutraj razen ponedeljka U dneva po praznika.	Filiale«
Novo meato.	Novo meet®
a Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Llubljana. H _ ....	.	.... ,, • ■___,
Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe italijanskega la tujega i Redazione, Ammlnhtrazlonai Kopitarjeva 6, Lubiana.	1 Concesslonarla escluslra per la puBbTTcTffi ffl provenienza Italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. 1 Teleloa 4001-4005.	I ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana
Elagoslouljene
božične praznil^
želita
vsem naročnikom, bralcem in Inserentom
uredništvo in uprava j
Velika bitka na Luzonu
Neovirano japonsko prodiranje na Malajskem polotoku
Situaikme invariata sul Gebel
II Quartier Generale delle Forze Armatc coni u niča:
Situazione invariata sul Gebel Cire-naico, dove si sono avute azioni di pattuglie. Intendificata attivita delle artiglierie ncmiche contro le posizioni diBardia c Sollum.
Le sfavorevoli condizioni atmosferiche hanno lirnitato le operazioni aeree; sono state elficacemente bomhardate, da reparti dcH'aviazionc tedesca, Tobruk c Derna.
Velivoli italiani e germanici portalisi a piu riprese sull'isoIa di Malta, ne hanno colpiti gli obicttivi militari nonostante la vivace rcazionc contraerca.
Vojno poročilo št. 569
nespremenjen položaj v Gebelu
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Položaj nespremenjen v Gebelu v Cirenaiki, kjer je bilo delovanje patrol. Sovražno topništvo je poživilo svoje delovanje proti postojankam v Bardiji in ▼ Sollumu.
Neugodne vremenske razmere so omejevale delovanje letalstva. Edinice nemškega letalstva so uspešno bombardirale Tobruk in Der 11 o.
Italijanska in nemška letala so večkrat napadla otok Malto, in so bombe zadele vojaške cilje vkljub živahnemu odporu protiletalskega topništva.
Milan, 23. dccembra. AS. »Corri-re della Sera« objavlja član-k o splošnem vojnem položaju in pravi, da se Angleži zelo trudijo, da bi čim bolj razbremenili svoje sile, ki1 so zaposlene v olenzivi v Cirenajki. Angleži so svoje taktične uspehe plačali z ogromnimi izgubami, vendar pa ti uspehi ne bodo imelj nobenega strateškega pomena. Glavno vprašanje obrambe angl.-škega imperija ostane še naprej odprto. Dasi bodo Angleži skušali izrabljati prednost v Libiji, bo področje Sredozemskega morja vendarle ostalo zaprto njihovim pobudam. Angleži uporabljajo mnogo svojih sil v Alriki in to zelo ugodno za Japonce na Tihem morju. Kljub veliki razdalji so države trojne zveze mogle ustvariti stik na raznih bojiščih, tega sodelo-s-anja pa ni med Angleži, Amerikanci in Sovjeti.
Buenos Aires, 23. dec. AS: Poročila iz Washing-tona pravijo, da besni med 'japonskimi in ameriškimi silami velika bitka na Luzonu, kjer so Japonci izkrcali nad 80.000 mož svoje vojske, ki jc zelo moderno opremljena in ima t seooj tudi tanke. Tam jc prišlo tudi do prve bitke med ameriškimi in japonskimi tanki. Glavni boji potekajo oh zalivu Lingajen, ki jc 133 milj severno od Manille, kjer so japonske čete vzdržale napad najboljših ameriških in filipinskih čet.
Vojno ministrstvo v Washingtonu je objavilo poročilo, v katerem pravi, da znaša število japonske vojske v Lingajenu 80.000 do 100.000 mož. Japonske čete je pripeljal konvoj, ki je štel 80 ladij, ta konvoj pa je spremljalo brodovje rušilcev, nad konvojem pa je bila velika močna skupina japonskega letalstva. Letala so zlasti bombardirala ameriška letališča, medtem ko so so japonske čete izkreavalc. Američani menijo, da so japonske ladje prišle iz Hainana, ki je 600 milj od Filipinov.
Položaj na Tihem morju
Berlin, 23. dec. AS: List »12 Uhr Blatt« meni, da je položaj na Tihem morju naslednji:
1.	na Malajskem polotoku bežo Angleži proti jugu in so izpraznili pokrajino Penang;
2.	vodovje okoli Honkonga bo postalo velik grob za mnogo angleških in ameriških ladij;
3.	Japonci so sprožili silovito ofenzivo proti Srednji Kitajski;
4.	novi močni oddelki japonskih čet so se izkrcali na Filipinih;
5.	izgube ameriških ladij ob kalifornijski obali dokazujejo, da se japonska vojna mornarica ne omejuje samo na delovanje v vodah ob Kitajski.
Kako je padel Penang
Tokio, 23. decembra. AS. Dopisnik agencije Domei poroča z bojišča na Malajskem polotoku vsebino razgovora, ki ga je imel z vojakom japonske vojske, ki je zasedla Penang. Vojak je pripovedoval, da je sovražnik zatrjeval, da se bo Penang lahko upiral napadu nad tri mesece. Angleške čete so dejansko zgradile velika obrambna dela, toda japonska strategija je bila kmalu kos tem utrdbam. Sovražnik je pred japonsko vojsko hitro zbežal pioti obali in se vkrcal na ladje, ki so bile v pristanišču. Japonska letala pa so te ladje napadla in jih skoraj popolnoma uničila. Vkrcavanje angleških vojakov se je razvijalo v največji zmedi in vojaki ter častniki so metali preč orožje, da bi se čimprej zatekli na ladje. Prav lahko se reče, da so Angleži tod ponovili poskuse vkrcanja, kakor se je to zgodilo lansko leto v Dunkerqueju. Ko so se japonske čete izkrcale v Penangu, ni bilo o sovražniku nobenega sledu več. Japonci, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih, so ostali brez straž in so prihiteli na obalo, kjer so navdušeno pozdravljali japonske čete.
Boji 50 milj od Singapurja
Stockholm, 23. decembra. AS. Iz Singapurja poročajo, da so se angleške čete na Malajskem polotoku umaknile že tako daleč, da so manj ko 50 milj od Singapurja. Angleži se ne morejo upirati japonskemu ipritisku, ki narašča zlasti pri mestu Ipohu in izguba tega mesta bo za Angleže še bolj občutna, kakor ipa izguba Pe-nanga, ker je Ipoh važno strateško in industrijsko središče.
Potopljena petrolejska ladja
Rim, 23. dec. AS: Pri kalifornijski obali je bila potopljena 7000 tonska ameriška petrolejska ladja »Emilio«. Verjetno jo je potopila neka japonska podmornica.
Nova japonska ojačenja
Tokio, 23, decembra. AS. Na Luzonu na Filipinih so sc izkrcale nove japonske čete. Prav tako se izkrcujejo nove črte na Mindanau, južnem otoku filipanske skupine. Obenem javljajo iz Kitajske, da so Jauonci pričeli novo ofenzivo proti Čangkajšku.
Avstralija se boji japonskega izkrcanja
Lisbona, 23. dec. AS: Iz Camberre poročajo, da je japonsko napredovanje na Filipinih vzbudilo veliko vznemirjenje v Avstraliji. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da je dežela v večji nevarnosti kakor pa Avstralci mislijo. Izdan je bil nujen poziv za nabiranje proslovoljcev, ki naj pomagajo pri utrjevanju obale. Utrdbe v Port Dar-winu se mrzlično izpopolnjujejo. Več predelov je bilo izpraznjenih in se sedaj grade strelni jarki.
Japonci niso potopili sovjetske ladje
Tokio, 23. dec. AS: Iz pristojnega japonskega vira se je izvedelo, kakor poroča agencija Domei, da je popolnoma neresnična vest. da bi bili Japonci v bližini Hongkonga potopili neki sovjetski parnik. Kakor se je moglo do sedai izvedeti, je bila ta ladja potopljena, potopili pa so jo angleški topovi. To je bila ena tistih štirih sovjetskih ladij, ki so ostale v Kavvloonu. Tri ostale sovjetske ladje so nepoškodovane.
Spremembe v nemškem poveljstvu
Berlin, 23. dec. AS. Zaradi Hitlerjeve odločitve, da sam osebno prevzame vrhovno poveljstvo nad r.emško vojsko, so na pristojnem vojaškem mestu včeraj dali naslednje izjave:	. . , ,
Znano je, da je Hitler že skoraj štiri leta vrhovni poveljnik nemških vojnih sil, znano pa je tudi, da je on osebno vodil vse zmagovite nastope v sedanji vojni. Njegovi 60 bili veledrzni načrti, ki jih je vojska v tesnem sodelovanju z brodovjem in letalstvom znala čudovito ustvariti na Poljskem, na Norveškem, na Zahodu, na Balkanu, v Cirenajki in v Rusiji. Maršal Brauchitsch je bil takorekoc samo vmesna inštanca. Ni namreč delal drugega, kaokr da je zvesto tolmačil navodila vrhovnega poveljnika ter dajal jx> njih primerna povelja. Zdaj je to vmesno posredniško me6to odpravljeno.
Adolf Hitler torej zdaj osebno daje povelja in hkratu zapoveduje operacije na kopnem, v zraku in na morju, dokler se povsod in vselej ne doseže odločilni uspeh. Odstranitev posredniškega vrhovnega poveljstva 6e je zdela potrebna v trenutku, ko začenja vojna stopati v svoj višek in v odločilno Tazdobje.
Spričo lažne nasprotne propagande o položaju na vzhodnem bojišču smatrajo v nemških vojaških krogih za umestno, da še enkrat ugotove dejanski stan z naslednjimi glavnimi pojasnili:
1.	Vzdolž vsega vzhodnega bojišča se boj-lia črta izravnava točno po načrtih nemškega vrhovnega poveljstva.
2.	Ta poprava bojne črte je naravna posledica prehoda iz ofenzivnih operacij v tako imenovano pozicijsko vojno.
3.	Pozicijska vojna je spet le naravna po-slodica spremenjenih vremenskih razmer, nastalih s popolno rusko zimo.
4 Boljševiki zasedajo sedaj samo ona področja, ki so jih izpraznile nemške čete pri svojem popolnoma rednem umiku na tako imenovano prczimovalno črto.
5.	Kjer je bila ta prezimovalna črta že dosežena, so se morale sovjetske sile ustaviti in so propadli doslej vsi poskusi, da bi jo prebili.
6.	Hitlerjev ugled in zgled njegovih vojakov je tolikšen, da vrhovno poveljstvo lahko ipo mili volji sprejme kakršen koli sklep v trdnem prepričanju, da bo naletelo na popolno razumevanje vsega nemškega naroda, ki prav dobro ve, da sleherna odločitev ustvarja samo pogoje za nove odločilne uspehe.
7.	Nemški narod ve n. pr., da bo tako imenovana prezimovalna črta ne le omogočila zmagovite krajevne akcije tudi pozimi, marveč da bo razen tega postala izhodišče za napad, ki bo, kakor je Hitler dejal v svojem zadnjem govoru, ob pričetku poletja prizadejal smrtni udarec boljševiški Rusiji.
8.	Sovjeti pa iščejo uspehe samo zaradi ugleda in ker se z dejanskimi ne morejo ponašati, si jih izmišljujejo v upanju, da bodo tako prejeli od Angležev in Američanov primerno plačilo, če že ne takoj, pa vsaj v prihodnji pomladi, ko se bo Sovjetska zveza najbrž znašla med dvema ognjema.
Brauchitsch ostane v aktivni službi
Berlin, 23. decembra. AS. Dasi je Hitler sam prevzel poveljstvo nad armado, bo Brauchitsch vseeno še ostal v aktivni službi in 111 stavljen na razpoloženje. Vendar pa maršalu
Brauchitschu še niso bile zaupane nove naloge. *
Šanghaj, 23. dec. AS: Za poveljnika sovjetske armado na Daljnem vzhodu je bil imenovan maršal Vorošilov. Misii se, da je maršal BlUcher odšel s svojimi četami na rusko bojišče, naloga Vorosilova pa je, da organizira in d« nnatnvi novo .rmado na Daljnem vzhodu.
Sovjeti ne spremene stališča do Japonske
Tokio, 23 dec. AS: Zastopnik japonske vlade jo izjavil, da nič ne nakazuje spremembe sovjetskega stališča do Japouoke.
Angleške priprave na birmanski meji
Tokio, 23. dec. AS. Iz Bangkoka poročajo, da Angleži mrzlično utrjujejo birmansko mejo in da so poslali že dve indiiski diviz ji proti vzhodu. Istočasno izboljšujejo tudi letališče v Rangoonu in Tungu.
Sultan Kelantana se je vrnil v svoj dvor
Tokio, 23. dec. AS: Iz Bangkoka poročajo, da se je Siremrza Ismajil. sultan pokrajine Kelantan na Malajskem polotoku, vrnil v svojo prestolnico Ilolo z vsem svojim spremstvom, v katerem je nad 500 oseb. Sultan je ob začetku sovražnosti med Angleži in Japonci zbežal v gozdove, sedaj pa se je postavil pod varstvo japonskih čet, katere je povabil, da naj obnovijo mir in red v pokrajini Kelantan.
Pred »smaragdnim Budo«
Bangkok, 23. dec. AS: Obrambna in napadalna pogodba med Japonsko in Tajsko je bila podpisana" pred »smaragdnim Budo* v kraljevi palači v Bangkok u. Smaragdnega Rudo zelo časti ne samo prebivalstvo na Tajskem, ampak tudi budistični verniki v Birmaniji in v Indiji.
Po podpisu pogodbe ie predsednik tajske vlade izjavil, da je prepričan, da l>o ta slovesnost povezala srca vseh azijskih narodov.
Težki boji na sredini vzhodnega bojišča
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 23. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Težki boji na sredini vzhodnega bojišča trajajo naprej. Na več krajih so našo čete odbile težke napado sovražnika uspešno in so pri tem uničile 19 sovjetskih tankov. Bojna letala in skupine strmoglavskih letal so podpirala bojo. Sovražniku so prizadejala krvave izgube, uničila več tankov in vozil vseh vrst in izločila več baterij iz boja.
V vodah pri Sebastopolu jc letalstvo poškodovalo sovjetsko vojno ladjo, in sicer z bombnim zadetkom v polno. Vzhodno od polotoka Ribačija so bojna letala potopila tovorno ladjo srednje velikosti. V zalivu Kola so bombe poškodovale še eno trgovsko ladjo.
Kakor je že hilo objavljeno s posebnim poročilom, jc podmornica pod poveljstvom kapitana Rigalka na Atlantiku napadla angleško letalonosilko v vijak in ladja ni mogla več manevrirati. Nato sta dva torpeda zadela ladjo v prednji del in v sredino in letalonosilka se je prevrnila in potopila.
Včeraj je v severni Afriki v prostoru vzhodno od Benghazija prišlo do bojev, ki še trajajo. Nemške letalske skupine so v zahodni Cirenaiki razbile angleška zbirališča čet in kolone avtomobilskih vozil.
Vojaški cilji na otoku Malli so bili podnevi in ponoči bombardirani. Nemški lovci so pri tem sestrelili dve angleški letali.
Angleško letalstvo je fionoči s slabimi silami metalo malo zažigalnih in razdiralnih bomb na stanovanjske hiše v nekaterih krajih oh Nemškem zalivu. Mornariško topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik
•
Helsinki, 23. decembra. AS. Finsko vojno poročilo pravi, da so finske čete po hudem topniškem ognju zboljšale svoje postojanke na bojišču pri Sivajerviju. Finsko topništvo je uspešno napadalo postojanke in sovražne utrdbe in odbilo razne sovražne poskuse. Na bojišču v Karelijski ožini običajen dvoboj topništva in metalcev bomb, jx)skusi sovjetskih patrol pa so bili preprečeni.
Ustavljeni sovjetski napadi
Budapest, 23. decembra. AS. Na južnem delu bojišča si sovjetske čete zaman prizadevajo, da bi predrle nemške črte. Sovražnik je imel zelo krvave izgube in so Nemci zajeli veliko ujetnikov in porušili mnogo tankov. Proti novim nemškim postojankam je sovjetsko poveljstvo vrglo sveže sibirske divizije, ki pa so morale izkusiti uničevalcu ogenj nemškega avtomatičnega orožja.
Nemška podmornica potopila angleško letalonosilko
Berlin, 23. dec. AS. Hitlerjev glavni stan je izdal včeraj naslednje izredno uradno vojno poročilo:
Nemška podmornica, ki je nastopala na Atlantskem morju pod poveljstvom fvoročnika bojne ladje Bigalka, je torpedirala neko aneleško letalonosilko. Ladja se je potopila.
Berlin, 23. dec. AS. Iz vojaškega vira poročajo, da je angleška letalonosilka, torpedirana na Atlantskem morju, pripadala najmodernejšemu razredu angleških vojnih ladij. Imela je 23.000 ton in je bila peta v svoji vrsti. Dodelana je bila leta 1939. Ime potopljene letalonosilke pa še ni znano.
Churchill je v Washmgtonu
Rim, 23. decembra. AS. Skrivnost Churchil-love odsotnosti iz Londona je sedaj pojasnila angleška uradna agencija, ki je objavila, da je angleški predsednik vlade že nekaj časa v Washing-tonu, kamor se je podal, da bi z Rooseveltom obravnaval vsa vprašanja, ki se nanašajo na vojno. Churchilla spremlja lord Beaverbrook in tehnično osebje.
0 čem sklepajo v Washingtonu
Lisbona, 23. dec. AS: Na sejali v \Vashingtonu, ki se jih udeležuje tuni Churchill, se že kaže, da bodo morali Angleži Američanom v mnog oče m popustiti. Že nekaj dni se govori, da Američani zahtevajo enotno pomorsko poveljstvo. Zaenkrat to vprašanje še ni prišlo v razpravo, ker Roosevelt ne bi hotel Churchilla tirati predaleč. Vendar pa se vztrajno vzdržuje govorica, da bo do takega enotnega poveljstva prišlo in da bo njegov sedež v Washingtonu.
\Villkie je na Američane naslovil razglas, v katerem jih poziva, da naj začno strožje življenje, ker utegne nemarnost Američanov biti vzrok smrti mnogih ameriških vojakov. Willkie pravi: Nam ni treba umirati od lakote, pač pa se moramo marsičemu odreči, kar je v današnjih časih potrebno. Nato poziva tudi delavce, da naj bodo pripravljeni delati tudi 00 ur na teden, če bo to potrebno.
Papežev božični nagovor
Rim, 23. dec. AS. Papež bo na predvečer božičnega praznika kakor vsako leto sprejel kardi-nalski kolegij in mu bo dekan izrekel božične častitke, nakar mu bo sveti oče odgovoril in 6e zahvalil. Ob 12.30 bo imel pa[>cž božični nagovor, ki ga bo razširila vatikanska radio - postaja. Ob koncu pa bo podelil apostolski blagoslov, ki je združen z odpustki, ki jih morejo vsi poslušalci dobiti, ki imajo za to potrebne pogoje. Prenos bo na 49.96, 40.52 in 19.84 m. Vatikanska oddajna postaja bo zvezana z italijanskimi radio-postajami in s jx>stajami v Švici, Franciji, na Madžarskem in Irskem. Kasneje bo papežev nagovor preveden, in oddan v naslednjih jezikih: špansko, takoj po papeževem nagovoru, ob 14 nemško; ob 14.45 francosko; ob 15.30 angleško; ob 16.15 poljsko; ob 17 madžarsko; ob 17.45 holandsko in 18.30 jiortugalsko.
Francoski komisar za Vzhodno Azijo
Vichy, 23. dec. AS: Admiral Decoux ie bil imenovan za visokega komisarja v vseh francoskih posestih na Tihem morju.
Tudi Čile se oborožujt
Sandiego, 23. dec. AS. Vlada jc odločila, da 6e za izredne vojaške izdatke določi 4 milijard« oe-zosov.
Dr. Robert Blumauer dvajset let šef kirurgičnega oddelka
V	nekaj dneh se bo steklo dvajset let, odkar je prevzel vodstvo kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnišnice dr. Robert Blumauer. Za to preprosto ugotovitvijo pa se skriva izredna 6tvaritelj6ka volja in velik račun v dobro naroda.
Ko je nastopil dr. Blumauer mesto primarija na kirurgičnemu oddeliku, so vse večje operacije oddajali drugam: na Dunaj v Gradec, v Zagreb. On je vpeljal na ljubljanski kirurgični oddelek s svojo . trdno voljo za napredek bolnišnice želodčne ope- I racije, žoliine, pljučne, neurokirurgijo, novejše kostne operacije.
Sam sin slovenskega železničarja je dobro vedel, kako težko je dobiti sredstva za take operacije v tujih bolnišnicah, zato jc 6 svojo žilavo pridnostjo in bogonadarjeno roko uporabil svoje bogato znanje v dobro slovenskega človeka. Sam se jc šolal pri slovitih kirurgih Liselsbergu in Schonbauer-ju na Dunaju, pri Ur. Jirasku v Pragi, v Berlinu pri dr. Sauerbruchu in Bieru, v Monakovem pri dr. Lexer|u. Pri teh velmožeh 6i je navzel široke razgledanost, ki mu jc 6vojska. Z vso vnemo se je zavzemal za specializacijo 6vojih sodelavcev — mladih zdravnikov in tako imamo danes dr. Bajca za možgansko in jioškodbeno kirurgijo, dr, Rakovca za urologijo, dr. Bogdana Brecelja za ortopedijo, dr. Janesa za krvodajalstvo itd. V celem je iz njegovega oddelka, od leta 1933 je tudi šef I kirurgičnega oddelka — izšlo že 71 zdravnikov, kar je visoko število, zlasti ker je znano, da so 6trokovno na višku.
Zanimivi so podatki iz arhiva njegovega oddelka. Od 1. jan. 1922 jc bilo na oddelku sprejetih 138.376 bolnikov, od teh je bilo operiranih 63.219. Dr. Blumauer sam pa je izvršil 9744 operacij, ne vštevši onih, ki jih je izvršil v sanatoriju »Leoni-šču«, na Golniku in drugod.
Ustanovil je jxxstajo za transfuzijo krvi. Do sedaj je 3800 bolnikov bilo deležnih te blagodati. Seveda je treba vedeti, da zahteva taka jiostaja natančnih preiskav, vestnega dela in vedno novega študija. Sedaj ima naša bolnišnica že specialista za to jiaiiogo v osebi dr. Janeša.
Pri vsem tem ogromnem zunanjem delu, ni zanemaril študija, ki je slehernemu praktičnemu zdravniku nujno potreben, za specialista brezpogojna zahteva.
V	tem ča6u je izšla cela vreta znanstvenih publikacij. Tako n. pr.: difenrencialna diagnoza perito-nited; Kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze; Operativna indikacija akutnega vnetja 6lepiča v poznem stadiju; Bula v pljučih ali razprava o tako-lmenovani dalmatinski bolezni; Lobanjske poškodbe in krvavitve, Beseda o raku. V časopisih je objavil razprave: Pravočasno spoznanje in zdravljenje raka; O raku na dojki in o njegovem zdravljenju; Misli k ustanovitvi radium-zavoda v Ljubljani.
Poleg tega ne smemo prezreti njegovega načrtnega dela za izpopolnitev slovenskega zdravniškega izrazoslovja. Poleg velikega mojstra na tem jx>-lju dr. Plečnika, poleg dr. Derganca je tudi dr. Blumauer 6krbno iskal novih slovenskih izrazov za medicinsko vedo. Našel je tudi čas za poljudne
članke za strežništvo in za široke ljudske plasti. — Vsako leto je imel še poleg tega eno do dvoje stro-go-znanstvenih strokovnih predavanj, pa bi naštevanje predaleč dovedlo. Odličen smisel za osebje okrog sebe mu je narekoval tudi, da je imel celo vrsto poljudnih predavanj za Rdeči križ, za sama-rijane, in različna humanitarna društva.
Dalj časa je vodil organizacijo 6ekundarijev, še danes je odbornik zdravniškega društva in Zdravniške zbornice v Ljubljani, jx>leg tega je član uredniškega odbora »Zdravniškega vestnika« in odbornik drušlva za zatiranje raka. Da vse to zmore, skoraj ne j>ozna osebne komodnosti, čas ima strogo oddeljen — 6aj je še poleg naštetega dela'skozi petnajst let vršil službo kirurga na železniški ambulanti — sedaj ga nadomešča kolega-priseljenec.
Kot človek je vedno ljubezniv, ves pozoren za slehernega osebne 6krbi in bolečine. Odlikuje ga izreden pogum in hitra odločitev jx> dani diagnozi. Odtod toliko zaupanje bolnikov v njegovo kirurško sposobnost. Kot šef-primarij je do svojih sodelavcev zdravnikov kolegialen in ves zavzet za njihov znastveni in strokovni napredek, pa tudi nič manj za gmotno stanje, ki naj je stanu primerno. Kljub težkim prilikam, često pri navalu bolnikov, naravnost neznosne razmere, [»manjkanje prostora, postelj, težko nadzorstvo — zna vedno ohraniti do-brodejen mir. Vedno najde še košček humorja, drobec ljubeznivega smehljaja pri še tako brezupnem slučaju.
Njegov dom je preprost in vendar zrcalo slovenskega izobraženca. V knjižnici ima domala vse slovenske knjige, ki so količkaj pomembne. Na stenah vise dela naših slovenskih umetnikov Gasparija, zelo ceni Vavpotiča, Pirnata in druge.
Ko ob tem jubileju dvajsetih let plodnega dela spoštljivo čestitamo k doseženim u6j>ehom, se uči-, mo ob njegovi neumorni pridnosti in želimo, da bi ob svetlem liku vzornega zdravnika dozoreval rod, ki gre za nami	Dr.-n-
Ustanovitev Pokrajinskega podpornega sklada
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 8 maja 1941-X1X štev. 291 in smatrajoč za potrebno, da se obče podporno delo v območju pokrujine vzporedi in poenoti,
odreja:
Člen 1. Pri Visokem Komisariatu se ustanavlja Po krajinski podporni zavod.
Zavodu je namen, {»dpirati jx> krajevnih odborih, ki se ustanovijo v občinah pokrajine, posameznike in rodbine, ki so v posebno težavnih življenjskih razmerah.
Člen 2. Pokrajinski podporni zavod vodi upravni odbor, sestavljen iz predsednika, ki ga imenuje Visoki Komisar, in iz tehle članov:
Eenega predstavnika Zveze bojevniških faši-
jev, pokrajinske zaupnice Ženskih fašijev, ljubljanskega župana ali njegovega odjx>slanca, jh>-krajinskega zdravnika, načelnika oddelka za so-
cialno skrbstvo pri Visokem Komisariatu, predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev, predsednika Pokrajinske delavske zveze, predstavnika Prehranjevalnega zavoda Ljubljanske pokrajine.
Člen 3. Zavod deluje podporno jjo občinskih podjiornih odborih, ki jih vodijo predsednik in dva do štirie člani, izbrani izmed fiosebno prikladnih oseb, spadajočih po 6vojem bivališču ali I>o sedežu svoje gospodarske dejavnosti v zadevno občino.
Zvezni podpoveljnik na ogledu zimskih kuhinj na deželi
Ljubljana, 22. decembra.
Zvezni f>od[>oveljnik italijanske liktorske mladine iz Ljubljane si je po naročilu zveznega poveljnika Eksc. Emilia Graziolija ogledal zimske kuhinje GILL-a v naslednjih krajih: v Sjjodnjem in Zgornjem Logatcu, na Rakeku, v Ložu, Črnomlju, v Metliki, v Gradcu, Kočevju, Ribnici, Dolenji vasi. Novem mestu, St. Jerneju, v Kostanjevici in v Toplicah. V vseh navedenih krajih si je podpoveljnik prof. Cassani skupno s pokrajinskimi nadzorniki, domačim učiteljstvom in občinskimi jioveljniki GILL-a jx>drobno ogledal naprave jx> kuhinjah in jedilnicah, ki so bile pred kratkim ustanovljene. Za pravilno funkcioniranje in za njih še večjo izpopolnitev je dal krajevnim voditeljem točna navodila.
Povsod so zveznega podj>oveljnika GILL-a z veseljem sprejeli mali podpiranci ki so mu hoteli izkazati svojo toplo zahvalo za njegovo zanimanje za mladinsko organizacijo, ki je bila ustanovljena v korist mladine.
Filmske predstave GILL-a na Viču
Ljubljana, 22. decembra.
Zvezno poveljstvo italijanske liktorske mladine iz Ljubljane nadaljuje s svojimi kinematografskimi predstavami za šolsko mladino ljubljanskih predmestij in je včeraj priredilo po prenosljivem zvočnem kinu predstavo v dvorani I. mešane ljudske šole na Viču.
Zvočni aparat je med malimi gledalci vzbudil občudovanje, saj številni med njimi doslej še niso nikdar videli od bliku, kako se filmske slike projicirajo na platno. Nekateri otroci I. mešane ljudske šole so prostovoljno pomagali pri nameščanju aparata ter se živo zanimali, kako delujejo posamezni mehanizmi.
Na sporedu treh predstav, ki jih je gledalo kakih 1000 učencev, so prikazovali dokaze delavnosti mladinske liktorske organizacije. Bili so to filmi v barvah. Poleg tega pa so prikazovali dva vzgojna filma, in sicer »Lov na lisico« na Madžarskem ter dokumentarični film o navadah in običajih na Jaj>onskem.
Kongtag - biser Modne Azije
Hongkong radi imenujejo »biser Vzhodne Azije«. Človeka, ki opazuje ta otok od blizu, navdajajo zelo mešana čustva pri pogledu na res krasen in edinstven »Peak of Victoria«, pa potem pomisli še na vse drugo, kakor na trgovino z opijem, na milijonski zaslužek pri cvetoči trgovini v Hoaigkongu in na j>odobne zadeve, ki so v navadi tam daleč na vzhodu.
Ko so Angleži letošnjo pomlad slovesno praznovali spomin na dan, ko je angleški vojak prvič stopil v Hongkong in je zasadil angleško zastavo na skoraj neobljuden otok in so se na tej proslavi vrstili zanos ti i slavnostni govori, je ta ali oni prav gotovo zmajal z glavo, češ Bog ve. če se bo ta sicer močno utrjena postojanka lahko obdržala pred gromom japonskih topov in pod težo bomb z japonskih letal. Takrat se je še nvnogo govorilo o nepremagljivem strateškem obrambnem trikotniku
Iz Srbije
Uredba o ureditvi proizvodnje in potrošnje lesa in postranskih gozdnih proizvodov. Srbska vlada je izdala jjosebno uredbo, š katero je prenesla na ministra za narodno gosjx>rlarstvo nalogo preskrbe Srbije s kurivom. Po tej uredbi l>o omenjeni resorni minister za vsako leto vnaprej izdelal načrt za nabavo potrebne količine drv in ostalih jiostranskih gozdnih proizvodov. 7,a izvedbo uredbe bo gospodarski minister izdal vse potrebne naredbe in pravilnike.
Vrnitev obolelih srbskih vojnih ujetnikov v domovino. V Belgrad se je oni dan vrnila iz Nemčije s posebnim sanitetnim transportnim vlakom skupina obolelih srbskih vojnih ujetnikov. S postaje so vojne ujetnike takoj prepeljali v l>olniš-nieo, kjer jih je obiskal minister za socialno jx>-litiko in ljudsko zdravje dr. Jovan Mijuškovič.
Prepoved odnašanja življeajskih potrebščin iz posameznih okrajev. Večina okrajnih načelnikov v Srbiji je najstrožje prepovedala odnašanje raznih življenjskih potrebščin s svojih upravnih področij v druge kraje. Živila je prepovedano pre-kupovati in odnašati zaradi olajšanja dela državnih in samoupravnih oblasti s prehrano vsega prebivalstva.
Blagoslovljen božič, srečno novo leto! Te želje pošiljajo prijateljem in znancem naslednji Slovenci: iz Niša: Bezjak Jožef, Bizjak Alojzij. BoztC Ivan Budihtna Anton. Budin Ludvik, Cilenšek Mi-lutin' Donaj Anion, F.rmenc Josip, Gaberc Alojzij Hanžurej Franc, Jaroš Franc. Kočevar Leo-poid Krese Anton, Kožuh Josip. Kukman Matija. Ledinek Karel. Masten Alojz. Mavrič Ferrlo, Mo-dic Ludvik Mustek Srečko. Mustek Marija, Ostrov-|Wa Maksitnilian, Prtidič Franjo, Regent Franio, Rode Viktor. Stanič Marceli, Tekavec Franjo. Vari Ivan. Biziak Kratvio Karbu Ladislav. Mert Maks.
Kugovnik Ivan, Kušar Srečko, Muraus Alojzij, Muraus Viktor, Rajsman Anton, Rak Ivan, Šantl Simon, Božeglav Metod, Rozman Janko, Laharnar Rudolf, Belšek Janko, Stegenšek Josip, Marinček Franc, Rajliman Josip, dr. Stanjko Marko, Her-gout Josip, Hasl Drago, Panič Srečko, Kobav Jože, Kožuh Josip, Špicar Miran, Blaj Franc, Švajger Marija, Rupnik Jakob. Grebenšek Ernest, Lavrenčič Ladislav, Ferlez Leopold, inž. Lukovšek, Jelen Karel. Oblak Anton in Lipovšek Franc, Frie Ignacij, Turk Maks, Klarič Matija, družina pol. Tom-šeta, prof. Tomažič, Tončič Janko, dekan niške župnije g. Zakrajšek Viktor. Iz KraRujevca: Bel-tram F., David Ruža, Dolinšek Em., Puncer Mara, Hunski K., Jordan Iv. z družino, Jagodič Marjan, Klemenčič Fr. in družina, Novak Iv. z družino, Potočnik A. z družino, Petrovič Alek., Koprivšck Jože in Fr. z družino, Vauda Mir. in Mil. z družino, Strmšek Štefan, Rešel K. in družina, Zupane Jer., inž. Šapla z družino. Zerjal Drago z družino, Pungartnik Antonija, Terčak Stane, Dugar Martin, Roje Jože, Turk Ivan, Hanželič Ivan, Gala Mihael, Macarol Jos., Loparnik Vladimir, Aleš Erik. Der-ganc Adolf. Tušak Rih., Pifčanc Er. in soproga, llešič z družino, Lampreht Jože 7. družino, Na-putnik Rud., Korenjak Anton in Vlad. z družino, Krpan Anton, Gradišnik Vik., dr. Kolarič Karel, Mačus Fr. z družino, Bračko Sib.. Smrdel Jože z družino, Rozman Janko z družino, Prelog Fr. z družino. Stisni K. z družino, Mokole N. z družino, Mihelčič M. z družino. Fazarinc F. z družino, Kovačič A. z družino. Pucko St. z družino, Rureš Fr. z gospo, Vagner Fr. z ženo, preč. g. župnik Zalar in Pohor. Moravec Jože z družino. Isto žele tudi žene in otroci družin Janeza Velka-vrha. Ivana Imperleta, Jerneja žužka, Branka Ku-štrina. Jerneja Šebenika in drugih.
Pisarna krauujevških Slovencev. Slovenci v Kragujevcu in okolici imajo svojo pisarno v Kragujevcu, ulicjt knesinle Liubicc 19. uri rimo-kat. cerkvici
Singapur—Hongkong—Port Darwin (Avstralija), ki ne bo samo kljuboval morebitnemu japonskemu na-* padu, niarveč bo lahko služil tudi za napadalne načrte na Japonsko. Kaj kmalu se je pokazalo, da so bila ta pričakovanja prazna. Kaj je sedaj ostalo od 10 milijonov funtov, ki so jih Angleži izdali za utrjevalna dela, za bunkerje, za trdnjave na otoku, za pristanišča bojnih ladij, ee sprašuje dr. Heinz Becker v nemškem listu »Volkischer Beo-bachter«.
Nekaj zgodovino
Ko so Angleži pred sto leti zasedli Hongkong, otok, ležeč tesno ob morski obali, od celine pa ločen po izlivu reke Hsikiang, tedaj niso toliko mislili, da bqdo imeli nekoč na tem otoku veliko vojaško trdnjavo. Šlo jim je predvsem za trgovino z opijem, ki so ga spravljali iz Indije preko Hongkonga na Kitajsko. Ker pa so takrat Kitajci uvoz opija prepovedali, 'je jx>stal Hongkong največje središče za tihotapljenje opija na Kitajsko Kakor je znano, je prišlo zaradi tega celo do opijske vojne med Anglijo in Kitajsko. Angleško brodovje, ki je prišlo pred Hongkong, je takrat vodil lord Palmerston. Svojim vojakom je dal navodilo, »da naj vodijo boj v znamenju majhnih materialnih izgub in štednje angleške krvi in po možnosti tako, da ne bodo omogočili mirne ureditve odnošajev s Kitajsko«. Kitajci so bitko zgubili. V mirovni pogodbi Angleži niso zahtevali novih pokrajin, pač pa vojno odškodnino, dovoljenje, da smejo trgovali v nekaterih kitajskih lukah, otok Hongkong pa so proglasili za angleško kolonijo. Na otoku je nato kmalu vzcvetelo mesto Victoria.
Vendar pa ni ostalo samo pri tem. Med otokom in celino je krasen zaliv, ki lahko služi kot odlično pristanišče. Če so hoteli Angleži zgraditi tako pristanišče, pa so morali imeti še na nasprotni strani nekaj zemlje. To ee je tudi zgodilo. Leta 1800 so jim Kitajci odstopili 11 štir,jaških kilometrov zemlje na nasprotni strani Hongkonga ležečem polotoku Kowloon, ki ga loči le tesna ožina od otoka. Po boksarski vstaji leta 1898 so dobili Angleži še nadaljnjih 1400 štirjaškib kilometrov zemlje v zakup na Novem Kowloonu ter na otoku Lantao. Skozi Hongkong je šel velikanski promet, obsegajoč 19 milijonov ton, tako da je Hongkong za Liverpoolom in Londonom prav gotovo največja angleška luka.
Spočetka naj bi bil Hongkong angleška odskočna deska za Kitajsko, toda zadnje čase se je položaj jx»polnoma spremenil. Ko se je Japonska odločila vzeti v svoje roke usodo cele Azije in je izbruhnila vojna med Japonsko ter Kitajsko, je Hongkong takoj postal kovačnica in skladišče orožja, streliva, letal, topov in avtomobilov; Angleži so od tod podpirali Čungking v vojni proli Japonski. To se je končalo leta 1938, ko so Japonci pristali v zalivu Bias. nedaleč od Hongkonga ter eo Hongkong in Kowloon z 1,000.000 prebivalci popolnoma odrezali od kitajskega zaledja. Angleži so spoznali resnost položaja, izselili <,ene in otroke iz Hong-
Ljubljanski občinski odbor imenuje Visoki Komisar, odbore drugih občin pa krajevno pristojno politično okrajno oblastvo.
Člen 4. Pokrajinski podporni zavod dosega svoj namen: a) z morebitnimi dohodki imovine; b) z vsotami, ki mu jih daje na razpolago ministrstvo; c) s sredstvi, ki mu jih oventualno nakaže Visoki Komisariat; č) z vsotami, določenimi v občinskih proračunih, ki se odstopijo zavodu, kolikor zadevajo občno pomoč; d) z morebitnimi naklonili ustanov in zasebnikov in z raznimi drugimi dohodki,
Člen 5. Navodila za upravo in računovodstve-no jjoslovanje Pokrajinskega jx>dpornega zavoda se izdajo s piosebnim pravilnikom.
Člen 6. Nikakršne spremembe ni, kar se tiče delovanja in poslovanja že obstoječih javnih podpornih in dobrodelnih ustanov s jjosebnimi nameni, in ostanejo nespremenjene tudi naloge občin, jjolikor jih ne prevzame novi zavod, kateremu se odstopi tisti del podpornih skladov jx> občinskih proračunih, ki se določijo vsako leto za občno pomoč, spadajočo odslej v pristojnost Pokrajinskega jiodpornega zavoda.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 17. decembra 1941-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Gospodarstvo
Ureditev kreditnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na odredbe, veljavne v drugih jjokra-jinah Kraljevine za zaščito štednje in ureditev kreditnega poslovanja in z ozirom na potrebo sistematičnega sodelovanja z Inšpektoratom za zaščito štednje in dajanja posojil državnim organom, ki je odgovoren za ureditev denarnega poslovanja na vsem državnem ozemlju, izdal predpise o ureditvi kreditnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini.
Po čl. t. te uredbe je zbiranje prihrankov v kakršni koli obliki ter dajanje jx>sojil posel občnokoristnega značaja. Čl. 1. pravi: Vsi v Ljubljanski pokrajini delujoči zavodi, ki zbirajo prihranke ter dajejo jjosojila, najsi so javnopravnega ali zasebnopravnega značaja in se upravljajo redno ali izredno, so podrejeni nadzorstvu Visokega komisariata. Po čl. 3. opravlja nadzorstvo v smislu čl. 2. »Nadzorstveni urad za zaščito štednje in dajanje posojil«, ki ima svoj sedež pri podružnici zavoda »Banca dTtalia« v Ljubljani in je sestavljen iz funkcionarjev te banke ter inšpektorata za zaščito štednje in dajanje posojil. Ta urad ima pravico stopiti v zvezo z zavodi, ki jih označuje čl. 2., kakor tudi z vsemi oblastvi in zasebnimi ustanovami, z zavodi javnopravnega značaja in korporacijskimi organi ter zahtevati jioleg sporočil in j>odatkov, ki so mu potrebni, tudi njih sodelovanje pri opravljanju svojih poslov in za potrebno vzjroreditev z osrednjimi organi, čl, 4. pravj; Vsa dejanja, ki zadevajo ustanovitev, združitev, 6jx>jitev, likvidacijo, prevzem in odstop aktiv, fiovečanje ali zmanjšanje glavnice, začetek ali ustanovitev poslovanja, prevzem likvidacij ali nadaljevanja jjoslovanja ter vobče vse, kar se nanaša na spremembo go-sjiodarskega in premoženjskega položaja zavodov, mora predhodno odobriti Visoki komisariat, sicer so izvršeni ukrepi neveljavni. Tudi če bi se prošnja ne predložila, pa bi se pokazala jjotreba, ee morejo na predlog Nadzorstvenega urada z odlokom Visokega komisarja izvršiti vsi jx>sli, ki smo jih prej našteli. Naredba je stopila v veljanvo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 20. decembra. ,
„ --- ■
Novi seznani oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Službeni list z dne 20. decembra objavlja 50—54. seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. 50 seznam obsega 118 oseb iz Kočevja-okolice, 51. obsega 224 oseb iz Mozlja in Kočevja-okolice, Mozlja, Crmošnjic in 2 iz Ljubljane, 52. seznam obsega 149 oseb iz Kočevja-okolice, 53. seznam obsega 223 oseb iz Kočevja-okolice, Stare cerkve in Gorenje vasi.
Upravni ogled zvezan z razlastitveno obravnavo na področju kat. občin Borovnica bo 7. januarja prihodnjega leta s sestankom komisije ob 9 na postaji Borovnica. Zadevni načrt in seznam zahtevanih zemljišč bosta razgrnjena na občini v Borovnici. Gre za zgradbo odcepa od sedanje proge in zgraditvijo zveze z dosedanjo progo na drugem mestu. Zgradila bi se tudi nova postaja v Borovnici.
Spremembe v trgovinskem registra. Pri industrijskem in gradbenem podjetju Anton Res je bil vpisan prokurist Vasiljev Josip. — Pri Splošnem jugosl. bančnem društvu, podružnica v Ljubljani je bila izbrisana prokura, izbrisan je bil namestnik šefa jjodružnice Gordan Leo. — Pri tovarni kranjskega lanenega olja in firneža Hrovat & Komp., Ljubljana, sta bila vpisana javna družbenika dr. Lidija Tatjana Hrovat, om. Gogala in inž. Evgen Gogala. — Pri javni trgovski družbi Ilija Goleš in Valentin Radočaj v Novem mestu je bila izbrisana zaradi smrti družbenika in opustitve obrata.
Vpisi v zadružni register: Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev v Ljubljani, zadr. z om. jamstvom, predsednik Graselli Andrej, člani uprave: Koželj Alojzij, Stanič Ciril, Vrančič Ciril, Marin-čič Rudolf, Iglič Vlado, Ryška Marija, Jeločnik Pavel in Vadnov Vladimir. — Nadalje je bila vpisana Nabavna, prodajna in proizvajalna zadruga mesarjev v Ljubljani, zadr. z om. jamstvom, člani upravnega odbora: Javornik Ivan, Rezan Franc, Osenar Janko, Gregorc Anton, Marinko Jože, Mu-sar Josip, Ocvirk Franc, Jagodic Franc in Benčina Josip. — Pri Hranilnici in posojilnici v Trebelnem je bil izbrisan član uprave Žagar Franc, vpisan pa Miklič Jože.
konga, pomnožili posadko in trdnjavi še močneje utrdili.
Sedaj so jih Japonci presenetili in so že zavzeli Kowloon z vsemi utrdbami. Nad mestom Victoria, kjer živi 500.000 Kitajcev in kakib 20.000 Evropcev, pa krožijo japonska letala, sipajoč ogenj in smrt, prav tako ga obstreljujejo ie ves čas vojne na Daljnem Vzhodu z morja in s celine.
V Hongkongu je razvita poleg trgovine tudi j znatna industrija: sladkor, cement, volna, vrvi, J ladje. Hongkong je bil tudi svobodna kitajska luka. j Na otoku ni pitne vode. Japonci se sprašujejo, kako J bodo Angleži rešili vprašanje prehrane, če se jim • bodo še doigo upirali
Eriavčev grob in nagrobnik
Italijanska patrola v neki zavzeti sovjetski vasi
Ljubljanska gradbena delavnost v letu 1941
Zadnja leta je bila gradbena delavnost v Ljubljani dokaj živahna in je vsako leto pridobila Ljubljana lepo število novih in sodobnih stanovanj. Značilno je za gradbeno delavnost Ljubljane, da v pretežni meri obsega le stanovanjska poslopja, tako da so gospodarske in industrijske zgradbe izredno redke. To je razumljivo samo po sebi, saj je Ljubljana v pretežni večini uradniško mesto in ima le svojo staro in vpeljano industrijo, ki ne doživlja posebnih sprememb, medtem ko se nova industrija zlepa ne naseli v Ljubljani.
V zadnjih letih je doseglo leto 1939 rekord v gradbeni delavnosti. Tedaj je bilo namreč zgrajenih v Ljubljani 173 novih stanovanjskih hiš s skupno 602 stanovanjema. Tedaj so veljale te stanovanjske hiše skupaj 46 in pol milijona. Statistika, ki obravnava gradbeno delavnost v Ljubljani, upošteva seveda šele zgradbe, za katere je že izdano uporabno dovoljenje. Zato moramo upoštevati, da je marsikatera od zgrajenih hiš začeta že leto prej. Vendar nam to celotne slike ne spremeni mnogo, pokaže pa kvečjemu, da se je vsa gradbena delavnost oživela že morda nekoliko prej, kakor to kaže statistika. Kljub temu pa gre statistika, čeprav z majhno zamudo, s časom. To dokazuje še najbolj gradbena delavnost v letu 1940, iz katere je jasno razvidno, da so zaradi začetka evropske vojne gradili predvsem mali ljudje, ki so hoteli spraviti svoje prihranke v nepremičnine, medtem ko je javna gradbena delavnost nekoliko ponehavala. Tako je bilo zgrajenih do božiča leta 1940 v Ljubljani v | lanskem letu 113 stanovanjskih hiš, ki so imele skupno 354 stanovanj. Med temi je bilo 45 hiš z enim samim stanovanjem, 68 hiš pa z več stanovanji.
101 hiša s 483 stanovanji
Nagib, ki je vodil ljudi, da so gradili hiše v Ljubljani, je tudi v letošnjem letu ostal v glavnem isti. Zopet vidi/mo, da so gradili večinoma manjše hiše in če upoštevamo, da je v letošnji statistiki do konca novembra vračunano tudi uporabno do-•\oljenje za veliki stanovanjski blok Pokojninskega zavoda, potem bo slika gradbenih razmer v letošnjem letu precej podobna lanskemu. Presenetljivo pa je dejstvo, da je bil uspeh enajstih mesecev letošnjega leta boljši od gradbenega uspeha v letu 1940. Tako je bilo v letošnjih enajstih mesecih izdano uporabno dovoljenje za vsega skupaj 101 hišo. V primeri z lanskim letom je to za 12 hiš manj. V primeri s številom stanovanj, kar je seveda tudi zasluga Pokojninskega zavoda, pa je bilo letos v teh sto hišah urejenih 483 stanovanj, torej za 129 več kakor lani.
Majhne hiše - majhna stanovanja
Podrobni pregled nam kaže naslednje podatke o hišah samih. Zgrajenih je bilo 12 pritličnih stavb in 50 cnnnadstropnih. Dalje 7 dvonadstropnih, 13 trinadstropnih, 8 štirinadstropnih in 1 petnadstropna. Z več kot enim nadstropjem je bilo torej vsega skupaj zgrajenih komaj 29 zgradb, kar je pi?la tretjina vseli v 11 mesecih zgrajenih stanovanjskih hiš v Ljubljani. Tudi ureditev stanovanj samih kaže razveseljivo dejstvo, da so stavbni gospodarji zlasti gradili majhna stanovanja. Najprej imamo 20 hiš, ki imajo sploh eno samo stanovanje. Med stanovanji samimi pa označimo lahko 400 stanovanj kot majhna stanovanja in le 83 stanovanj kot velika stanovanja. Velika stanovanja so vsa tista, ki imajo tri ali več sob. Med majhnimi stanovanji je bila letos zgrajena ena sama stanovanjska kuhinja, dalje 139 enosobnih stanovanj in 244 dvosobnih stanovanj. Videti je, da so za ljubljanske razmere najbolj primerna dvosobna stanovanja. Trisobnih stanovanj je bilo le 61, štirisobnih komaj 9, pet-sobna pa le 3. Garsonjer je bilo zgrajenih 21.
Napredek stanovanjske kulture
V vseh stanovanjih je 925 oseb, 462 kuhinj. V stanovanjih je bilo urejenih 124 kabinetov in 141 sob za služkinje. Zadnja številka pomeni, da dobi v Ljubljani že skoraj vsako tretje stanovanje sobo za služkinjo. Glede na higieno in sodobno ureditev stanovanj je razveseljivo dejstvo, da z vsakim letom raste število kopalnic. V lanskem letu je bilo v 354 stanovanjih postavljenih 231 kopalnic, letos pa v 483 stanovanjih 391. Tn se pravi, da le 92 stanovanj, zgrajenih letos v Ljubljani, nima kopalnice,
kar je torej približno ena petinal Vse večje stanovanjske hiše imajo tudi pralnice, katerih je bilo zgrajenih 86. Avtomobil isti niso prišli na svoj račun, ker je v vseh stanovanjskih hišah bilo zgrajenih koinaj 9 garaž, pač pa so vse večje hjše, kakor to določajo predpisi, dobile tudi zaklonišča, katerih je bilo skupno zgrajenih 49.
Znatne investicije
Vsa gradbena delavnost je bila, kakor že zadnja leta, usmerjena na zunanje predele mesta. To velja zlasti za večino enonadstropnih, pritličnih in mnoge dvonadstropne hiše. V središču mesta so se gradile le večje stanovanjske zgradbe. Vrednost v 11 mesecih postavljenih zgradb je precejšna, saj znaša 18,700.000 lir. V primeri z lanskim letom je to skoraj še enkrat več, kar je razumljivo, če upoštevamo porast cen. V letu 1940 je graditev stanovanjskih hiš bila ocenjena na 24 milijonov, v letu '1939 pa na 47 milijonov.
V	korist stanovanj gTedo tudi nekatere prezidave na obstoječih hišah. V letošnjih 11 mesecih je bilo s prezidavami in prksidarvami pridobljenih 25 majhnih stanovanj. Te prezidave so veljale 1,850.000 li-r. Vsega skupaj je bilo tako pridobljenih 51 sob in 31 novih kuhinj. Če upoštevamo še te prizidaive in prezidave, je Ljubljana v prvih 11 mesecih pridobila 508 novih stanovanj. Celotna gradbena stanovanjska delavnost pa je zahtevala okrog 20,550.000 lir.
Gospodarske zgradbe
Poglavje zase so gospodarske zgradbe, ki nam dajejo popolnoma drugo sliko. Gospodarskih zgrarlb, gospodarskih prizidkov in gospodarskih prezidav je bilo vsega skupaj 72. Izvršene so bile večinoma v sredi mesta. Velik del teh gradbenih del odpade na ograje, na skladišča, trgovine in pisarne. V teh gospodarskih zgradbah so bila pridobljena tudi tri majhna stanovanja. Vrednost gospodarskih zgradb, prezidav in pri/zidav pa znaša 4,240.000 lir.
V	celoti nam kaže torej gradbena bilanca 11 mesecev letošnjega leta, da je bilo zgrajenih stavb vsega skupaj za okrog 25 milijonov lir. V tem pregledu niso upoštevane javne zgradbe in priznati moramo, da se je letošnje leto Ljubljana dobro odrezala. Ne smemo dalje pozabiti, da bo v mesecu decembru izdanih še morda nekaj uporabnih dovoljenj, ki bodo to statistiko še zboljšala.
Pogled v bodočnost pa vsekakor kaže, da bo prav zaradi živahne gradbene delavnosti v zadnjih letih tudi v Ljubljani graditev stanovanjskih hiš nekoliko popustila. Gctovo pa je, da je gradbena delavnost zadnjih let v veliki meri preprečila stanovanjsko stisko, ki bi sicer v sedanjih razmerah nujno morala nastopiti
Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«
Vsaka knjiga le 5 lir! t Najlepše božično in novoletno darilo sta knjigi: »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens«.
Sedaj, ko smo pokopali blagopokojno gosj>o vdovo Marijo Erjavčevo, utegne marsikoga zanimati, kje je grob rajnega njenega soproga, profesorja in odličnega slovenskega kulturnega delavca, Franceta Erjavca. V spominski knjižici Pisateljskega podpornega društva v Ljubljani, ki jo je leta 1911. izdal pok. Anton Trstenjak. obravnava 13. odstavek priprave za postavitev spomenika Franu Erjavcu. Glasi se dobesedno takole: »Erjavčev nagrobni spomenik v Gorici. Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani ni zapustilo Erjavčevih nežnih otrok in je skrbelo, da se Erjavcu samemu postavi dostojen spomenikv a v Ljubljani, da se mu vzida spominska plošča. Za nagrobni spomenik so skrbeli goriški rodoljubi in so v ta namen nabrali kakih 2700 gld. (Družba sv. Mohorja je sama darovala 500 gld.) Dne 24. oktobra 1. 1889 so dali prenesti truplo rajnkega profesorja Fr. Erjavca in njegovega sedemletnega sinka Milutina v poseben skupen grob v tako imenovani gaj ali park na novem mestnem pokopališču. Nad grobom je kamenita plošča, v vzglavju grobovem se vzdigujejo trije veliki kamni eden vrhu drugega, tretji višji kamen ima napis:
FranErjavee,	j
rojen 9. sept. 1834, umrl 13. jan. 1887.
Bil mož si cel in učenjak in zvest domovju sin. dokler bo živ Sloven še kak, bo živel' Tvoj spomin.
Hvaležni narod.« * ________
" K temu zgodovinskemu spominu, ki smo ga prejeli, bi dodali tole dopolnilo:
Erjavčev grob je bil na prejšnjem goriškem pokopališču. Ležal je na gornjem koncu pokopališča na levi strani glavnega križpotja, kjer je bil prav za prav najlepši del predvojnega pokopališča.
Ko pa je med svetovno vojno deloma kar po sredi tega pokopališča tekla fronta, je bilo pokopališče močno razdejano. Zdi se. da je v tistih hudih bojih tudi Erjavčev nagrobnik bil uničen. Zdaj je goriško pokopališče na južnem koncu goriškega mesta ob cesti, ki vodi v Miren. Staro pokopališče pa. kjer je sicer še zaznaven prostor, kjer je bil Erjavčev grob, se počasi spreminja v sprehajališče in park. Piscu tega dodatka pa ni znano, ali so bili Erjavčevi telesni ostanki preneseni na novo goriško pokopališče. Zdi se. da niso bili, ker so bili medtem izumrli v Gorici že skoraj vsi Erjavčevi prijatelji in sodobniki. Vendar bi to zadevo utegnil bolj pojasniti kdo, ki prebiva v Gorici in se je za usodo Erjavčevega groba še posebej zanimal.
Naš Božič
Za betlehemski čudež v bornih jaslicah bomo letos imeli Slovenci gotovo polno razumevanje. Ni ga naroda pod soncem, ki hi po zunanjih razmerah bil tuko čisto blizu skrivnosti pr\e sv-te noči kakor je naš narod. Vse je odpadlo, kar nus bi moglo ločiti od novorojenega Boga; vsi zunanji pogoji so dani, da se med nami obnovi betlehemski čudež. Kajti Od-rešenik se je v prvem hipu zemskega življenja postavil na stran ubogih, slabotnih, krotkih in miroljubnih.
Ko letos naše ljudstvo prihaja k jaslicam, je podobno betlehemskim pa-stirjem, ki božjemu Det-tu niso mogli na zunaj nič nuditi, razen svoje born.- revščine. A dobri mali Je-zušček je pastirje vseeno z veseljem sprejel in jih blagoslovil, ker je gledal nn njih srca. V srcih pa jim je gorela vera in ljubezen. Pokleknili so k jaslicam in pod neznatno človeško podobo molili svojega Boga. Tako je pastirjem njih revščina postala v blagoslov in v največjo srečo.
Vsi tisti, ki so jih zunanje razmere pritisnile k tlom, a imajo še veliko krščansko srre, morejo iz božične skrivnosti črpati veliko tolažbo zn naš čas. Novorojeno Dete, ki je v b di in revščini postalo nam enako in mi njemu, je tudi naš Bog, ki drži vesoljno stvarstvo v rokah in vodi usodo narodov. Obdaja ga polno skrivnosti, ki jih ne doumemo, kakor tudi ne doumemo v globini dogodkov našega časa in našega rodu. Verujemo pa, da se tistim, ki v Boga verujejo in ga ljubijo, vse v dobro obrne.
Zato praznujmo tudi letos vernega in zaupljivega srca blagoslovljen božič pr~d jaslicami.
Mir vsem, ki so prave volje!
Z Gorenjskega
Novi gauleiter dr. Rainer na Gorenjskem. —
Pretekle dni 6e je novi gauleiter ne šef civilne uprave za Koroško dr. Rainer pripeljal na Gorenjsko, kjer 6e je najprej oglasil na Bledu. Spremljal ga je dosedanji šef civilne uprave Kučera. Z Bleda se je dr. Rainer odpeljal v Kranj, nato pa je obiskal St. Vid, kier si je ogledal, kakor poroča »Kerntner Grenzruf« nekdanjo škofijsko gimnazijo. Pri tej priliki je odšel tudi na mejo, kjer je govoril z obmejno stražo ter dal roko tudi italijanskemu obmejnemu stražniku. Tukaj je »govoril z Nemci, kateri se preseljujejo v velikem preseljevanju z ozemlja, zasedenega po Italijanih«. Nato ee je odpeljal v Črnuče, kjer ga je na črnuškem mostu pozdravil politični komisar kamniškega okraja dr. Dovjak v spremstvu okrajnega vodje Ju6ta. V Domžalah si je ogledal šolo in šolarje, ki so mu peli nemške pesmi. Ko je prišel v Kamnik, ga je pozdravilo z zastavami okrašeno mesto. — Iz Kamnika se je odpeljal v Kranj, kjer je bil 6pet pozdravljen po krajevnih voditeljih. Navzočni so med drugimi bili politični komisar dr. Skalka, okrajni vodja Koroške zveze Samonigg ter kranjski župan dr. Markgraf. Zastopstvu prebivalstva, ki je bilo sprejeto, je dr. Rainer povedal, da je njegova naloga ustvariti srečno Koroško. Naglašal pa je, da je za 6rečno bodočnost glavno sredstvo propaganda, ki jo je V6em polagal na 6rce. Potem se je odpeljal na Bled ter se med potjo ustavil še v Radovljici, kjer je dejal, da bo zdaj 6edež civilne uprave v Celovcu, ne pa več na Bledu, da pa bodo tudi drugi uradi poslej preneseni v Radovljico z Bleda. Ko se ie z Bleda vračal nazaj v Celovec, 6e
J'
je ustavil na Jesenicah, kjer je imel tudi nagovor, v katerem je naglašal, da so ti kraji poslej deli Velike Nemčije. Spiotom se je oglasil še v Kranjski gori, kjer je obiskal tečaj celovških učiteljic, katere imajo zdaj svoj tečaj tukaj. Pod Triglavom se je nato skozi Podkoren vrnil domov.
Oglje in krvave klobase pred sodnikom
Ljubljana, 23. decembra.
Kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Pompe je včeraj obravnaval štiri zadeve zaradi navijanja cen. Kot prvi obtoženec je prišel pred njega starejši ljubljanski trgovec, ki je bil obtožen, da je prodajal oglje za likanje v vrečicah po 1.40 liro kg, ko naj bi bila za tako oglje določena najvJSa cena 1 liro za kg. Trgovec je navajal vse razbremenilne okolnosti, poudarjajoč, da za izbrano, očiščeno in pakirano oglje ne velja maksimalna cena. ki velja le za odprto, neočiščeno oglje. Trgovčev dobavitelj je navedel, da za izbrano in očiščeno oglje ni določena
Izginili so brez s!edu...
i
glasu. Njegov sin je zdaj zaprosil, da se nvede postopanje, s katerim se naj razglasi za mrtvega. V smislu zakonskih predpisov sodišče zdaj poziva vsakogar, ki bi o J. Ilorvatu star. kaj vedel, da to sporoči sodišču ali pa Ivanu Jarcu, vpok.'sod. ipristavu v Novem mestu, ki je za to Zadevo postavljen za skrbnika. Če do leta 1945 o Horvatu ne bo nobenega glasu, ga bo sodišče pri zopetnem predlogu oklicalo za mrtvega.
Na sodni razglasni deski so nabiti še štirje taki razglasi. Eden za Frančiško Saje, roj. 1867 v Ponikvah in za katero je že 50 let sled izginila v Italiji, drugi za Franca Klobučarja, roj. 1886 v Žirencih in ki je izginil v Ameriki, tretji za Jožeta Papeža, ki je I. 1914 odšel na ga-liško fronto in ga je tam najbrž vzela vojna, četrti za Janeza Štanglia, o katerem že od leta 1880 "v Vel. Podljubnu v občini. 1910 iz Amerike ni nobenega glasu.
........... ' '	Koliko je takih, ki so izginili v tujem morju, pa se ne svoji, ne domovina name vr.č ne spomnijol
Novo mesto, 23. dec.
Dolenjska je bila nekdaj znana po velikem številu svojih sinov in hčera, ki doma niso mogli dobiti dovolj kruha, pa so se zato za zaslužkom in kruhom podali čez veliko lužo v Ameriko ali pa v razne evropske države. Mnoge od teh je tujina pobrala in jih tako skrila, da v domovino ni o njih bilo več glasu. Če koga zanima usoda naših izseljencev, ne bo pozabil od časa do časa pogledati na oglasno tablo tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer so nabiti razglasi o uvedbi postopanja za razglasitev za mrtvega.
Po datumu najnovejši razglas je oni, s katerim sodišče sporoča, da se je postopanje za razglasitev za mrtvega začelo za Jožeta Horvata, roj. 15. X. 1880 v Vel. Podljubnu v obč' šmihel-Stopiče. Mož se je leta 1910 podal v Ameriko na delo. Do ieta 2915 se je poreako-tna še oglašal, od takrat pa o njem ni bilo več
maksimalna cena, kar so mu potrdili tudi na komisariatu. Trgovec je bil oproščen.
Prav nerodna je pa bila zadeva trgovke Francke. Ta je septembra prodajala krompir po 1.40 lir kg, ko je bila takrat določena že mnogo nižja cena, namreč 1.20 lir kg. Trgovka se je v prvi vrsti izgovarjala, češ da je pi dajala uvoženi, ne domači krompir. Neka stranka, kot priča zaslišana, je povedala, da je trgovka za domači krompir zahtevala 1.40 za kg. Sodnik je po izvedenih dokazih obsodil trgovko na 7 dni zapora, 100 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine. V sodbi je poudaril, da je bila res oa avgusta do 18. septembra določena cena za uvoženi krompir t.40 lire, toda od tega dne znižana na 1.20 lir. Ker je trgovka konec septembra še vedno zahtevala višjo ceno, je zakrivila prestopek navijanja cen.
Jože je branjevec, tudi njegova žena je branjevka. Oba prodajata sadje v Logatcu. V oktobru sta prodajala grozdje in hruške vojakom po prav visokih cenah. Bila sta ovadena sodišču zaradi navijanja cen in včeraj obsojena vsak na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni. Sodbo sta sprejela.
Mesar France je znan kot izvrsten izdelovalec raznih klobas, zlasti krvavic. Prišel je pred sodnike, ker je bil obtožen, češ da i' prodaja! krvavice po 14 lir kg, ko jim je bila cena določena na 8 do 10 lir. France se je zagovarjal. da takrat, konec septembra, krvavice še niso bile maksimirane in je sodniku predložil tudi podroben račun o izdatkih za izdelavo 50 kg klobas. Pri 50 kg krvavic je imel 65 lir dobička. Ko je dobil sodnik še druge uradne podatke o cenah krvavicam in ko je izvedenec potrdil, da cena za takrat ni bila pretirana. je bil mesar France oproščen od obtožbe. Pravi, da sedaj ne izdeluje več krvavic, ko je sicer res strokovnjak za take klobase.
Tonetu Turku v slovo
Nenadoma si nas zapustil, dragi Tone. Zadrhtela so naša srca, ko smo zvedeli to žalostno novico. - Še pred nekaj meseci smo se srečali s Teboj in zdel si se nam še krepak. Saj si bil vseskozi krepka notranjska korenina in nisi nikdar klonil. S Teboj se je zopet napravila vrzel v naših učiteljskih vrstah. Zelo malo časa si užival zasluženi pokoj. Dne 27. novembra letos je bilo štiri leta, odkar si bil upokojen. Tvoja služba ni bila lahka. Cele generacije in cele dobe so šle mimo Tebe. Svojim učencem si bil najboljši vzgojitelj in svetovalec. Bil si jim pravi oče. Tudi za izvenšolsko delo si se zanimal. Na svojih službenih mestih si ustanavljal drevesnice, narodne knjižnice, sadjarska društva itd. Bil si vseskozi skromen, odprtih rok in nisi nikdar hotel, da ve levica, kar daje desnica. Rojen si bil v skromni kmečki hiši pri Svetem Vidu nad Cerknico. Ker si bil doma priden učenec, so Te dali v ljubljanske šole. Tu si vseskozi izdeloval z odliko. L. 1901. si dovršil učiteljišče in napravil zrelostni izpit. Takoj nato si dobil učiteljsko mesto v Orehku pri Postojni. Tu si se spoznal s prvo svojo ženo Metko roj. Blažič, ki Ti je pa kmalu umrla, Zapustila Ti je hčerko Olgo, staro komaj 2 leti in sina Toneta, starega 10 dni. Kruto Te je zadela usoda, toda ni Te strla. S pomočjo sorodnikov si lepo vzgojil svoja otroka in skupno z njimi si jima preskrbel lepe položaje. Tvoje drugo službeno mesto je bilo pri Sv. Križu pri Litiji, kjer si se poročil s svojo drugo ženo Frančiško roj. Sotlar. Po 11 letih si odšel v Dol pri Ljubljani in od tu na Drenov grič pri Vrhniki. Tu si služboval 11 let. Na vseh službenih mestih so Te spoštovali in cenili Tvoji učenci in Tvoji stanovski tovariši. Ko si odhajal z Drenovega griča, smo Ti želeli, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj na svojem domu, v krogu svojih dragih. Toda neizprosna smrt Te jc iztrgala od Tvoje ljubljene žene in hčerke Milene. Komaj je minilo teden dni, odkar smo Te spremili na zadnji poti. Orosile so se naše oči, ko so za-grmele grude prsti na Tvojo krsto. Naj Ti bo, dragi Tone, lahka domača zemlja! Tvojim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje — Tvoji tovariši.
Spori
Božič brez športnega sporeda Ugodna smuka na Dolenjskem in Notranjskem
Do zaključka lista nismo prejeli nobenih poročil o božičnih športnih prireditvah. Drsalci so ujeli doslej le nekaj dobrih dni in še ni gotovo, če bo drsališče Ilirije čez praznike uporabno. Čo lx> drsalna sezona kaj ugodnejša, nam bodo pokazali svojo umetnost na ledu šele po novem letu. Nogometaši so začasno na dopustu, na smuško tekme v okolici Ljubljane pa bo tudi treba počakati, da ho bela snežna odeja vabila najprej k treningu in potem k tekmam.
Četudi bomo doma brez sporeda, bomo videli po ljubljanskih ulicah smučarje, ki bodo odhajali na Dolenjsko in Notranjsko, od koder imamo ugodna poročila o snežnih razmerah. V pisarni SPD smo zvedeli sledeče podrobnosti: vremensko poročilo 23. t. m. zjutraj: Polževo (029 m): temperatura — 4, 25 cm suhega snega, delno oblačno; Kočevje: — 2, 30 cm suhega snega, delno oblačno. Iz poročil, katera je prejelo SPD včeraj, posnemamo: Ribnica na Dolenjskem: — 3. 45 cm suhega snega, delno oblačno; Rakitna (790 m): — 6, 50 cm suhega snega, jasno; Kozjek nad Cerknico
(759 m): — 5, 40 cm suhega snega, delno oblačno. *
Skromen smuški program na Finskem. Z ozirom na to. da je velik del finskih smučarjev pod vojaško zastavo, je vodstvo smuške organizacije sklenilo, da bodo imeli letos na Finskem precej okrnjen spored zimskega športa. Vse prireditve mednarodnega značaja — n. pr. igre v Lahtih in tekmo v Salpausolskii — bodo odpadle. Doma bodo imeli Finci le manjše tekme lokalnega značaja, pač pa se bodo udeležili s prvim moštvom zimskih iger v Ga-Pa.
Na božifni turneji bodo nastopili švedski igralci hobeja na ledu iz Stockholma v sledečih mestih: najprej v Berlinu, zatem v Ga-Pa. kjer bodo nastopili 1. januarja proti nemškemu prvaku Sc, Riesersee, 4. jan. proti Schlittschuhklubu iz Berlina; zatem bodo odptovali Švedi v Švico in bodo nastopili 6. jan v Bcrnts, 7. jan. v liaslu ia 8. jan v Davoeu,
novice
Koledar
Sreda, 24. d-cembra: Adam in Eva; Iler-mina, devica; Tarzila, devica.
Četrtek, 25. decembra: Božič, rojstvo Gospodovo; Anastazija, mučenica. — Lunina sprememba: Prvi krajec: 25. decembra ob 11.43. IIcrschel napoveduje mrzlo vreme in mrzel veter.
Petek, 26. decembra; Štefan, prvi mučenec; Cozim, papež.
Sobota, 27. decembra; Janez Evangelist, npostol: Fabiola, vdova: Teofan. škof.
Nedelja, 28. decembra: Nedolžni otročiči; T cofila, devica in mučenica.
Novi grobovi
+ Umrla je 22. decembra 1941 na Dolenjski cesti 88,gospa Frančiška Rogač, soproga upok. žel. uradnika. Kot dobra krščanska žena je bila s svojim zglednim življenjem zvesta pomočnica svojemu možu in vsa se je posvečala dobri vzgoji svojih šestih otrok. Naj počiva v miru!
+ Ivan Lichteneckcr, zasebni nameščenec, stanujoč v moščanski župniji, je po dolgi bolezni vdano izročil svojo dušo svojemu Stvarniku. Pogreb bo v četrtek, dne 25. t. m. ob štirih popoldne iz kapelice sv. Antona na Žalah Mir in pokoj njegovi duši. Njegovi hudo prizadeti družini izrekamo svoje sožalje.
Osebne novice
— Slovenec promoviran v Zagrebu. V torek 23. t. m. je bil promoviran na univerzi v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva gospod Gorazd Gorjanec, Mlademu, 23 letnemu zdravniku iskrene čestitke!
in Straža Toplice normalni 24 urni natovorni in iztovorni rok, ki ie bil dne 27. oktobra 1941 znižan na šest delovnih ur.
—	Dar Rdečemu križu. V počastitev spomina svojega rajnega tovariša B a f o h a Dalibora so darovali dijaki 8. b razreda moške realne gimnazije s svojim razrednikom Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 132 lir mesto cvetja na pokojnikov grob. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
—	Razstava impresionistov v galeriji Obersnel bo odprta tudi čez praznike, razen na sveti dan popoldne.
Ljubljana
1 Cerkvena glasba pri oo. frančiškanih v Ljubljani na sveti dan 25. doc.: J. Rheinberger. Maša v C-duru za soli, zbor in veliki orkester. — St. Premrl, Graduale. — M. Filke. Ofertorij.
1 Red službe božje o božičnih praznikih pri sv. Jakobu: na božično vigilijo ob 5 zvečer pete jutranjice in Hvalnice, ob 6 nato slovesna sveta maša, pri kateri se izvaja Kempterjeva maša. — Na sveti dan: prva sv. maša ob 5 in potem svete maše ves čas nepretrgoma do pol 11. ko bo slovesna sv. maša. Pojjoldne ob 3 se začne mirovna devetdnevnica. ki se že od lanskega leta nepretrgoma vrši po vseh ljubljanskih cerkvah zaporedoma. Sedaj je zopet šentjakobska na vrsti. Na božič, sv. Štefana praznik, na nedeljo v božični osmini in na novega leta dan bo ta pobožnost ob 3 popoldne, ob delavnikih ob 6 zvečer. Najprej se vselej moli pol ure sv. Rešnje Telo, nato bodo litanije. 30. in 31. dec. ter 1. jan. bo ta devetdnevnica združena s tridnevnico za pripravo na prvi petek v januarju.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
ZELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM „ „ MEHANIČNA IM! ED I LN IC A - FUŽINE 11
ZIMA
ftfc	TRGOVINA
SV. PETRA CESTA 17
TEL. 20-45
— A'ojno sodišče (Tribunale Militare) v Ljubljani. Začetkom decembra 1941 je začelo v Ljubljani redno poslovati v justični palači vojno sodišče. Predsedstvo sodišča je naprosilo Advokatsko zljornico, da naznani seznam odvetnikov (zagovornikov), ki bi mogli sprejeti zagovorništvo v italijanskem jeziku pred tem sodiščem. Odbor zbornice se je vabilu takoj jk) potrebni konferenci s člani, ki pridejo za to zagovorništvo vjx>štev, odzval, sestavil seznam teh članov in ga dal predsedstvu vojaškega sodišča na razpolago. Seznam, ki vsebuje približno dvajset zborničnih članov, je občinstvu v Zbornici (Cigaletova ul. 3, telefon 43-34) na razpolago. Poudarja se, da so po normah vojaškega kazenskega zakona v miru in v vojni, ki je stopil 1. oktobra 194-1 v veljavo, načeloma zagovorniki iz odvetniških vrst priipuščeni.
Razveselite
svoje drpge z darilom „B0SCA" zabojem, ki je v njem 0 steklenic izbranih vin (2 steklenic: penečega vina, 1 steklenica Kina vina, 1 steklenica vina „Amaro". 1 steklenica desertnega vina in 1 časa češenj v žganju, povrh pa še nakaznica za posebno BOŽIČNO DARILO (listnico, kolo, pribor za jed itd.) CENA ZABOJU L. 260 — Zaboje s steklenicami izbranih vin dobile v DaJ-DAMU, ki Vam želi srečne božične praznike Na sam dan Božiča bo za počitek nameščencev DA J-DAM zaprt. — Prosimo goste, da to upoštevajo.
DAJ-DAM
Zaboie z izbranimi vini in posebnim božičnim darilom dostavljamo po želji tudi na dom.
—	Trgovske obratovalnice za časa božičnih praznikov. Združenje trgovcev ljubljanske jiokrujine obvešča trgovce in kupujoče občinstvo, da morajo biti po odloku Visokega Komisariata vse obratovalnice v sredo 24. t. m. odprte do 17. Na praznik sv. Štefana, v petek 26. t. m., pa mora jo biti vse trgovine, ki se bavijo s prodajo živil, odprte le od 8 do 21, vse ostale stroke pa imajo svoje obratovalnice zaprte ves dnn. Kupujoče občinstvo se ponovno «|W)zarja, da 6e pri nakupu blaga vsak izkaže s predpisano osebno legitimacijo.
—	Kupujem vse kože divjačine: lisice, dihurje, vidre, kune itd., po najvišji dnevni ceni. Kožuliovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.
—	»Vigred«, ženski list (januarska številka), je izšel. Letna naročninami 1.50 lir. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Slomškova ul. 1.
BlapsMin bvzli
svojim odjemalcem in prijateljem iskreno želimo
Ne pozabite, da je lepa slovenska knjiga danes tako velika vrednota, kot še nikoli prei. III Ko naročate knjige se obrnite na nas. Svetovali vam bomo
Lfudsho hnliaarna in Zfllotba naše k nI te
v Ljubljani, Pred škofijo 5 Tel. 25 29
—	Rdeči križ se zahvaljuje. Oddelek za oblačila Rdečega Križa v Ljubljani se tvrdki F, I. Goričar, Sv. Petra cesta 28 najtopleje zahvaljuje za naklonjenost, ki jo je izkazala s tem, da je imenovanemu oddelku brezplačno odstopila v uporabo prostor za šivalnico.
—	Ukradeno mi je bilo 20 mesecev staro irebe (konj). Temnokostanjeve barve, griva pristrižena, na čelu ima prasko, rep do kolen pristrižen. — Kdor bi kaj vedel o njem, naj mi takoj javi proti nagradi, na naslov: Anton Rogelj, Rožni vrh it. 4, občina Trebnje.
_ Tovorni promet na postaji Straia-Toplice.
Železniško ravnateljstvo naznanja: Z dnem 26. decembra 1941 se zopet uvede na postajah Ljubljana
1 Mestna plinarna bo v proslavo 80-letnice svojega obratovanja napravila v štiri že dograjene stanovanjske hiše, ki ima vsaka vsaj po štiri stanovanja, plinsko napeljavo v kuhinje in kopalnice skoraj brezplačno, in sicer pod sledečimi pogodi: 1. če se hišni gospodar pravno veljavno zaveže, da bo 60 mesecev plačeval mestni plinarni od vsakega stanovanja 15 lir, i>očenši s tistim mesecem, ko bo plinska instalacija izvršena; 2. če se sedanji najemniki stanovanj prijavijo za rabo plina. Pismene prijave hišnega gospodarja s sopodpisanimi najemniki stanovanj je treba vložiti do 15. januarja 1942.
1 Vse trgovce in peke, ki so prejemali moko iz skladišča mestnega preskrbovalnega urada, obveščamo, da bo mestni preskrbovalni urad prevzemal prazne vreče samo še 27. t. m. v skladišču g. Vidmarja v Gradišču. Po tem roku urad ne bo sprejemal nobenih vreč od moke ter bodo kavcije zapadle.
1 V Ljubljani so umrli od 12. do 18. decembra: Ja>rc Valter, 19 let, kroj. pomočnik, Seme-niška ul. 4; Prešeren Marija, 83 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Logar Jože, 63 let, železničar v p., Pokopališka ul. 18; Gmeiner Bogomir, 82 let, poštni poduradnik v p., Vidovdanska c. 9; Kajzelj Jelena roj. šercl, 66 let, vdova bančnega ravnatelja v p., Murnikova ul. 18a; Ceglar Marija roj. Jerančič, roj 6. jan. 1871, perica, Japljeva ul. 2; Erjavec Marija roj. Ferfila, 88 let, vdova profesorja in pisatelja, Erjavčeva 2t; Lenassi Marjan, 20 let, akademik, Glince, Cesta XVII-7; Smrtnik Anton, 49 let, posestnik, Dobrova 20 pri Lj.; Dernovšek Marko, 76 let, gostilničar in posestnik, Sava pri Litiji; Šlegel Marija roj. Šnoj, 54 let. žena žel. nadkontro-lorja v p., Gasilska c. 5; inž. žužek Josip, 85 let, Vidovdanska c. 9; Domicelj Peter, 6 let, sin inženirja, Dalmatinova ul. 7. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kudrca Ivan, 61 let, uj>oko-jenec drž. žel., Zadružna ul. 8a; Kemperle Ivan, sluga, Breg 10; Ilafner Terezija, 37 let, žena godbenika, Velika čolnarska ul. 9; Žefran Frančiška roj. Koman, 72 let, vdova Žagarja, Ob Ljubljanici 49; Delavec Ivana roj. Kern, 64 let, kajžarica. Gamel.jne 10; Majerič Anica, 3 leta, Rakek 169; llabič Amalija, lt let, hči posestnika, Javor 5. obč. Dobrunje; Čampa Anica, 10 mesecev, hči posestnika, Vrhnika 17; Smole Elza, 40 let, vzgojiteljica, Ix>gatec; Oranič Apo-lonija. 47 let, žena j>osestnika, Jarše; Vesel Angela, 73 let, posestnica, Zamostec 71 pri Sodra-žici; Illade Anastazija, 4 dni, hči mehanika, Brejčeva ul. 34; Baloh Dalibor, 18 let, dijak, Costova lil. 16; Mali Terezija raj. Bele, vdova Belič, 81 let, postrežnica, Japljeva ul. 2; Šlegel Ivan, 31 let, sin žel. nadkontrolorja v p., Gasilska c. 5; Štele Martina, 2 leti, hči ključavničarja, Štepanja vas 18; Kapelj Antonija roj. Anžur, 45 let, žena mehanika, Sv. Petra c. 74.
1 Za božifnico revnim otrokom sta darovala g. Avgust Aguola, trgovec s Tyrševe ceste. 1000 lir; g. Viljem Nemetz, ravnatelj pivovarne Union, 2000 lir. Za mestne reveže so darovali: ga. Jožica in g. Joško Šubert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, 250 lir; ga. Rezi Zalaznik, restavracija pri »Šestici«, 300 lir; rodbini Rudolf in Cernigol pa 100 lir v počastitev sjx>mina pok. g. Viktorja Medena. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Veliko božično veselje vam prinaša knjiga »»Delajmo jaslice«. Lepo branje za božične večere. Cena 8 lir. Dobi se v Ljudski knjigarni in trgovini V. Remec. Vsak božič jo boste z veseljem vzeli v roke!
1 Lep, a cenen božični ilar vašim malim je lična knjižica M, Bregar: Odkod sem, ninti? — Dečkom in deklicam od 8. do 12. leta. Cena 2 liri. Prodaja se v Ljudski knjigarni.
1 0 božičnih počitnicah boste zaposlili svoje male s slikanico Beli zamorfek. Dobi se po vseh knjigarnah.
I V četrtek ob pol 5 popoldne bo prva predstava Gregorinove božične drame »Kralj z neba«, na praznik sv. Štefana in na nedeljo 28. decembra, pa že ob 3 pojwldne. Pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, b rančiškanska ul. t in na dan ipredstav od 9 dopoldne dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. Permanentne vstopnice veljajo samo za prvo predstavo (jutri) in je treba pravočasno dvigniti kontrolni listek pri blagajni, ker se bodo v nasprotnem primeru prodali.
1 šivilje bodo imele svoj sestanek 28. decembra ob tO dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva 32-1, soba 3. .Vabimo vse
UnoilmnlciižiiiaitaMUilpiKEiiii.5
sprejemamo naročnino in oglase za »Slovenca", »Slovenski dom", »Domoljuba" in »Bogoljuba". Da;emo pojasnila glede oglasov. Prodajamo knjige »Slovenčeve knjižnice". — Telelon 30 — 30.
šiviljske pomočnice, da se tega sestanka, ki je izredno važen, polnoštevilno udeležijo.
1 Združenje brivcev in frizerjev obvešča cenjeno občinstvo in članstvo, da popravlja svojo prvotno objavo o delovnem času o praznikih takole: 26. decembra (sv. Štefan) se onra-t u je samo od 8—12; pofioldiie zaprto. V nedeljo
1 »Postržek« je naslov odlični komediji, ki slovi po svoji izredni ljubkosti, na drugi strani pa po veliki meri čistega in prijetnega humorja. V nedeljo 28. decembra bo ponovitev na Rokodelskem odru. Zaradi velikega povpraševanja si nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo od 20 do lt in eno uro pred predstavo. Med odmori godba! Začetek ob 5.
1 Prazniško zdravniško službo bo opravljal od srede od 20 do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, tel. 41-52.
Služba trafik ob praznikih
Trafike bodo na Božič, 25. decembra, ves dan zaprte! Na praznik sv. Štefana, 26. decembra, pa bodo vse trafike odprte!
Gledališče
Drama. Sreda, 24. dec. zaprto. — Četrtek, 25. dec. ob 10.30: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Zelo znižane cene; ob 15: Rokovnjači. Izven. — Petek, 26. dec. ob 14: Pe-trčkove poslednje sanje. Mladinska prestava. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene. — Sobota, 27. dec. ob 17.30: Dom. Red A.
Opera. Sreda, 24. dec. zaprto. — Četrtek,
25.	dec. ob 17: Madame Butterfly. Izven. — Petek,
26.	dec. ob 10.30: Desetnica. Mladinska predstava. Zelo znižane cene; ob 15: Prodana nevesta. Izven.
—	Sobota, 27. dec. ob 17: Netopir. Izven. Zelo znižane cene,
Radio Ljubljana
Sreda, 25. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba, vmes ob 8.00 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Božične pesmi pod vodstvom Pettinata — 12.40 Trio Ambrosiano — 13.00 Napoved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Skerjanca — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Prenos simfonič-no-vokalnega koncerta — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20.00 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.35 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove in pianista Marjana Lipovška — 21.20 Pogovor v slovenščini
—	21.30 Božična glasba, izvajata violinist Jan Šlajs in organist Pavel Rančigaj. Koncert prenašajo tudi ostale italijanske postaje — 22.00 Jaslice sv, Frančiška — 22.15 Zbor iz Atina — 22.30 Koralna cerkvena glasba — 22.45 Radijska poročila — 23.00 Komorna in orgelska glasba — 23.30 Božična maša.
Četrtek, 25. decembra: 8.00 Radijska poročila v slovenščini — 8.15 Radijska poročila — 10.15 Slavnostna maša — 12.30 Prenos s sodelovanjem vatikanskega radia — 13.00 Napoved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v Slovenščini — 13.17 Orkester EIAR-ja in komorni ljubljanski zbor pod vodstvom D. M. Šijanca: Božični koncert — 14.00 Napoved časa — 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.00 Otroški zbor EIAR-ja pod vodstvom Bruna Erminera — 17.15 Koncert tenorista Antona Sladoljeva, pri klavirju M. Lipovšek — 17.35 Čarobna piščal, Avanzijeva pripovedka. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20.00 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.35 Koncert basista Toneta Pe-trovčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek — 21.00 Glasba za otroški zbor in instrumenti: Hvalospev za Rojstvo Gospodovo. Glasba Ottorina Respighi-ja. Koncertni mojster in dirigent Marelli — 21.35 Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek, A. Dermelj, Č. Šedlbauer) — 22 20 Godalni orkester pod-vodstvom Mannoja — 22.45 Radijska poročila.
Petek, 26. decembra: 8.00 Radijska poročila v slovenščini — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Godba Kraljeve policije pod vodstvom Marchesinija
—	12.40 Kvartet ' Jožek — 13.00 Napoved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert terceta sester Stritarjevih — 14,00 Radijska poročila — 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Petralia — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca: Božična glasba — 19.30 Radijska poročila — 19.45 Stanko Prek s harmoniko — 20.00 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.45 Lirična sezona EIAR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom Franza von Hosslina s sodelovanjem violinista Enrica Pierangelija. V odmorih pogovor v slovenščini — 22.45 Radijska poročila.
Sobota, 27. decembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved časa 8.15 Radijska poročila — 12.15 Italijanska narodna glasba pod vodstvom Prata — 12.35 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, spremlja s kitaro Hladky — 13.00 Napoved časa, radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca — Lahka glasba — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Koncert pianista Marjana Lipovška — 14.45 Radijska poročila —■ 17.15 Nove plošče Cetra — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20.00 Napoved časa, radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Lirična sezona EIAR-ja: E. W. Ferrari: Štirje grobjani. V odmorih: 1. Pogovor v slovenščini, 2. Novice v slovenščini — Po operi: Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v četrtek, 23. derembra: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 4«; v petek, 26. decembra: dr. Piccoii, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška ccsta 62; inr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47»
Poizvedovanja
Zgubil sem usnjato rokavico na glavnem kolodvoru. Odda nai se na glavni pošti v pismonoški dvorani.
Iz Žalne
Prosvetno društvo v Žalni bo priredilo na Božič ob pol 4 popoldne v društveni dvorani božični misterij »Henrik, gobavi vitez« in ga bo v nedeljo 28. decembra ponovilo istotam. Zveze z vlakom ugodne. Vabljeni.
Iz Novega mesta
Novo mesto je dobilo poklicno gasilsko «eto.
S sedežem v Novem mestu je bila za ves teritorij novomeškega okrajnega glavarstva ustanovljena poklicna gasilska četa, ki poleg 2 poklicnih gasilcev, ki sta prišla iz Italije, sestavlja 12 domačinov iz vrst raznih gasilskih čet na teritoriju novomeškega okraja. Ti gasilci bodo prejemali mesečno plačo in bodo v gasilskih prostorih imeli skupno stanovanje in svojo lastno menzo. Vkljub ustanovitvi te jDoklicne gasilske edinice bo dosedanja gasilska organizacija v celem okraju nadaljevala pod dosedanjim vodstvom svoje delo.
Nesreča pri vrtanju. Pri vrtan iu kamna se je drobec železnega svedra zaril v roko 21 letnemu cestnemu delavcu Francu Žuglju iz Metlike in j>o-vzročil teže poškodbe. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji so mu izvlekli železni drobec in mu roko zašili. Hujših posledic Žugelj ne bo imel.
Iz Hrvatske
Prepoved prodaje modre galice. Ministrstvo za kmečko gospodarstvo je do nadaljnjega prepovedalo vsakršno prodajo modre galice.
Dosedanji hrvatski poslanik v Berlinu — vso-učiliški prof. dr. Branko Benzon — je postavljen za rednega vseuč. prof. na medicinski fakulteti v Zagrebu.
Graditev novega železniškega mostu čez Kra-pino. Zaradi postavitve drugega tira na železniški progi Zagreb—Dobova bodo podrli sedanji železniški most čez Krapino pri Zaprešiču in postavili novega. Licitacija za graditev novega mostu je že razpisana. Vse dele novega železniškega mostu bodo izdelali doma.
Vrnitev hrvaških delavcev iz Nemčije v domovino. Prejšnji teden se je vrnilo iz Nemčije v domovino precej hrvatskih poljedelskih delavcev, ki so v Nemčiji odslužili čas, za katerega so se bili zavezali. Ostali transporti hrvatskih poljedelskih delavcev bodo prišli v Zagreb nekaj dni pozneje. V Nemčiji je bilo v vsem 12.000 hrvatskih poljedelskih delavcev.
Odobritev novega muslimanskega časopisa. Tiskovni urad predsedništva hrvatske vlade je odobril izhajanje novega muslimanskega časopisa »Islamijet«. Omenjeno muslimansko glasilo bo izhajalo v Banji Luki najprej kot mesečnik, nato pa kot tednik.
Ko je bila Miška sama z Miškom, mu je rekla:
»Zdaj, ko ni več razbojnika Netopirja, se bova pa vrnila, kaj praviš?«
»Res je. Dolge počitnice sva imela in sva veliko doživela. Kar domov pojdiva!«
»Tako je, Mišek,« je dejala ona. »Zelo rada bi že videla najine prijatelje.«
Ko so bili pripravljeni kovčegi, sta bila Mišek in Miška pripravljena za odhod. Stric
Jurček ju je spremil na kolodvor. Mišek je dobil posebno nagrado, da je ujel razbojnika, a stric Jurček mu je dal iz svojega žepa lepo vsoto denarja in še zlato uro.
Družinske doklade v Italiji
O uvedbi družinskih doklad v Ljubljanski pokrajini se je doslej že precej pisalo in še več ugibalo. Končnih zakonskih določil o izvajanju družinskih doklad pri nas še nimanp. Ker pa bodo verjetno Vbaj v glavnem obveljale določbe italijanske zakonodaje, bo gotovo zanimalo naše delojemalce in delodajalce, kako je urejeno vprašanje družinskih doklad v Italiji.
Razvoj
V oklobru leta 1034 sta konfederacija industrijcev in konfederacija delavcev, zaposlenih v industriji, določili skrajšanje delovnega tedna od 48 na 40 ur, da bi s tem dosegli zaposlitev čim večjega števila delavstva in da bi se bolj uspešno borili proti brezposelnosti. Ob tej priložnosti je bilo odobreno tudi izplačevanje posebnih družinskih doklad za tiste delavce, ki so imeli več kakor enega otroka do 14. leta starosti. Namen, ki sta ga konfederaciji pri tem zasledovali, je bil preprečiti ali vsaj zmanjšati škodo, ki 6e je občutno pokazala z zmanjšanjem delovnih ur prav pri družinskih poglavarjih. Ta škoda pa je bila tem bolj vidna in občutna, čim večja so bila delavčeva družinska bremena. Tako je bila ustanovljena »Narodna blagajna za družinske doklade industrijskih delavcev«, ki je osnovala fond za podeljevanje družinskih doklad, v katerega so prispevali oboji, delavci in delodajalci, prvi nekaj manj kot drugi.
Ko se je poskus teh dveh konfederacij posrečil, je kr. zakonski dekret od 21. avgusta 1936-XIV vpeljal pravno dolžnost izplačevanja družinskih doklad za vse industrijske delavce, ki imajo družine in že nakazal tudi možnost razširitev družinskih doklad na 06tale pridobitne skupine. S tem 60 zadobile družinske doklade značaj pravega, posebnega dodatka socialne narave k delavčevi plači.
In res je bila kmalu nato z drugimi kolektivnimi pogodbami, sklenjenimi med ostalimi poklicnimi kategorijami, ustanova družinskih doklad raztegnjena s 1. januarjem 1937 tudi na uslužbence, zaposlene v trgovskih podjetjih in v kreditnih ler zavarovalnih zavodih. Kr. zakonski dekret z dne 17. junija 1937-XV, št. 1048, pa je posplošil družinske doklade s tem, da je razširil ugodnost družinskih doklad na vse uslužbence (delavce iti uradnike) včlanjene v različnih konlederacijah in upošteval pri tem tudi poljedelske delavce, ki do tedaj dru-^nskih doklad niso uživali. S tem dekretom se je predvsem zboljšal postopek pri nakazovanfu družinskih doklad, pojačeno je bilo sodelovanje države pri upravi tn povečana državna podpora zlasti za področje industrije in poljedelstva. Ustanovili so za nakazovanje družinskih doklad štiri fonde in sicer: za uslužbence industrije, trgovine, kreditnih in zavarovalnih zavodov in onih, zaposlenih v poljedelstvu. S kolektivno pogodbo z dne 3 avgusta 1937 pa so bile družinske doklade priznane tudi pripadnikom svobodnih poklicev.
Pravico do družinskih doklad so razširili tudi glede na krog korislnikov, za kalere so se družinske doklade izplačevale, in 6icer na delavčevo ženo in starše in v industrijski skupini tudi na druge sorodnike navzgorne preme črle. Tako je postala te ugodne t i deležna velika večina delavnega ljudstva in uradništva. Izvzeti so bili le uradniki z nad 2000 lir čiste mesečne plače.
Važne izpopolnitve na področju družinskih doklad so v naslednjih letih izvršili s kolektivnimi pogodbami, posebno v pogledu prispevkov.
Prispevki za družinske doklade. ki 60 bili določeni leta 1934 med obema industrijskima konfederacijama in decembra 1936 med trgovskima konfederacijama in s katerimi so bili deloma obremenjeni tudi delojemalci, so bili spremenjeni v korist delavcem tako, da je bil celotni znesek prispevkov prevaljen na delodajalce, kar je za skupino kreditnih in zavarovalnih zavodov veljajo že od V6ega početka.	f
Nova ureditev
Z zakonom od 6. avgusta 1940-XVIII, št. 1278, eo ve6 sistem družinskih doklad v Italiji končno uredili. Osnovne poteze določil tega zakona 60 naslednje:
1.	upravljanje družinskih doklad je z ustanovitvijo enotne blagajne za V6e pridobitne skupine finančno na novo urejeno; finančna udeležba države pri izvedbi družinskih doklad v industriji in poljedelstvu je zvišana, odprava delojemalčevih prispevkov zakonsko potrjena in uvedba družinskih doklad v poljedelstvu normalizirana;
2.	razširjenje družinskih doklad na vse otrokom izenačene 06ebe ler na zakonsko ženo in starše je bilo zakonsko priznano;-
3.	sistem družinskih doklad je bil razširjen na uslužbence državnih ustanov in javnih zavodov, kolikor jim te po obstoječih predpisih še niso pripadale;
' 4. morebitni prebitki prispevkov 60 določeni za vzdrževanje tečajev za strokovno izobrazbo delavcev in poglobitev družinske misli.
Nova ureditev družinskih doklad 6e opira predvsem na ustanovitev enotne blagajne namesto prejšnjih 4 ločenih blagajn. To enotno blagajno upravlja Nacionalni fašistični zavod za socialno skrb-
stvo, ki izravnava primanjkljaj na prispevkih za tiste pridobitne kategorije, pri katerih utegne nastati. Vendar vodi zl vsako pridobitno skupino ločeno knjigovodstvo. Od čistih prebitkov je 1% ločen za zbiranje rezervnega fonda za izravnavo primanjkljaja na prispevkih v bodočih računskih letih.
Sredstva
Sredstva za nakazovanje doklad vplačujejo v obliki prispevkov delodajalci in sicer v določenih odstotkih delojemalčeve brutto-plače. Ta odstotek je za posamezne poklicne skunine različen, kakor sledi iz sledečega pregleda.
jilna skupina: 1. industrija 10% (prispevkih od brutto-plače); 2. trgovina 6.25%
■ ..,«■- ■ __________t. t\~rt 4	J-II
Pridobitna
ki v odstotkih 3. svobodni poklici in umetniki 6.25%; 4. poljedelj-6tvo: delavci 1.50 lir za delovni dan; uradniki 8%, 5. kreditni in zavarovalni zavodi (6 podskupin) od 10.65—14.75%.
Višina doklad
Višina družinskih doklad ni z zakonom iz avgusta leta 1940 doživela nikakršnih sprememb. Pač pa so bile družinske doklade nekoliko zvišane letos v marcu in znašajo kakor izhaja iz spodnjega pregleda-
Pridobitne skupine
1.	iniusiriia (tedensko)
delavci: uradniki:
2.	trcovjna (mesečno)
delavci: nameščenci:
3.	poljedelstvo (dnevno)
delavci: uradniki:
4.	svododni poklici in umetniki
(mesečno)
delavci: uradniki:
5.	kreditni in zavarovalni zavodi;
(6 podskupin; mesečno) uradniki: najvišja skupina najnižja skupina
delavci:
Višina doklad v lirah
Za vsakega otroka v družini z
1 otrokom
6 — 9-30
24-37-20
065 1-55
24--3720
140 —
63 — 42'—
2 ali H otroki
4 ali več otroki
za ženo
8-40 12'30
3360 49-20
1	—
2	05
33 60 49-20
161--
77-— 49-—
10-80 1470
43-20 58-80
1-25
2-45
43-20 58-80
189-98--63--
9-30 1320
32-40 46-80
1-45 220
32-40 46 aO
143 —
84-50 53-50
za vsakega izmed staršev
5 40 8-70
19-20 27-60
0-80 I 45
19 20 27 60
91--
52--39--
Del stroškov za povišanje družinskih doklad je prevzela tudi država v maksimalni vsoti 350 milijonov lir letno in bo povračala enotni blagajni za družinske doklade zneske, potrebne za kritje tega bremena, v kolikor zvišani dohodki iz povišanja prispevkov za industrijski (prej 8%) in bančni zavarovalni 6ektor (prej 8.65—12.75% od bruto plače), ne bi zadostovali za kritje zvišanih družinskih doklad.
S posebnimi kolektivnimi pogodbami, sklenjenimi med konfederacijami v juniju in juliju letošnjega leta je bila višina zgoraj navedenih družinskih doklad podvojena. Seveda 6e je morala podvojiti tudi mera prispevkov in kar je najbolj presenetljivo, obremenjujejo ti dvakratni normalni .prispevki samo delodajalce. Ta podvojitev doklad in prispevkov velja za pripadnike vseh poklicnih skupin od 16. junija 1941 dalje, vendar 6anio za čas vojne.
Pomen družinskih doklad
Kakšen gospodarski pomen imajo družinske doklade za vzdrževanje delavcev in njihovih družin, dokazujejo te-le številke..
Družinskih doklad je bilo izplačanih v Italiji: prvo število velja za leto 1940, v oklepaju pa od avgusta 1937 do 1940: industrijskim uslužbencem 1.322,537.000 (2.475,384.083); trgovskim uslužbencem 158,064.000 (266,812.680); poljedelskim uslužbencem 157,752.000 (410,065.572); nameščencem kre-
datnih in zavaroval, zavodov 72,000.000, 161,002.000; elitnih in zavar. zavodov 72,000.000 (161,002.000) skupno v letu 1.710,373.000 (3.312,964.335) lir.
Ce ufiorabimo številke, navedene za leto 1940, izvzemši poljedelstvo, kjer veljajo posebne odredbe, bodo dosegle družinske doklade ; poviški, odrejenimi z dekretom od 23. marca 1941 in s podvojitvijo letošnjega junija odslej naprej letno 4 milijarde lir.
Druge, zelo zanimive številke, v katerih se kaže obsežnost družinskih doklad, 60 ne. ki pokažejo, koliko družinskih poglavarjev uživa doklade:
Industrijski uslužbenci za otroke 1.147.000; za žene 1,412.800, za starše 367.500; trgovinski uslužbenci za otroke 105.509. za žene 152.390, za starše 38.495; uslužbenci kreditnih in zavarovalnih zavodov za otroke 157.052, za žene 101.177, za slarše 68.135. Število otrok, za katere so prejemali doklade (industr. uslužb.) 2,475.000, (trg. uslužb.) 219.500. (uslužb. kredit, in zavar. zavodov) —, število staršev, za katere so prejemali doklade (ind. uslužb.) 469.000-, (trg. uslužb.) 54.060, usiužb. kred. in zav. zavodov) —. ■
V poljedeljski skupini je prejemalo družinske doklade 575.000 družinskih glavarjev za I in pol milijona vzdrževanih oseb. Toda ti podatki ne dajejo prave slike o družinskih dokladah v poljedelstvu iz posebnih razlogov, ki 60 ovirali preteklo leto popolno izvedbo določb, ki so bile dodane kolektivnim pogodbam.
Pri nas
Na zadnji seji ministrskega 6veta z dne 30. IX. 1941. je vlada sprejela zakonski predlog, da se družinske doklade razširijo tudi na Ljubljansko pokrajino. Ali se bo italijanska zakonodaja razširila na našo pokrajino v celoti ali s kakimi spremembami, ali bodo prispevki in doklade enake onitn, ki veljajo v Italiji in ali bo tudi za nas obveljal isti krog koristnikov, še ni določeno. Gotovo je po zatrdilu Visokega komisariata samo. da se bodo družinske doklade pri nas res ifvedle. — Kovač Ciril, pravni referent ZSZ.
E

Predstave ob 1« in 18.15. ob nedeljah In prs-
Mikih nn ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30
Zabavna filmska vko" edija, pnlna ljubezenskih za ilotljuiev In komičnih srcu Vojvodini« se zabava
Anla Barho>a. Kereij Tofano. — Izvrsten hoiifen program, balet, n elodijozua muzika KIN'> SI.OIU TEI. »-J-3«
Zaročenca
Krasna filmska drama po slovit. A. Mamonnvem romanu Vsled Iziedne dolžine filma piedstave v praznikih in v nedeljo idi 10.30, 14., 16.15
in 18.30 nri NaSvcti dan dopoldanska predstava odpade! KINO UNION TEL. »2-21
SAKAlt LKANDKIl v vloci nesrečne kraljico Marije Stuart v volefilmu
Kraljičino srce
V ostalih vlogah: \Villy Biruel, Lottc Koch, Frid. Benfer KINO M\TICA TEL. 2g-41_
Krose i, vsebinsko gloiiok Jilin o zlatem očetovem srcu, ki se žrtvuje za sina edine« Študent na krivih potih
Ruecero II 'frjjeri, Bob. Vlila, Germana Bnollieri »Diaiia Durbin v filmn o njeni nrvl ljubezni
Mlado,tne sanje
Fredstave nn oba praznika oh 14.:i0 in 17 KINO KODELJEVO, (el. 41-64
I
Grossisfiill lioSKe honfeK-confiezlonl cile na flftoflo?
masehili, troverete ogni vostro fabbisogno presso la Ditta
Vse
kar potrebujete, dobite pri tvrdki
C. C. TARGIONI - MILANO
Corso Buenos Ayres 75
Ccrsasi rappreseniante - Iščemo zastopnika
flTlfcil brezorožno samo-Uf.lll~Uf.ll9U obrambo za dame in gospode poučuje strokovniak. Cesta 29. oktobra št. 5, dvorišče desno.
Inženir kemije
išče takojšnje zaposlitve. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »INŽENIR - KEMIK« 13705
Una macchina per seri vere da uiiicio che apporii snellezza. precisione e rendi menlo nel lavoro 6 la nuova
Pisalni slro) za pisar, no, nove elegantne linije, precizne konstrukcije. trpežen in masiven, teče zelo lahko in liho
Rappreseniante eselusivo per la Provincia di Lubiana:
A. K O V A C I C
Prešernova ul. 44 Tel: 26 36 prej Ivan Legal
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO
želim vsem cenj. odjemalcem, znancem in prijateljem
JOŽE MUSAR
MESARIJA
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 61
Celovška cesta 43
Seria ditta ramo edilizio referenze primarie assumerebbe
rappresentanza o combinazione
con ditta o fabbr:canti Lubiana desi-deroii appoggiare propri prodo'ti ad affermata organizzazione per il Reune o particolarmente per 1'Alta Italia. Scrivere
Solidna tvrdka gradbene stroke r prvovrstnimi priporočili bi prevzela
zastopstvo ali se združila
z ljubljansko tvrdko ali tovarno, ki bi rada razširila polom ojai-ene organizacije svoie izdelke v kraljevini ali posebej v Gornji Italiji. Pišite na
Casseta 241 H. UNIONE PUBBLICITA' ITALIANA - Milano
Francesco Perrl:	20
Neznani ucenec
Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
Medtem se je treba hliniti, kazati 6e prijaznega tudi ženi, da ne bi zbudil kake sumnje. Tako ie tudi mislil, da bi šel in jo pozdravil v njenih sobah.
Varilijini prostori 60 bili v odmaknjenem delu hiše na levi 6trani drugega peristila v bližini vrta.i
Valerius je 6topil iz tablina — Manoa je šel za njim — in ko je šel skozi poseber. vhod po hodniku mimo sob za goste proti Varilijinemu stanovanju, je videl, da je prišla na ozki hodr.ik tudi neka 6užnja, ki je nesla v naročju sveženj 6vežih mandeljnovih vej, okrašena z lepimi srebrnimi sadeži.
»Stoj, stoji...« je zakričal in jo 6 pogledom prebodel. »Kam greš, ti... ničvredna hči Terzi-tova?«
Sužnja, ki je nepričakovano zagledala gospodarja, se je prestrašena ustavila.
Bila je Amala.
»Gospod, iz hiše plemenite Lolije Pavline prihajam in nesem te mandeljnove veje svoji gospodarici.«
Ob Lolijinem imenu 6e je Valerius vzpel kakor konj.
Lolija je bila tedaj najlepša žena v Rimu, a obenem tudi ena izmed lakih, o kateri se je najbolj dvoumno govorilo.
»ln kaj si deiaia pri Loiiji? Kdo ie je posiai?«
» Gospa Varilija, gospod.*
»Pelji jo v tablinum!" je ukazal Valerius in se še 6atn obrnil. Egipčan Manoa in Amala 6ta šla za njim.
»Mandeljnove veje!« je godrnjal jezen. »Kdo ve, kakšna čarovnija je spet to? Vsak dan se nauči kaj novega pri teh barbarskih norcih!«
Ko so prišli v tablinum, je ukazal vrata naj-skrbneje zapreti, nakar se je postavil pred sužnjo in rjovel, kakor bi jo^ hotel požreti.
»Ce ne boš govorila, malovrednica,« je vpil in bil v obraz rdeč kakor rarog v Ligurijskem morju, te dam ko6 za kosom raztrgali. Kako se kličeš?«
Amala je bila tako prestrašena, da ni mogla izpregovoriti ne enega zloga. S svojimi velikimi sinjimi očmi je gledala zdaj Manoa zdaj gospodarja kakor gazela med kačo in levom.
Bila je velika, junonskih oblik, neverjetno nežne polti, z značilno germansko osuplostjo in div-jostjo v obrazu, ki je bil zmerno ploščat. Pleča in boke 60 ji pokrivali pepelnatoplavi lasje, dolgi kakor konjski rep, ki 60 bili * živem nasprotju z rdeče obledelo barvo hrapave volnene tunike. Bila je
čudovito lep tip barbarke.	.....
»Govori,« je vnovič zarjul Valerius, »ali te dam do krvi prebičati!«	.....
Ker je le še molčala, se je oglasil Manoa. »Gosjxxl,« je rekel Egipčan, »to je tista 6ikam-brska sužnja, ki me je snoči ranila na čelu. Imenuje
6e Amala.«	.	. „
»Ha, bednica, ti si zaupnica svoje gospodarice!' Zdaj boš govrila, aH pa te dam, pri Panovih rogovih, obesiti za lase pod impluvij in te pustim tako do jutra! Kaj si imela opraviti pri Loliji?«# »Gospod,« je v Zumilila .VSa ZntedcnU , .IT,5.2,
»gospa me je poslala.*
»In zakaj te je poslala? Kaj pomenijo te mandeljnove veje?«
»Jaz ti povem, gospod, kaj pomenijo,« se je vmešal Manoa. »Znamenje plodnosti so. Ko je božanska Izis iskala ob Nilu raztresene ude Ozirisove in jih skrila v nedrje ...«
Mešala mu ni dal končati.
»Pojdi v fiodzenilje ti in tvoji Ozirisovi udje! Ta naj govori!«	. .
In vzel je slonokoščeno paličico, ki jo je imel pred seboj na mizici, in udaril Amalo po obrazu.
»Govori, malopridnica. ali te dam psom. da le raztrgajo! Prodam te lastniku kakega blodišča! Ljubezen svoje gospodarice kriješ in zdaj ji neseš gotovo kakšno pismo. Lolija ji drži roko. Povej, kje imaš pismo, ali pri grmečem Jupitru, 6 temi-le rokami t^ razkosam!«
»Gospod,« je odvrnila Amala, »pri božanskih očeh Frejinih prisegam, da nimam drugega ko te mandeljnove veje. Res ne nesem nič drugega. Preglej mi obleko in boš videl!«
»Preišči jo, Manoa!« je ukazal Valerius.
Egipčan 6e je |x>rogljivo zarežal.
»Gospod,« je rekel, »pri njej ne bi našel nic, če bi poklical samega Merkurja, da jo preišče.«
»In vendar mora imeti pri sebi kaj nepoštenega, ker od Lolije ne more priti nič dobrega,« je vztrajal Valerius.
»Res je, gospod,« je potrdil Manoa, »a če mi obljubiš, kar te bom prosil, ti pokažem, kje ima skrito pismo.«
»Gospod,« je nadaljeval Egipčan nekako opravičujoč način 6vojega izsiljevanja, »že toliKO časa si želim to žensko. Njena bela polt me mami kakor nrjvjd vode v pitščavi piramid. Daj mi jo. cosnod. i ln .povem tj, kje ima jjkmo.f
Amala je prestrašeno z negotovimi očmi gledala Manoa, a ko je opazila, da ve za njeno tajnost, se je zgrudila na tla in vzdihujoč 6kušala objeti gospodarjeve nove.
»Gos|>od, ubij me rajši, vrzi me ribam, prodaj me lastniku blodišča, samo temu me ne daj!«
»Stran, nesramnica!« jo je Valerius neusmiljeno sunil z nogo. »Spala boš na njegovem ležišču. Manoa, pokaži mi pismo!«
V trenutku se je vrgel Egipčan kakor leopard na sužnjo, ki je obležala na mozaiku tablina in ih-tela, ji vrgel dolge lase čez čelo, zgrabil z obema rokama rob njene tunike, jo namah raztrgal na plečih in jih razgalil. »Poglej, gospod!« Valerius je pogledal njena pleča. Na prebeli Sikambrini koži so bile s črnilom iz škrlatnikovega soka zapisane v grškem jeziku besede:
»Lolija Pavlina Variliji Muzi pozdrav. Predraga, Tvoj ljubljenec je pn meni. Naj pride Purigenes nad Te in Ti prinese večno rešitev. Nocoj Te* pričakujemo pri mističnem obredu. Zdravstvuj! Lolija.«
Valerius je nekaj časa, peneč 6e od jeze, bral in bral to prečudno pismo. Potem se je odločil.
»Manoa, odpelji sužnjo v ječo,« je ukazal, »in poskrbi, da moja žena ne izve ničesar o njenem po-vratku. Jutri ti jo prepustim, če poskrbiš za drugo.«
Potem je sam s seboj govoril: »Nocoj se bom maščeval, grozno maščeval!«
In je zagrozil s pestjo proti voglu hiše kjer so bili Varilijini prostori, ter naročil, naj pridejo s pripravljeno nosilnico, da ga odnesejo V temce!' Jupitra Ohraniteija-
»Tekač Yrjo«
Iz finske športna povesti, za katero je prejel avtor zlato olimpijsko kolajno
Pier de Coubertin, ki je da! sodobnim olimpijskim igram vsebino in obliko, je želel, da ne bi bile te igre le praznik športne mladine, temveč tudi revija človeške kulture in umetnosti. V ta namen je organiziral Olimpijski odbor tudi umetniške konkurence in razstave ter razpisal olimpijske vence tudi za duhovne velikane. Na zadnji olimpiadi je dobil prvo nagrado v pripovedništvu Finec llrho KarhamHki s povestjo »Tekač Yrjo«. Iz te povesti objavljamo nekaj odlomkov, ki so pravi biseri športne literature.
Yrjfi je bil reven fant, ki nikoli ni poznal svojih staršev. Otroška leta jc preživel kot vajenec v Helsinkih. V mestu je taval med dobro in slabo tovarišijo, dokler ni pobegnil na deželo. V kmečki hiši ob malem jezeru se je osvobodil prekletstva brezdomca. Zdravo ozračje podeželskih ljudi mu je polagoma budilo nove življenjske sile. Veliko je smučal po obširnih nordijskih gozdovih in se pogovarjal s tovariši pri tabornih ognjih. V urah samote je uvidel lastne napake in slabosti. Vedno več volje in vedrosti je prihajalo v njegovo dušo. Začel je tudi trenirati in je dan za dnem tekal po mehkih stezah domačih gozdov. Steza okrog jezera je bila njegov stadion, gospodarjev pes Ratto njegov zvesti tovariš. Kmalu so se začeli zanimati za neznanega tekača in ga povabili na izbirne tekme za olimpijske igro. Na teh tekmah je bil hitrejši od vseh tovarišev in je postavil nov svetovni rekord. Naenkrat so ga vsi vzljubili in vrata življenjske sreče so se mu odprla. To je kratka vsebina povesti o tekaču Yrjo Niemeia.
*
' 1 »Vsako popoldne teče Yrjo večkrat po stezi okrog jezera. Mehka steza je dolga približno en kilometer. Ko jo preteče prvič, dobi šele pravo veselje do teka in prvemu krogu se pridruži še drugi in tretji.
To je v resnici nenavadno tekališče. Človeku posrka moči iz vseh udov in jih zatem spet vrača. Na stezi ni trdega mesta, na katerem bi lahko slišal topot koraka. Ko se vrača utrujen k obalskemu kopališču — domači finski »saunk, ima Yrjo vselej željo, da bi tekel še enkrat.
Marsikdaj se poda na svojo stezo ob jezeru, da bi se sprostil mračnih misli, ali da ne bi videl gospodarjevega sinčka. Takrat gleda Matfi za njim in mu sledi v diru. Fantek se razkorači čez stezo in zahteva, da bi jahal Yrji na ramah. Tekač ga dvigne ter posadi okrog vratu na ramena in teče naslednji krog obremenjen z Mattijem. Mali vriska. Močvirnata tla se zibajo daleč naokrog in voda ob obali oživi v komaj vidnih valovih. Posebno napet je prehod čez malo reko. Namesto mostu ležita le dva sumljivo zibajoča se hloda. Najbolj pametno bi storila, če bi se prijela za roke in stopala čez brv. Taka misel pa ne šine nobenemu v glavo. Fantek ima neomejeno zaupanje v svojega konjička, četudi se včasih treseta ročici, s katerima se oklepa Yrjove glave. Težko pritiska breme na tekača, čuti ga vse do srca, vendar ne opeša, dokler ne dospe do cilja. Ko stopala končno od obale proti domači hiši, čuti Yrjo spet varno pot pod nogami in srce se pomiri; zakaj Yrj6 čuti, da je tesno povezan z ljudmi na tej tihi domačiji.
»v
' Ob nedeljah je odhajal Yrjo na dolge, pol 'dneva trajajoče treninge po okoliških gozdovih. Pri tem je jemal s seboj majhno culo, napolnjeno s kruhom, namazanim s surovim maslom, brisačo in tanko športno majico. Tek po gozdu je bil vedno poln sprememb in presenečenj. Čudovito pa je bilo. da tudi po napornih tekih ni čutil krče-vitosti v udih in tudi ne duševne izčrpanosti, ki tako radi napadeta tekače, ki trenirajo na umetnih dirkališčih. Po kratkem odmoru na prisojni gozdni stezi se je čutil na novo okrepčanega in je bil ponovno sposoben za enakomeren tek na eno miljo ali za krajšo razdaljo v hitrem diru.
Bile so tudi priložnosti za sprostitev in mir. Na drugi strani pobočja je stala tik ob poti bela breza z zelenimi vejami in deblom, ki je bilo upognjeno kakor komat. Hočeš ali nočeš, tu je bilo treba prevrniti kozolec. Nekie ob poti so stali visoki bori brez vej, ki so vabili k plezanju, dolgo pobočje pa je bilo kakor nalašč za tek čez zapreke, čeprav to ne spada k dolgim progam. Noben tekač ne bi opustil priložnosti, da ne bi skakal čez zeleno brinje, dasi ni stalo v vrsti in tudi ne v enakih razdaljah kakor umetne zapreke na tekališču. Tudi druge ovire so bile za navdušenega tekača mikavne: stari plotovi, vodni jarki, kopice mahu, ki so bile velike kot mravljišče, ali pa celo sloji lesa, ki so ležali v svetlem smrekovem gozdu.
Na te gozdne teke je jemal Yrj0 s seboj psa Ratta. Zdaj je vodil Yrjo, zdaj Ratto, kakor se pač spodobi med pristnimi tovariši v borbi. Po širokih poteh sta tekla drug ob drugem, če pa je bil ev£t valovit, ali če je temu ali onemu padlo v
glavo, da je nenadoma spremenil tempo, sla potegnila oba. Tekačevi lasje so vihrali, rdeči jezik psa pa je opletal sem ter tja.
Po taki tekmi sta počivala. Fant je menjal srajco, pes se je ukvarjal s svojimi bolhami. Sonce je prijetno grelo, čez vresje pa so se podili v jatah rumeni metulji. Yrj8 je izvlekel z maslom obložene kose kruha in jih bratsko delil. Zdaj pa zdaj je hlastnil pes za metuljem; v ostalem sta ložnla drug ob drugem zleknjena v vresju, uživala pomlad in prisluškovala komaj slišnemu šumenju gozda.
*
Oba tekača sta krenila proti domu. Najprej sla tekla lahkotno in počasi, ko pa so se mišice docela sprostile in ko ja udaril tanek sloj potu skozi kožo, sla postajala vedno bolj podjetna in sta kakor omamljena začela skakati čez šumeče brinje in vresje, dirjala zdaj navzdol, zdaj navzgor, tisoč metrov, tri tisoč, in sta pozabila na okolico, dokler nista dospela po lahko padajočem pobočju do znanega studenca na travniku.
V	vroč lonec pa ne smeš točiti mrzle vode — to važno pravilo je bilo znano kakor fantu, tako tudi psu. Ratto si je pomagal takole: zdaj pa zdaj je namočil svoj vroči jezik v studenec in hlastnil zalem po svežem pomladanskem zraku. Yrjo je ležal oh studencu in posnemal svojega spremljevalca. Bilo je res osvežilno. Trdo dihanje se je poleglo in polagoma se ie umirilo tudi srce. Ko sta bila na poti proti domu. sta se ločila; Ratto je stekel za vranami proti domačiji, Yrjo pa je odšel v domačo kmečko parno kopel, logol na klop in se prepustil stari materi, ki je gnetla njegove mišice.
• *
>Tekači na pet tisoč metrov na svoja mesta!«
Yrjii čuti lahko mrzlico. Skoraj ga zebe in zadnje minute hoče izkoristiti zase. Tekajoč se poda naravnost proti smrekovemu gozdiču, skače čez jarke in se bliža stezam, kjer je treniral vsa leta ob poletnih večerih svoje dolge proge. V gozdu napravi ovinek in dirja vedno hitreje, kmalu pa se vrne pri zadnjih vratih v razburkano areno. Topel tok krvi kroži v njegovih žilah od ramen do nog, enakomeren sloj potu pokriva njegovo kožo kakor prozorna plast olja.
Večina tekačev je že zbrana na startu. Yrjo se jim pridruži. Zopet stoji zraven starega rivala na tekmah.
>Tebe so najbrž že vnaprej ovenčali?«
»Saj res — bom pa delil s teboj. Katero hočeš?«
»Ne, hvala, pa daj rajši modro, toda—<
»Le vzemi, sam imam itak rajši rumeno.«
Yrjo mu vtakne za srajco šopek modrih cvetk, rumeno si zatakne sam, medtem pa je bilo komaj še časa, da si tesnejše priveže dirkalne čevlje.
»Na mesta! Bodite pripravljeni!« Že je odjeknil startni strel.
Do polovic^ prvega kroga so vsi tekači v isti črti, potem se razdelijo v razne skupine in slika ostane do drugega kroga nespremenjena. Zdi se, da so vsi tekmeci odlično razpoloženi. Burno bod-renje gledalcev spremlja tekače, ki so spredaj, in napolnjuje vso areno. Že pri drugem krogu pa sc loči gledalcem najbolj znana trojica: Lahtinen, Ilillo in \Virtase.lo. Toda kdo ie četrti, ki teče trmasto za petami vodečih? Med deset tisoč gledalci jih bo vendar nekaj, ki jim ie znano ime Yrjo Niemelii? Da, nekateri ga poznajo. Bodre-nje postaja vedno bolj glasno. Kakor je pač pri Fincih navada, kričijo v areno -in vzpodbujajo tekmovalce.
»Hej. Yrjo, od kod si se pa ti vzel?«
»S košnje!«
V	veselem pričakovanju je Yrjo komaj vidno obrnil glavo. Gleda-ki so odgovorili s salvo smeha. V tretjem krogu se je začela borba med Hillom in Wirtasalom. Pol kroga sta se dajala drug ob drugem, gledalci pa so na vso moč navijali. Lahtinen, ki nosi modri šopek na prsih, se odtrga, prevzame vodstvo in ga drži še dva kroga. Wirtasalo in Ilillo' se borita za drugo mesto.
Fant, ki je prišel s košnje in ki se še vedno drži vodečih, jih začne skrbeti. Postajajo nervozni. Gledalci podžigajo svoje ljubljence. Tudi Yrj(j ima svoje pristaše. Teče brez truda in brez spo-tikavanja. Časi so odlični — vendar enkrat spet dober začetek! Sledeče tri kroge vodi zaporedoma Hillo. Ostali trije mu sledijo v gotovi razdalji kot skupina. Gledalcem, ki napeto pričakujejo končne borbe, zastaja sapa. zdi se, kakor da izžarevajo magnetične žarke. Vsak hip pričakujejo, da se bo ta ali oni odtrgal in pognal skupino v zrak.
»Yrjd, naprej, na vodstvo!«
Ostro in jasno je udaril klic v Yrjovo uho. Ali naj tekač upošteva glasove, ki prihajajo s tribune? Vsak tekmovalec teče po lastnem načrtu. Ko pa teče Yrjo v naslednjem krogu spet mimo istega mesta, čuje ponovno isti klic, ki pa je še bolj vzpodbujajoč. Čuti ga kot udarec s sekiro, se za hip spozabi in se z vedno hitrejšimi gibi pribori na vodstvo drobne jate. To je bila nepre-
mišljena storitev, s katero je brez koristi zapravil nekaj dragocene moči. Sedaj pa ni mogel ničesar več spremeniti, moral je -ostati na vodstvu. Še štiri kroge je imel pred seboj. Ko je pretekel pol kroga, si je pridobil pet metrov naskoka. Lahtinen je drugi. Hillo korak za njim tretji. Vodilna skupina je dobila čisto novo obliko. Požar bodre-nja, ki je norel nad tribunami, je v hipu ugasnil in se spremenil v nekako nebogljeno mrmranje. Nihče ne bi mogel v naprej povedati, kako se bo končala borba, ki je dosegla svoj višek.
Še trije krogi. Yrjo še vedno vodi. Njegov korak je spet prožen in lahek, toda Yrjo čuti, kakor da se mu. je pojavila neka mrzla stvar med pleči. Z roko bi rad iztrgal to mrzlo točko, ki pa raste in postaja vedno večja. Yrjo jo pozna že od prej. (Op. ur.: gre za tako imenovano »kritično točko«, ko čuti tekač v prsih hudo bolečino.) Sedaj ga začne vleči nazaj.
Yrjo opeša in trije možie stečejo mimo njega.
Napad slabosti je kmalu premagan in YrjS skoči v VVirtasalovo stezo. Sekunda oklevanja pa je zadostovala, da ga je oslabila. Hitrost teka je blazna in se z vsako sekundo stopnjuje.
Še dva kroga! VVirlasalo je zaostal za prvima dvema in sedaj se zdi. da se bo razdalja med njim in Yrjom še povečala. Ali je začel hladen dih nevoščljivih duhov z močvirja ovirati moža z Rantalasovih travnikov? Arena buči kot razburkano morje. Yrjii, tekač zapuščenih gozdnih steza.
čuti, kako postajajo njegovi udi trdi in obupano išče v svojih spominih boljših poti. Posreči se mu, da ujame sliko in jo zadrži: travniška steza na prisojnem jx>bočju Rattovi koničasti uhlji štrlijo nad vresjem. Stava velja!
Dvoje svetlih oči se ozira s strani po njem, rdeči jezik opleta kakor zvonec v sili. Naenkrat čuti, kako mu gre topel val čez hrbet. Mrzla točka nad pleča se ogreje in izgine. VVirtasalova ramena se približujejo in Yrj8 mora že paziti, da mu ne stopi na pete. Ljudje na tribuni jx>stajajo vedno bolj glasni, Yrj8 pa jih ne vidi in ne sliši.
Tihi gozd nekje v daljavi. Droben čižek sedi zgoraj v vrhovih smreke in poje: tilt-talt-tilt-tilt. Kakor nevidne sladke kapljice medu padajo eno-zlogovni glasovi na obraz moža. ki leži pod drevesom zleknjen na mehkem mahu. Prijeten občutek od glave do pet prevzame tekača. Z lahkoto zamenja prostor z Wirtasalom. Val kričanja se vali nad množico. Yrj8 ga ne sliši.
On vidi vlažno in toplo krompirjevo jamo v času, ko brsti in klije krompir. Z Elzasinega jopiča štrli drobna volnena nit. Yrj6 jo zgrabi in potegne. Droben curek tople rdeče krvi švigne iz njega. Poleg njega stoji dekle. Z velikanskega vrha, ki sega do neba, gledata v dolino. V tem se utrujeni tekač zave in zazna bučanje. kakor da sliši frfotanje orjaških peruti planinskega orla, ki ga potegne v let za seboj. Mora naprej! Nosi ga bobneč vihar. Bori se za vodstvo.
Zvonec naznani začetek poslednjega kroga. Sunkovito se požene Yrjo v drugič naprej in teče kot prvi.
»Yrjo — Yrjo!«
Glas zvona se zgublja v glušečem kričanju, ki i prihaja iz ljudske množice in napolnjuje ozračja ' kakor bučanje vodopadov na Severu ...«
ZAHVALA
Podpisana Mara Masten se najlepše zahvaljujem lastništvu »Slovenca« za
nezgodno podporo
3.800 lir
katero mi je v snrslu svojega pravilnika izplačalo omenjeno lastništvo, ker se je moj mož MASTEN RUDOLF, ki je bil reden naročnik in točen plačnik »Slovenca«, smrtno ponesrečil.
Mara Masten.
H N N
-OOOO^OOOO-
Smrt družinskega rednika je za družino vedno hud udarec. Omiljen pa je ta udarec precej, če imate takoj pri roki vsaj gmotno pomoč, ki Vam pomaga preko prvih težkih dni. To pomoč — nezgodno zavarovanje — nudi »Slovenec« vsem svojim naročnikom, ki naročnino plačujejo redno in točno vsaj za mesec dni naprej. V blagor svojih dragih, plačujte torej redno naročnino!
Kap jih je zadela.."
Tega si je gotovo izmislila kaka prebrisana glavica.
O tem je pričala sploh vsa metoda, po kateri so se dogajali zločini na heatherstonskem gradu.
Ko se je zagnala puma v Chappella, si je ta prav za prav oddahnil.
Skozi možgane mu je šinila misel:
»To je vsaj prava borba I«
In urno kot blisk se je umaknil vstran.
Puma se je zagnala z glavo v skalno steno.
Kar je še zver lahko slišala je bil tihi ,puf' dušilnika, čigar cev se je tesno približala levemu njenemu ušesu.
Devet milimetrov debela svinčenka, izstreljena iz take bližine, mora končati najbolj trdovratno življenje tako velike zveri v hipu.
Zadnje divje praskanje ko kamnitnih tleh so bile še samo brezpomembne refleksivne kretnje.
Komisar Chappell je še pomilovalno pogledal mrtvo telo.
Chappell je ljubil živali.
In zato je le z velikimi duševnimi mukami nanjo streljal.
Toda sedaj je imel na brigi raziskavanje ostale kleti.
Ni se mu bilo treba bati kakih čuvajev, kajti kjer se svobodno kreta puma, tam se navadno ne nahajajo ljudje.
Ker je bilo tukaj spodaj izredno tiho. je Chappell lahko posebno dobro slišal brnenje
Birojev.
Bilo je taisto brnenje kot Jta je bil že slišal g svojim stetoskopoip
Z neslišnimi koraki je sledil topotu motorjev, j
Klet, izklesana v skalo, je bila osnovaua z iz- ! redno skrbnostjo.
Visoki hodniki z gladko izklesanimi stenami in z mnogimi izhodi so pričali, da so si Heather-stonci z gradnjo mnogo prizadevali in rabili mnogo truda, kajti bilo naj bi to njihovo zadnje zatočišče v slučaju obleganja.
Na raznih mestih jc opazil komisar še sledi barv in malte, opeka je ležala po hodnikih v kupe zložena, in zanke žic električne napeljave so bing-Ijale izpod stropa.
Chappell si ni mogel iz tega, kar je tukaj opazil, napraviti nobene jirave slike, niti kakšen smoter bi naj imela ta tajnostna klet.
Rilo je jasno, da se je z gradnjo šele pričeto.
Toda Amerikancu ni šlo v glavo, čemu je v to delo vtaknil zagonetni duh toliko moči in toliko denarja.
Bobnenje strojev je sedaj naposled že pre-vpilo celo brnenje motorjev, ki je še malo poprej Chappell slišal njih jasno petje.
Izza nekih vrat, ki je bil njih vrhnji del za-steklen. je prihajala jarka svetloba.
Chappell je dvignil roko z revolverjem.
7, drugo je pritisnil na kljuko.
Tu ga je pretreslo, kot bi ga zadel električni udarec.
Na hrbtu med lopaticami je občutil neprijeten pritisk.
Za njegovim hrbtom je stal neznani sovražnik. ki mu je energično tlačil |>ištolno cev med lopatici.
»Konec z mano!« si je mislil Chappell.
20.
j V Jem trenotku si šc nc morem napravili iz tega. kar sem slišal, nobene prave slike,« pravi Byslrock, ko sla ga zasvečala menjaje se Montfio-
g'
mery in Ambrose v dogodke na heatherstonskem gradu, »toda toliko je dognano, da imamo opravka s čisto posebno težkim primerom ...«
»Gotovo!« pritrdi Ambrose.
»Toda kar se stvari tiče, si še vedno nisem na jasnem. Če je bil kdo umorjen, je imel umor v ozadju gotovo ljubezen ali pa denar. A v našem primeru ne pride niti eno, niti drugo v pretres! posebna- zadeva .. .«
»Kako to: niti eno niti drugo?«
»Ker je bilo kar za povrstjo umorjenih pet moških, ki niso imeli eden z drugim ničesar skupnega, in ki jih je napravil zgolj slučaj za posestnike tega morečega gradu!«
»Ali ne sumi gospod Chappell nikogar?«
»Tega pri njem nihče ne more vedeti!«
»In dediči gospoda Cnssertona?«
Ambrose se odklonilno nasmeji.
»Nimajo ničesar opraviti z onimi predhodnimi umorjencil«
»V redu! Temna zadeva!«
»Morda pa le ni tako brezupna!« se je nenadoma oglasil Montgomery.
Gospod Bystrock. ki je iz prevelike vljudnosti predložil že pri prestavljanju izkaze in legitimacijo Scotland Yarda, je bil majhen, toda živ mo-žjček.
Nomirno se je drsal na stolu sem in tja, k'imal, da so se mu vsipali lasje v obličju, in se iz grla in prijazno vsem smejal.
Bil jo tipičen Londončnn, ki se je v razburjenju spozabil in začel s svojim londonskim narečjem. a bil potem še povrhu tega nanj ponosen.
Amerikanci so so zelo zabavali zaradi njegovega malo nenavadnega vedenja.
* >Tnt/Q? Kningu Pii.sppe!! sumi?« je povzel tam, k|er je nehal Montgomery . , >Dajle, povejte vendar!«
Redkobesedni Montgomery je odkimal z glava
»Kaj bi naj tu mnogo pravil?«
»Toda — toda čujte že vendar enkrat! Kaj pa je odkril kolega Chappell?«
»Človeka, ki se je že poprej pogajal zastran gradu.«
»Lyngby?« vzklikneta sprašujoč« v istem hipu Ambrose in gospa Chappellova
Montgomery prikima.
»Lyngby?< vpraša Bystrock. »Kdo pa je to?«
»Baje trgovec z umetninami, ki tava kot strah po vseh hodnikih in se prikaže zmeraj tam, kjer bi ga najmanj pričakovali!« mu razjasnjuje Ambrose.
»Trgovec z umetninami? Kaj, pa so sploh na heatherstonskem gradu umetnine? Saj so ti-le škotski gradovi — posebno v tem kraju — večinoma zelo revni!«
»To je ravno tisto, nad čimer smo začudeni.« »Vsekakor! Zelo svojsko!«
Nadzornik Scotland Yarda je strmel zamra-čeno predse.
Ambrose je pogledal Montgomery]a.
Ta mu prikima.
To naj bi pomenilo: »Niti ne neroden človek!«
»Tu moramo nekaj ukreniti!« pravi Bystrock z globokim vzdihom.
»Predvsem moramo takoj poiskati Bobbyja, ali kako mu je že imel«
»To je beseda!« pritrdi Montgomery. •
Chappell je stal kot lipov bog.
Pritisk revolverjeve cevi je postajal vedno bolj močan.
Neki izredno jasen glas mu je ora vil;
3>Vrzj stran pištolo!«
Komisar se je glasno zasmejal.
K prazniku družinske domačnosti
PriS^l je zopet k nam sveti božič, najlepši praznik krščanskega sveta. Po težkem pričakovanju adventnega časa, ko je vse žejalo po Odreseniku in vpilo »vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da!« je zdaj napočila tiha, sveta, blažena noč, ki nam je dala Odrešenje sveta: Marija je položila Dete v jaslice, sveti Jožef se je z ljubeznijo sklonil nanj in pastirci so prihiteli in zapeli z angeli »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji1, ki so blage volje!« V tej mali votlini pri Betlehcmu so se zbrali zastopniki človeštva ter v topli domačnosti slavili njega, ki je stopil na svet v siromaštvu, da bi zavladal nad njim kot Gospod nad gospodi, Vladar že od vekomaj I
Čeprav je bil prvi dom Našega Gospoda Jezusa Kristusa, Boga in Odrešcnika, le skalno pastirsko zavetišče pred burjo in nevihto, skozi katero jc pihalo in vleklo, ter je bila prva njegova zibelka jasli, in prva toplota topel dih dobrih domačih živali, je bil vendar ves poln tiste lep-« domačnosti, ki jo človek čuti v vsak} družini, v kateri prebiva Bog. In tako ni čuda. da je prav božič postal praznik domačnosti, domačega ognjišča, kjer se okrog jaslic v kotu zbere vsa družina kot ubogi, dobri pastirčki z betlehemskih poljan in poje pesmi vseh človeških družin: »Mir ljudem na zemlji!« Čeprav je človeško bivališče včasih tako skromno in razmere slabe, vendar skromnejšega bivališča, kakor ga je imel Bog na zemlji, skoraj ni: pa vendar je v tej -votlini prišlo na svet veselje sveta in se je_ v njej rodil Kralj vseh kraljev, pričakovanje vseh prejšnjih stoletij in uteha za vse poznejš? rodove do konca sveta! In nebogljeno Dete .je sklepalo ročice iu z očmi prižemalo na svoje srce vse te uboge pastirčke, vstopajoče v znano temno stajo, ki pa je bila polna najbolj razkošne nebeške luči, kajti Bog s^m je prižgal svojo največjo zvezdo nad dom Prvorojenca
In v t?j luči bo spoznal jasnejše ko kdaj koli, da je le družina, lepa krščanska družina, temelj človeštvu, vsemu človeštvu, zaradi katerega je prišel Kristus na svet v družini in jo s tem tudi posvetil. In zato bodo misli vseh zbrane danes okrog svojih družin, središče katerih bodo pa jaslice in v njih Bog, novorojeni Rešenik sveta.
Zvonov! bodo zvonili in vabili k popoldanski polnočnici, v sicer družinski dan pa bo stopil praznik s svojim tihim božičnim razpoloženjem in s prelepo, nikdar pozabljeno pesmijo: »Tiha noč, blažena noč!« na ustnih. Otroci bodo prestavljali pastirčke, da bi videli Jazuščka v obraz, in prižigali lučk?, ki bodo trepetale kot njihova srca v drhtečem božičnem razpoložen nju. Starši bodo z otroki kot eno, peli bodo z njimi hi molili, kot — ena družina, prava družina, ki hoče živeti v Bogu in miru. In potem se bodo uvrstili v lepo domačo procesijo vsi od najmlajšega do najvišjega, šli, kadili in škropili z blagoslovljeno votlo vse prostore, v katerih jim je prebivati, celo skednje in hleve, kj?r poškrope živino. Naj bi božji blagoslov razlil po vsem bivališču, čez vso družino in ji dal zoreti in rasti v zdravju in sreči in strahu božjem, ki je izvor vse prave sreče. In potem, po polnočnici, h kateri bodo letos lahko šli tudi manjši otroci, bodo posedli k luči, vzeli v roke dobro branje, zajeli svojo skromno večerjo in se zapredli v pogovore, ki jih navdiha sveti epraznik. In še ponoči bo nad takim domom visela b?tlehemska zvezda in oznanjala srečo družine človeštvu.
Srečo, ki naj ne mine, kakor sveti Družin*, ki je med pomorom nedolžnih otrok morala bežati v Egipt, v puščavo in neznano deželo. Toda tudi za to družino bodo romale zdaj naše misli in se veselile, če je morda našla pod starim hrastom zavetje pred strelo, ob trepetajočj trepetliki prijazno pošumevanje, in ob ptici grlici, ki jo je srečala na poti1, dobrohotno uspavanko. Tako je bežala sveta Družina in se vrnila, ko je prenehalo preganjanje v Betlehe-mn. Betlehemska zvezda gori nad družino, ki ima v svoji sredi ko v topli stajici Boga in kaže s svojim repom pot, ki vodi k rešitvi in srečL Tega se spominja tudi sveta Cerkev, ko je takoj za božične praznike postavila praznik preganjanja nedolžnih po Herodežu ter je eno prvih nedelj po novem letu posvetila spet srečni sveti Družini.
Vsi pa bomo v tem praznikn družinske povezanosti prosili, naj bodo naše družine zdrave, močne, polne otrok in polne božičnega pri; čakovanja in božičnega duha; v katerih naj vedno stolu je sveto Dete — Bog, ki naj varuje nesreč in bega v neznano, in naj jim blagoslavlja domove, ter tudi v najskrom-nejše štalice prinese tople domačnosti. Tiste
Srave domačnosti, kakor je bila v temni be-
rhemski votlini, ko jo je razsvetlila božična zvezda in so tudi pastirčki imeli ob sebi Boga, pravega Bosa. ki je najbednejšim še vedno najbližji.
Freska Vincenca iz Kastva (škrilje, Istra)
Božična kolednica
Ta svetla zvezda, ta je vzšla
za ono stran črne gore. Ona nam sveti široko, široko in visoko.
V	zvezdi stoji dete mlado, v rokci drži en križ zlati.
V	križu so zlati puštobi: da je to Dete pravi Bog, da je to Dete rojeno
notri v tem mestu Betlemu, v eni preprosti štalici, v enih volovskih jaslicah". Spoznal ga je oslič, volčk, da je to Dete pravi Bog,
Stara slovenska ljudska božična pesem, zapisana
ki je ustvaril zemljo, nebo, krščeniku dal dušo, telo. Potlej so prišli kralji trije, Gašper, Melhijor, Boltežar, ino oni so k ofru prinesli ver oh, miro, čisto zlato,
ino darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega. Veseli se, Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepo! V tebi nam se je eden rodil, ki bode kralj čez kralje vse. O hvala Tebi, Marija, ki si nam dala Sina tvojega!
v prvi slovenski katoliški knjigi iz 1. 1607.
Zgodovinska verodostojnost veselega sporočila o Kristusovem rojstvu
Češki doc. dr. Jan Morell
je 1. 1938. razrešil v Parizu najstarejše sporočilo o Kristusovem rojstvu na starem egipčanskem papirusu iz 2. ali 3. stol., ki je obenem najstarejši ohranjeni odlomek iz sv. pisma. — L. 1940. pa je sp'sai pričujoči članek, ki ga v celoti prinašamo v prevodu. — Ur.
Bftlehemska votlina, tako velika v svoji majhnosti, je današnji dan središče našega zanimanja in mišljenja, kajti v njej leži odblesk slave in izraz Biti našega Očeta (Hebr. 1, 3), Beseda je telo postala (Jan. 1, 14).
'Betlehemski dogodek je temeljni kamen krščanstva, zato so od najstarejših časov njegovo zgodovinsko verodostojnost tako hudo napadali, kakor so jo tudi drugi z navdušenjem in trdovratnostjo branili. Najdbe zadnjih let pa, zlasti še novi rokopisi, so mnogo pripomogli k še večji zgodovinski verodostojnosti sporočila o Kristusovem rojstvu.
ROjsivo ubogega otroka nekje v pozabljenem kotu velikega svetovnega rimskega imperija, je bilo za svet — ki tedaj še ni slutil velikega jiomena tega dogodka za vsa bodoča stoletja — gotovo preveč majhna zadevica, da bi ji posvečal pozornost. Zato so edini v i r za zgodovino Kristusovega rojstva evangeliji, na katerih verodostojnosti temelji vera stoletij v skrivnost današnje noči.
Morda koga moti, da Kristusovega rojstva ne opisujejo niti vsi evangelisti, temveč samo dva, namreč sv. Matej in sv. Luka. Razlog temu je v celotnem značaju naših evangelijev. Pred spisa-njem evangelijev je obstojala že dolgoletna ustna kateheza apostolov. Vsebina tega prvega apostolskega poučevanja vere so bili v prvi vrsti dogodki iz življenja Kristusovega, ki imajo poseben pomen v njegovem odrešiteljskem poslanstvu: Kristusov krst, njegovi čudeži, zlasti pa njegovo trpljenje, smrt in vstajenje. Ti bistveni dogodki so jedro vseh kanonskih evangelijev. Kakor je vidno n. pr iz pridige sv. Petra pred stotnikom Kornelijem (Dej, ap. 10, 37) se je začelo apostolsko delovanje in učenje s Kristusovim krstom, torej dogodkom, s katerim je Bog vidno izpričal mesijansko poslanstvo Odrešenikovo; drugim dogodkom pred Njegovim javnim nastopom niso posvečali toliko pozornosti ter zato tudi vsi evangelisti zgodb iz Jezusovega detinstva niti ne omenjajo.
Tem težje pa je ugotoviti, odkod st« sv. Matej in «v I nk* vrela sporočilo o Kristusovem rojstvu in sploh vsa otroška leta Gospodova. Eno je go-
ter se jih je skrbno držal. To skrbno čuvanje značaja virov pa je zopet dokaz verodostojnosti evan-geljskega sporočila o Kristusovem rojstvu.
Se na eno stran evangeljskega opisovanja Kristusovega rojstva je treba opozoriti, namreč na treznost, preprostost, in pri rodnost, s kakršno opisujeta oba evangelista Kristusovo rojstvo. Kako izumetničeno in prenatrpa-no z dogodki je nasproti tema dvema opisovanje rojstva v apokrifnih. podvrženih evangelijih! Ah nista tudi ta priroduost in treznost dokaz za notranjo verodostojnost sjioročil svetega Pisma o Jezusovem rojstvu?
Pa ne samo s pogledom na to notranjo stran, temveč tudi po z u n a n j i p I a t i je vest o Kristusovem rojstvu potrjena kot verodostojna. Originali evangelija se sicer niso ohranili, nasprotno pa prepisi in to tako starega datuma, s katerim se ne niore ponašati nobena knjiga in sporočilo o dogodkih starega sveta. Tu so najdbe poslednjih let prinesle toliko nove svetlobe, da so danes tudi oni, ki so še pred nekaj leti dvomili o verodostojnosti evangelijev, spremenili svoje mišljenje.
O r i g in a I i evangelijev se ohraniti tudi niso mogli. Bili so napisani na papirusu, na listu egipt-ske rastline istega imena, ki nujno po neki dobi propade. Šele, ko so v 4. stoletju začeli pisati na močnejšo snov trajnejše vrednosti, na pergament, so se nam ohranili prepisi evangelijev (iz 4. stoletja sta že vatikanski in sinajski kodeks!) Tadva evangeljska prepisa sta bila do zadnjih let naj. starejša zapisa Nove zaveze. Oddaljenost najstarejšega, ohranjenega prepisa od originala je bila torej tri stoletja. Kljub temu ni bilo veliko dvomov o razlikah med temi prepisi in izvirniki. Trditev učenjakov o zvestem prepisu in nedotakljivosti bibličnega teksta je dobila potrditev tudi v najnovejših najdbah papirusovih rokopisov. Edino mesto, kjer je papirus lahko preživel stoletja je suhi egipčanski pesek, ki je izvrsten konservator te snovi. Tam so se po čudnem naključju ohranile kope papirusa, ki jo postale predmet natančnih študijev zadnjih let. Zgodnjemu krščanstvu v Egiptu se moramo zahvaliti, da so se našli tudi papirusi z bibličnim tekstom, ki po svojem jx>reklu segajo v tretje, če ne že v drugo stoletje po Kristusu. Verodostojnost in nedotakljivost novozakonskega teksta je bila s temi najdbami potrjena. In ni razloga, da bi dvomili v to, da bo vsak novo najdeni dokaz o Jezusovem rojstvu, ki bi se utegnil najti v teh egipčanskih muzejih, kjer čaka še mnogo papirusov na raziska-vanje in odkritje, ne potrdil te verodostojnosti.
Eden izmed teh papirjev je potrdil tudi verodostojnost Lukovega pisanja o Kristusovem rojstvu. Je to papirus v Narodni biblioteki v Parizu, ki ga je razrešil avtor te študije ter je morda sploh najstarejši tekst o Kristusovem rojstvu. (Glej sliko!) Objavil sem ga leta 1938 v francoski reviji »Revue biblique« ter je vzbudil zanimanje biblistov in papirologov vsega sveta. Tekst je toliko bolj zanimiv in važen ker gre za tekst, ki so ga nekoč sv. Luku odrekali. S to najdbo pa je bila znova potrjena verodostojnost in nedotakljivost Lukovega sporočila o Kristusovem rojstvu.
Ni torej razlogov, da bi kdo dvomil o notranji zanesljivosti ali zunanji verodostojnosti in nedotakljivost evangeljskih sjioročil, to je radostnih sporoči o Kristusovem rojstvu, delovanju in mučenju.
Zato tudi mi pojdimo z vero, kakor so jo imeli betlehemski pastirčki, v betlehemskem hlevčku se Mu poklonimo, slaveč Boga za vse, kar smo slišali in videli.	td.
tovo: da je podoba otroških lei, kakor jo je podal sv. Matej, vznikla na palestinskih tleh ter se je hranila med pogani, ki so se spreobrnili h krščanstvu. V evangeliju je namreč malo strani, ki bi predpostavljale tako poznanje Stare zaveze, zakonskih predpisov in palestinskih navad, kakor prvi dve f>oglavji evangelija sv. Mateja. Kolorit opisovanja je tako palestinski in pisan na jiodlagi Stare zaveze, da že sam po sebi govori za verodostojnost in izvirnost Matejevega sjioročila. Sv. Matej noče jiodati sestavne" zgodovine Jezusove mladosti; opisuje samo nekaj samostojnih epizod, zaključenih vedno z besedami starozakonskega preroka. Sv. Luka je v svojem sporočilu o Jezusovi mladosti in njegovem rojstvu bolj podroben. Njegova literarna metoda je metoda izkušenega pisatelja in zgodovinarja. Snovi ne črpa samo od oči vidnih prič (1, 2), temveč tudi iz pisanih virov. Iz dveh namigavanj v evangeliju sv. Luka (2, 19, 51) se da prepričljivo sklepati, da je ta oči-vidna priča bila sama Devica Marija, ki je lahko podala najbolj verodostojne izjave o Jezusovem rojstvu. Da je sv. Luka uporabljal tudi pisane vire, je lahko sklepati iz literarnega značaja prvih dveh poglavij, ki sta bistveno drugačni, kakor druga jx>glavja. Sv. Luka skuša v svojem evangeliju pisati čisto grščino, dočim je značaj prvih dveh poglavij očitno s e m i t s k i. To razliko je težko razumeti brez predjiostavke pisanih predlog. In sv. Luka je bil vesten zgodovinar
Najstarejši rokopis evangelija o Kristusovem rojstvu iz 2, ali 3. stoletja, ki ga je razrešil doc. dr. Jan Merell v Parizu 1. 1928.
I - ; : « ♦*<-* * v	;-ac! .-"v s t i u: s,' V ' "•*' "		*. j .N	.«»>. 'A- > i • ■ :■«" '. .'> !'; i ~ V
>40V0	„, ..... ; i w *- H V AL.	't B./.N i		■'•i'.:.;.,
	«A* t i		\H	.•"•A ju s t**-* i i i '. »P v U. > S.. V,, H/ ... - - H-. m.
	ZA V	D Da	7 A	•M- i... i,.," t«.
	v i i"-:	/**»	v ♦	it" t J . : kJ W I«. V- O 'O
	t			
Gojcnci in gojenke zavoda za slepe otroke v Kočevju so poslali uredništvu in upravi »Slovcnca« pris-čno voščilo za Božič. Hkrati žele vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto vsem bralcem »Sloven-
ca« in vsem svojim številnim dobrotnikom. Ker slepa
mladež ne more voščil pi-
sati, je bilo voščilo napisano
v pisavi za slepce, a tudi tako, da ga mi znamo brati. Na poli papirja so bi'e z bucikami napravljene luknjice, s katerimi so napravljene črke, ki se dajo otiDati. — Naj govori slika.
S/epčeva pesem
Slcpec Miha sam ni vedel, kdaj mu je mrak zlezel v sobo. Košara, ki jo je spletal, mu je že davno zdrsnila iz rok. Motne oči so iskale v temo iu tenke misli so odgrebale preteklost.
Deset let mu je bilo. ko mu je patrona brizgnila v oči. Oslepel je. Samo krvava, rdeča barva mu je še oslala v očeh, tista barva, ki je takrat planila iz patrone. Za druge barve je pozabil.
Oče ga je poslal v mesto. V »Domu slepili« so je naučil pletilstva. Ko se je pozneje vrnil domov se je čutil strašno osamljenega. Nekoč pa mu je mati za božič stisnila v roke nekaj čudnega: gosli so bile. Odslej ni bil več sam. Pesem je bila ob njem in zabavala sla se iu se igrala pozno v noč. Samo takrat, ko sta mu umrla oče in mati, je položil gosli na dno skrinje, in šest mesecov se ni dotaknil strun. Tudi med vojno, ko mu je brat padel v Tirolah, so odrevenele strune in celo leto ni planil glas iz njih. Ostala sta sama s sestro. Franca ,ni bila napačna ženska. Ko pa je dobila moža, je na Miha čisto pozabila. Vendar pa jo je slepec vedno opravičeval: da ima delo si je govoril, pa za moža mora poskrbeti — vse mu je bilo prav samo, da je sestro izgovoril. Tudi na mladega je rajši zvračal, da se le na Franco ni bilo tijeba jeziti.
Miha je bival v mrzli kamri, ki je tičala napol v hribu. Umazane kaplje so drsele po zidu, da je bilo vse polno plesnobe, Pa je slepec ni videl. Le kadar je deževalo in je premočilo 6lrop, so kaplje padale na tla: takrat se mu je zdelo, da kaplje štejejo ure, ki so se počasi vlekle proti jutru.
In nocoj bo sveti večer. Spomini se bodo priplazili pod okno. umrli se bodo vrnili in narahlo trkali po zamrznjenem steklu, kakor bi ga hoteli oponyiiti, naj pohiti za njimi.
V veži je nekdo otrkal sneg s čevljev. Miha je posluhnil: Franca ni, mladi tudi ne — ni ga mogel spoznati po hoji. Tujec bo, je uganil. Takrat pa so se že odprla vrata v kamro. Mihu se je roka kar sama od sebe stegnila, kakor bi hotel olipati tujca.
Organist je bil. Po prvi besedi ga je slepec spoznal.
Od nekod je pri višala Franca:
»V hišo bi stopili! V kamri ima vse navle-čeno. Vedno pospravljaj za njim, pa ti takoj spet nasmeti! Kar v hišo stopite, bom koj Miho pripeljala tja,< je silila v organista, ki je ni takoj ubogal.
Miha se je žo hotel oglasiti in zatožiti sestro, da vse premalo poskrbi zanj. Saj bi se skoraj v smeteh izgubil, ker mu ne pomete — in mu niti hrane ne prinese vedno, kot bi bilo treba — pa se je še zadnji hip spomnil, da ne sme tega pred tujimi ljudmi praviti in je molčal.
Organist je nekaj govoril o obilici dela pred prazniki, pa je slepec po glasu poznal, da mu ne gre opravičilo nič kaj od srca: ko je pa vsakokrat, kadar je prišel, videl, v kakšni zanemarjenosti živi stari Miha.
>Po potice sem prišel, Miha, po potice,« se je skušal pošaliti.
»Pa si zgoden. Saj so šele jutri prazniki.«
Potem sta se oba smejala. Mlademu organistu se je mudilo domov zato je kratko obrnil:
»Miha! Saj boš tudi letos o polnoči prišel na kor igrat gosli?«
Slepec, je pričakoval, da bo organist to rekei, pa ga je vendar spravilo v zadrego. Ni vedel kako bi se izgovoril.
»Ajcj —! Ne vem. kako bo? Postaral sem se. Nisem več kakor sem bil.« Miha se je zaradi France izrezaval. Je vedel, da ga ne bo rada pustila. Tudi lani jo je moral lepo prositi, pa predlanskim tudi. In ko mu je potem le dovolila, je bil zalo potem prepir v hiši. Mladi je bil hud in prav malo se je poznalo, da so prazniki. Zato se ni takoj vdal. da bi Franca rekla prvo besedo. Organist pa je le prigovarjal:
»A, kaj boš? Da zaradi starosti ne bi mogel priti? Saj te še nič ni skrivila!« Ko pa se je organist ozrl na slepca, ni verjel svojim besedam: star je bil Miha in oslabel je zadnjo zimo. Pa je vendar hotel imeti gosli na koru o polnoči, zato je še prigovarjal.
»Pa toliko snega je, kako naj pritavam do cerkve?« se je otepal stari, samo, da bi Franca zinila prva. Pa ni.
»No ja, sneg! še več ga je bilo včasih, pa si prišel.«
Potem nihče ni vedel naprej. Miha je moral vprašati naravnost:
»Franca! Kaj boš pa ti rekla? Odloči, aH naj grem?«
»Kako naj jaz odločim? Sam reci, saj si dovolj star: čez petdeset jih imaš, pa naj bi jaz odločala zate?«
»Franca, kaj pa če bi šel? Saj ne boš huda?« je slepec tipal v temo.
»Sem ti že rekla, da stori, kakor veš.«
Potem niso več govorili o tem. Ko se je pa organist poslavljal, je položil Mihu v naročje novo srajco. >Da bo nekaj za potice,« je pripomnil. Srajca je bila mehka in je tako prijetno dražila prste, ko so se je dotikali. Organista že davno ni bilo več, ko je slepec še vedno 6edel pri peči in božal srajco.
Nato je odtaval v svojo vežno kamro. Iz skrinje je vzel gosli, in zadovoljno mrmral, ko je poskušal glasove. Naslonil se je na posteljo in potegnil z lokom po strunah —
»Sveta noč blažena noč ...«
Tako tiho so drgetale strune. Miha je bolj s prsti kakor z ušesi, čutil, da prav igfa. Potem se je ugrel in je močneje pritisnil Včasih je še celo zapel zraven.
Zatopil se je v pesem in ni slišal, kako sta se mladi in Frtnca razgovarjala v veži.
»Le kam naj gre, ko ima tako slabo obleko.«
»Prav za prav bi moralo biti naju sram, če nima boljše. Midva bi mu jo morala dati, saj ima to v pismu izgovorjeno. "Seveda, na naju bodo s prstom kazali, ko mu ne dava, kar mu gre,« je oponesla Franca.
»Nikar mi ne očitaj! Saj veš, kako je. Ce nimam, ne morem dati. Ali naj iz tal izkopljem?«
»Za vse drugo je, le zanj nikoli nič. Veš, ni prav kar delava. Če bi Miha ne bil dober, tožil bi naju lahko. Tudi zaradi ljudi bi mu morala dajati.«
»Poglej, radi ljudi naj ostane doma, da ne bo opravljanja.«
»Pa organist?«
»Saj lahko veš, zakaj ga hoče Imeti na koru: pevci mu slabo pojejo, pa hoče gosli, da bi bilo vsaj nekaj lepega.«
»Kaj pa. če bi oblekel tvojo nedeljsko obleko? Ti pojdeš itak v črni.«
Tudi tega mladi ni dovolil:
»Ko bodo pa vsi takoj vedeli, da je moja. Doma naj bo, kam bi rinil v tem snegu.«
»Tako bo žalosten, če mu rečem naj ostane doma.. .c
»Saj mu ni treba praviti, da bo ostal doma. Reci mu, da ga boš o pravem času poklicala. Pred polnočjo bo itak malo legel, zaspal bo in midva odideva sama v cerkev. Zaklenila ga bova v hišo.«
Ker se mu je zdelo, da žene še ni premagal, je nadaljeval:
»Jutri mu ne bo več hudo. Postrežeš mu, pa bo pozabil.«
Ko je Franca prinesla Mihu večerjo, je klečal ob postelji. Med prsti so mu drsele jagode rožnega venca. Vstal je in otipal skledico. Ko je zajel prve žlice, je omenil, da je truden in bi rad nekoliko legel pred polnočjo. Naj ga še pred enajsto pokliče, je poprosil.
Res je legel, zaspal pa ni. Kakor tople mol-kove jagode so se pomikali spomini mimo njega. Ejejl Kolikokrat je že igral gosli na koru v sveti noči. Še pri starerm organistu. pri Baltiču, jih je prvič. Dolgo vrsto let sta igrala skupaj: on gosli, Baltič orgle. Potem je prišel nov organist. Mlad fant je bil. Pa so mu orgle vse. drugače zapele kakor nekdaj Baltiču. Tako sveže glasove je privabil iz njih. Nič utrujenosti niso imele v sebi. Ko sta prvič igrala skupaj, bi se bil Miha kmalu zmotil. Tako lepo so zapele orgle, da je Mihu zastala roka in najrajši bi bil samo poslušal. Pa samo za hip. Takoj nato je spet zadrsal z lokom in zdelo se mu je, da ljudje v cerkvi zadržujejo sapo, samo da bi bolje slišali. Tako kratka je bila tista maša. Še celo župnik ga je takrat pohvalil, kakor ga ni ne prej ne pozneje nikoli.
Mlad je bil še takrat. Tudi drugi božiči so mu za hip obviseli pred očmi, pa ni bil nobeden tako lep. Za trenutek so postali pred slepcem in nato odhiteli naprej. Pa se bodo ob letu spet vrnili še mnogo lepši. Vsako leto se vračajo, dasi jih ne kliče.
Iz daljave so ee oglasili zvonovi.
»O, že enajsti« je planil Miha. »Zakaj pa me Franca ni poklicala? — Seveda mnogo delo ima, pa je pozabila,« jo je hitel zagovarjati.
Počasi si je začel oblačiti srajco. Kar na staro jo je navlekel, da ga ne bi zeblo. Ko pa ni imel suknje I
Takrat so po veži zašumeli koraki. Vezna vrata so se odprla pa takoj spet zaprla. Ključ je zaropotal v ključavnici. »V hlev gresta,« je pomislil Mila. Ko pa je posluhnil korakom, je slišal, da niso zavili proti hlevu. Proti vasi so se oddaljevali.
Mrzlo je spreletelo slepca. Zavpil je v vezo:
»Franca!«
Prepričan je bil, da se bo oglasila in ga vprašala, kaj sitnari, pa ni bilo odgovora.
»Franca!«
Spet nič.
»Doma sta me pustila! Sama sta odšla,« ga je spreletelo.	..... ,
Za hip je premislil, nato pa se bolj uvidel: sam je, a v cerkev mora. Še bolj je hitel. Celo polglasno si je prigovarjal: »Hitro, Miha, da ne boš zamudil. Tudi ti pojdeš v cerkevl Ne boš doma poslušal svetonočnih zvonovi«
Pa ga je tiho zaskrbelo, kako bo našel pot do cerkve, ko nima nikogar, ki bi ga vodil. Takrat je bil že oblečen. V veži je stal, pod pazduho je stiskal gosli in lok, v desni pa je držal palico in tipal predse. Vrata so bila res zaklenjena. Odprl je vežno okno in se splazil skozi. Nato je okno priprl: »Da repa ne pozebe, ko je klet pod vežo!«
Preko vrta je hitro dotipal. Navajen je bil poti, kar brž je stal na kolovozu. Potlej mu je šlo bolj trdo. Spotikal se je in spodrsnilo mu je tako hudo, da je z enim kolenom pokleknil v sneg. Pa se je hitro pognal naprej. Samo eno ga je skrbelo: »Zamudil bom, ko nikamor ne pridem!«
Prehitro 6e je pognal naprej. Zabredel je. Ko je iskal nove stopinje, je povsod otipal samo sneg. Mehak je bil in za čevlje se mu je vsipal. Iskal je stopinje s palico, pa je ni našel. Stopil je nazaj in tipal v drugo smer. Nič, samo sneg. Še enkrat je poskusil. Spet nič. Tudi smer je bil že izgubil.
»Še zmrznil bom!« Tesneje je stisnil gosli k sebi in se zaletaval v sneg.
Zazdelo se mu je, da sliši glasove. Res so bili. Sklenil je, da jih počaka. Ljudje oa bodo dohiteli in ga popeljali v cerkev. Pa je kmalu začutil, da se glasovi oddaljujejo. Ljudje so bili že pred njim.
Spet se je zaletaval na vse strani, da je še bolj zabredel v sneg Dn kolen je bil Že snežen, pa če ni odnehal. Ali "naj vpije na pomoč?.
Lok mu je zdrknil izpod pazduhe. Sklonil ee ]e za njim. Pa je dolgo brazdal po snegu, preden ga je našel. Na celo je bil zabredel in ni mogel več nazaj na pot. Nog ni več Čutil.
»Hool Človek božji, kaj pa počenjaš tam?« ,
»Kaj si ti Lovro? Sam Bog te je dali Zabredel sem in ne morem nazaj na pot.«
»Ti — Mihaa!«
Lovr6 se je čudil, kar ni mogel verjeti, da bi slejKa ob tej uri dobil na poti. Skočil je v sneg in pomagal Mihu na pot.
»Kaj te luna nosi, da kolovratiš tako pozno okoli?« se je skušal pošaliti Lovrd. »Pa gosli imaš k
»V cerkev grem.«
»V cerkev greš? Še poleti ne greš sam v cerkev, pa bi zdaj sam hodil. Zakaj pa s Franco ne hodiš? Vodila bi te.«
»Franca je šla že prej. Mislil sem, da bom koga dobil, pa so menda Krničani že vsi spredaj.«
Ze je Miha hotel očrniti sestro, kako je groba z njim, pa si je premislil. »Domačih zadev ne bom raznašal. Saj Franca ni tako slaba, le mladi ii ne pusti, da bi mi postregla.« In je molčal. Lovre mu je stepal sneg raz obleko, nato pa sta odhitela po poti naprej.
»Lovre! Ali sva še daleč? Kajne, da ne bova zamudila?« Miha se je še bolj krepko oklenil Lovretove roke in ga skoraj prehiteval.
»Na klancu sva. Ni še pozno, dovolj zgodaj bova.«
Veliki zvon je zavriskal v linah. Za njim so zapeli ostali. Mlade roke so jih pognale, da se je veliki zaletaval v tramovje zvonika. Urejeno so nabijale betice ob bron in pesem je poletela preko fare. V zadnjo hišo je poletela in oznanjala 6veto noč. Srca so se odpirala in pohitela k jaslicam, ki so tako čudežno žarela: vse ljudi so ogrevala v ljubezni. Vmes pa so nabijali zvonovi — zlasti veliki je pel kakor bi vriskal: »Bo-žič! — Bo-žič!«
»Saj bodo še zvonove segreli, ko tako pritiskajo,« je glasno mislil Lovre. kakor bi vedel, da je tudi slepec poslušal zvonjenje.
»Ko bi mogel te glasove na strune zajeti!« si je zaželel Miha.
Potem sta molčala prav do cerkve.
Pod korom je bilo že polno ljudi. Lovro je potisnil slepca na stopnice, ki vodijo na kor. Miha se je prijel držaja in odhitel po stopnicah. Pevci so bili že pripravljeni.
»Sem že mislil, da te ne bo,« ga je sprejel organist.
Miha je poskušal priviti strune, pa ni mogel: imel je od mraza odrevenele roke. Organist mu
je moral pomagati. Miha pa si je mel rok«, pihal
je vanje, da bi se ogrel. Ne bo mogel lepo igrati, če ga bo takole zebla Pa mu je nova kri kmalu segrela prste.
V	zvoniku je počasi bila polnoč. Tiho je bilo v cerkvi. Gosjiodje so bili že .odpeli pred oltarjem. Odšli so. da se preoblečejo za mašo.
Miha je naslonil gosli na vrat, pripravil lok in čakal. Pred oltarjem je srebrno zacingljal zvonček.
»Zdaj!« je dahnil organist
Komaj slišno je zadrgetala etruna:
»Sveta noč — blažena noč —<
Struna se je tresla, se vila in pela. Mihu se je zdelo, da nocoj ne poje struna, ampak da pesem prihaja iz njegove duše. Nič več ni čutil in mislil, kako bi premaknil prste in krotil strune. Vsa duša mu je pohitela v višave in iskala Tistega, ki mu je igrala. Saj to ni bila več pesem, molitev je bila.
Cerkev je onemela. Nihče si ni upal za-kašljati. Gosli so pele, orgle pa so ponavljale napev. Na koru so se vse oči obrnile v betež-nega starca, in ga hvalile.
Miha je stal ob orglah, nekoliko se je nagnil naprej, glavo je imel sklonjeno. Oči so bile oprte nekam v daljavo, obraz pa mu je bil pobožno zbran. Obleka mu je mahedrala ob telesu, kadar je z lokom hitreje zamahnil f>o strunah. Obleka je bila zguljena, na komolcih že raztrgana. Vsem se je zasmilil. Starecl Pa samo za hip. Potem jih je pesem potegnila v višave, pozabili so na vso zunanjost, duša pa jim je zabrnela kakor pesem:
»Sveta noč — blažena noč —<	1
Drugo kitico je jsovzela vsa cerkev. Slepcu sta na lice zdrsnili dve solzi. Ni si jih obrisal. Počasi sta spolzeli navzdol in ena je padla na gosli. Oči pa so se mu zasvetile kakor žive: ki so pa bile vlažne!
V	cerkvi se je nekdo sklonil v kesanju. Franca, Mihova sestra je bila. Sram jo je bilo, da je pustila slepca samega, da je taval v noč. Šele ko so gosli utihnile, se je potolažila.
Po maši se ljudje še dolgo niso razšli. Franco je pred durmi čakal mož. Začudila se je.
»Po Miha stopim na kor,« je rekel in niž trdega ni bilo v glasu.
Potem so šli domov. Franca je nesla gosli in za roko vodila brata. Tudi mladi je peljal Miha za roko, čeprav ga dozdaj ni velikokrat.
Tišjo noč je Franca postlala Mihu na gorkem: ko pa je bila sveta noč, ki srca odpiral
Krzneni škorenički
Tisti, ki se mu je pripetila ta čudna zgodba, se imenuje Jože Nagode. Bilo je na sveti večer, kmalu potem, ko se je zmračilo.
Jože je postrešček, ves dan je stal na 6vojem mestu v ozki ulici, kjer je bil strupeni mraz in je brila burja na vso moč,
Jože stoji zmeraj na tem kraju, njegova krhka postava že kar spada k celoti tega kota velikega mesta in mimoidoči se že zdavnaj ne zmenijo več zanj. Tukajšnji ljudje so revni, nobenih nežnih pisem ne pošiljajo in nikomur ne podarijo ničesar. Najhujše pa je to, da m Jože prav nič pripraven za svoj poklic, ker je tako grd. Služkinje kar za-vreščijo, ko se odpro vrata in zagledajo spako njegovega obraza kot strašilo v temi.
Zvečer pomiva kozarce v neki pivnici. Zato dobi krožnik tople jedi in časih mu natakar dovoli, da spi pod široko točilno mizo na oblanicah, med zaboji in sodi.
A zdaj je božič, na ta večer ni nobenega dela v krčmi. Nihče se na sveti večer ne usede za mizo, da bi pil; nemara da noben človek na svetu ni na sveti večer tako boren, da ne bi kje dobil malo toplote, kako pražnjo svetlobo, in zato Jože ne ve, kam bi se zdaj skril spričo mraza in burje.
Nekaj ljudi gre še mimo, ženske dišijo po peki in moški nosijo zavoje pod plašči. Vsem se mudi, smehljajo se in šepetaje gibljejo z ustnicami. Jože pa stoji na svojem mestu. Zebe ga in svoje koščene prste potiska globoko v žepa.
Mlad človek pride v ulico, človek, ki je lepo oblečen. Za hip postoji, potem pa pristopi k Jožetu.
»Slišite,« pravi raztreseno, »nekaj boste storili zame.« Tu da je karta in bodo zanjo dali zavoj. »Par krznenih škorenjčkov, veste, tu v tejle trgovini.« Prav, in tisti zavoj naj odda v Kolodvorski ulici, številka ta in ta.
»A ne smete priti tja pred osmo uro,« še doda tujec, »veste? Koliko je vaša številka?«
»Sedem in trideset, gospod!«
»V redu.« Gospod se še nekaj pomišlja, nato se stisne v suknji in odide.
V svitu laterne si Jože ogleduje karto. %aj je še čas, vendar se bo koj odpravil na pot. Široka cesta kar kipi samih ljudi, samih luči in razburjenega vrvenja. Jože se preriva mimo izložb, mimogrede pritisne svoj obraz v dehteč krzneni ovratnik. Kakšen slučaj, kakšna sreča! Kaj denarja bo zaslužil, brez dvoma bo kak srebrnik na tak večer. Ali ga pa bodo nemara še v kuhinjo povabili, Bog ve, če ne! Jože se brž prerine v trgovino in pokaže karto.
»Krzneni čevlji? Saj, saj! Malo počakajte!«
Medtem ko prodajalka pripravlja škatlo, prime Jože enega od obeh škorenjčkov v roko. Narejen je iz mehkega, temnomodrega usnja, Iz no-trine pa kar kipi belo krzno kakor kak čudovit, neznani cvet. Ti moj ljubi Bog, ali je res mogoče, da kak umrljivi človek v takih čevljih hodi okoli? Jože vzame zavoj v roke in ovije še svoj jopič okoli in tako mu je, ko da bi pestoval kako živo bitje.
. Tista hiša stoji sredi nasada z drevesi. Časa je še več kot uro, a Jože rad čaka tu pod drevjem. Goste krošnje ne pustijo burje k sebi; tu je temno in malo gorkeje, Jože najde v žepih še nekaj drobiža, ki ni prav za prav za noben izdatek, vendar mu šine v glavo, da bi si kupil cigarete. Prodajalec mu prižge cigareto" in Jože položi zavoj na mizo, rekoč: »Prosim, ali je miza snažna?«
Kako je to zabavnol Jože 6e sprehaja med drevjem sem in tja in kadi in slednjič da lahko v žep tudi še svojo poklicno čepico, potem bo videti, ko da bi nekoga pričakoval z zavojem pod pazduho.
Kajenje mu ne prija, ves je omotičen in je slaboten v kolenih. Poišče si klop, pa dobi le eno, kjer že nekdo sedi; neko temno, nepoznano bitje. Z mostu pada malo svetlobe na to klop. Jože vidi, da je to otrok. Res je, dekletce je, ki ždi povsem samo in negibno v krču mraza.
Jože se skloni naprej. »Dovolite,« pravi strahotna in položi zavoj poleg sebe na klop.
Dekle ne reče nič. Roke ima na prsih zavite v ruto, oči pa so ko dve črni rani v obrazu.
Jože ee ozira, ne vedoč, kaj bi, Začne si mesti
roke in pokati s členki prstov in mahoma začne tudi njega zebsti v tej pusti temini.
»Mrzlo je,« pravi s hripavim glasom, »strašno je mrzlo. Tako je. Pa ne vem, zakaj. Menda je premalo snega zapadlo, ali je mogoče ...«
»Kje naj ga iščem?« pravi deklica nenadoma na ves glas. »Le kje? Pozno je že in nikjer ga ne najdem, prav nikjer ne.«
Jože je ne razume koj.
»Slišiš,« ji pravi, »kaj pa praviš? Koga pa iščeš?«
* »Pa sem bila vendar že povsod! Bila sem tam v veži,, pa tamle v kleti, pa ni...« , »Slišiš, čakaj, da ti povem,« pravi Jože. »To ni vse skupaj nič, saj vendar ne boš tu sedela, saj vendar veš, da to. ne gre? Pojdi kar domov k materi, ali ne?«
»K materi? Ne. Jaz nimam nobene matere,« pravi otrok.
Jože se primakne k njej in ji položi roko na pleča. Dekle ne reče nič in se nalahno prisloni k njemu.
»Utrujena si,« reče, »seveda si utrujena, ti mala punčka, ti, in zdaj nočeš biti nič več sama, seveda. To je res hudo, ta mraz, pa pušča, pa vse skupaj!«
»Mene zmeraj zebe,« pravi deklica. »V roke, v obraz, povsod, pa kaj zato! Le ko me v noge zebe, da spati ne morem, veš, in ko sem lačna, oh, kako je to strašno hudo! Pa vse, vse nič ne pomaga.«
Nič, res je. si misli Jože in umolkne. Sklone se naprej in si ogleduje čevlje tega otroka. Narejeni so iz temnega sukna; slični so dvema kepama brez oblike in so vsi premočeni. Jože zagleda nenadoma druge čevlje, škorenjčke iz modrega usnja, znotraj podložene s krznom ...
Vzravna se in se zamisli. Krog sedme ure je in je še uro dolgo časa. Kaj bi pa slednjič bilo zato?
»Čakaj,« pravi ves vesel, »nekaj imam zate, mogoče bo pa to le pomagalo.«
Razveže omot in poklekne, da bi sezul deklici mokre čevlje. Resnično, prsti so ji tako mrzli, da občuti to mrzloto še s svojimi premrlimi prsti. Potem pa vzame zares krznene škorenjčke iz škatle. Bog mu pomagaj, saj je še čas, saj je še celo dolgo uro I Otrok mu z začudenimi očmi gleda v obraz. Polagoma poihteva, pa ne veš, ali se smeje ali se joka. Samo gleda ga in oči se ji napolnijo s solzami.
»No?« vpraša Jože in moško požre svoje ga-notje. Spet se vsede, dekle skrči noge in vtakne roke v krzno. Zavzdihne in se smehlja in se ( hrbtom hvaležno nasloni Jožetu na prsi,
Jože opazi, da je deklica zadremala.
»Le kako se bo to končalo,« si misli Jože, ko se predrami iz svoje zamaknjenosti. »Zdaj ti je zaspala z mojimi krznenimi škorenjčki! Ne bo kazalo drugače, ko da jo bom moral zbuditi in to reč končati.«
Malo se premakne, pa se dekle zasmeje v spanju. Jože pa sedi spet tiho, le ruto ovije tesneje krog otrokovih ramen.
»Nič, nič se ne da storiti,« pomisli s pet. »Naj bo v božjem imenu vse, kakor pač je! Najboljše bo, da grem proč, preden se bo otrok zbudil.«
Previdno se odmakne od nje in ii nasloni glavo na deblo drevesa poleg klopce. Dekle zavzdihne, a se ne zbudi.
Jože vzame prazno škatlo in gre mirno dalje. V glavi ga teži čudna utrujenost in praznota. Mimogrede porine škatlo skozi ograjo neke vile.
Stražnik mu pride nasproti. Jože zavije T stransko ulico. A zdaj bije ura v zvoniku.
»Osem!«
Jože za hip postoji, nato se naglo obrne ln steče za stražnikom. Njegovi koraki glasno odmevajo v prazni ulici.
»Oprostite,« pravi Jože in lovi sapo, »mislim, da me boste morali prijeti.« {
Stražnik ga osuplo ogleduje, rekoč:
»Kaj pa . ..«
»Veste, stvar je taka, da sem nekaj ukradel.«
»Pojdite z menoj!«
»Sveti večer jc, vest«,« pravi Jože zamišljeno in se nasmehne,	(WaggerU
MISLI
OB JASLICAH
Jaslice dihajo domačnost in preprostost. Božič je praznik preprostih.
Božični angeli žele miru onim, ki so blage volje. Božič je praznik dobrih in blagih.
Revščina je doma v hlevcu. Božič je praznik onih, ki znajo biti z malim zadovoljni, onih, ki jih
je Kristus imenoval uboge v duhu, svet pa jih imenuje nespametne, za življenje nesposobne.
Marija, Jožef, pastirji. — Preproste imenujemo te prve molilce Boga v človeški podobi. Ali smo že kdaj pomislili, da, če tako govorimo, jemljemo v roko čisto človeško merilo Približno takele zareze, takele oznake ima to naše merilo: čisto preprost, preprost, skoraj imeniten, srednje imeniten, imeniten, zelo imeniten, slaven, splošno proslavljali.- Č3 pa to naše merilo od prve pa tja do
zadnje zareze pomerimo ob božji imenitnosti, božji vsepopolnosti, zapazimo, da se je to v naših očeh dolgo merilo skrčilo na eno samo točko, na eno samo zarezo, pri kateri stoji zapisano: čisto preprost ali skoraj nič. Pred Bogom ano vsi skupaj pravi nič. Seveda premnogi te koristne primerjave ne napravijo. Zato si je pa Kristus ob svojem prihodu na svet izbral za svojo prvo družbo one, ki jim je šel pred svetom naziv čisto preprostih, da bi preprosti vedeli, da niso manj ko slavni, slavni pa spoznali, da niso več ko preprosti.
So pa imenitni berači in so preprosti učenjaki, preprosti bogatini. Preprostost je v duhu in ta duhovna preprostost je ona, ki ji ie dano uživati veselje božičnih skrivnosti. — Ali je res božič zato predvsem praznik otrok, ker še niso dosegli vse bistrine duha in se zato še morejo veseliti ob nepomembnih stvareh, za katere se starejši ne zmenimo več, ali ni morda božič manj praznik odraslih zato, ker se v svoji imenitnosti ne znamo več približati preprostosti, ki veje krog jaslic?
Bodimo preprosti in plačilo nam bo pristno, globoko občuteno božično veselje.
Dobre, blage ljudi potrebuje današnji svet. Redko so posejani dobri ljudje. Biti blag, dober, je težje, kot pa biti oster na vse štiri strani, zamerljiv, nepremišljeno udaren. Dobri ljudje osvajajo srca. Dobri ljudje so zaželeni kot toplo pomladno sonce. Kristus je vplival s svojo blagostjo, še preden so zanj pričali čudeži, še preden so v njem slutili preroka, Boga. Toliko napravi vsak človek korakov izven pota, da potrebuje nekoga, ki ga ne samo obsoja, ampak ga skuša razumeti in odpuščati. In tako delajo dobri ljudje. Saj nas ne potrjujejo v napakah in pregrehah, le z nami vred znajo obžalovati preteklost in z zaupanjem gledati v bodočnost. To pa dene dobro kot olje na rano.
Za božič poglejmo bolj natanko, bolj od blizu v srca naših bližnjih. Videli bomo, da v vsakem gori lučka, ki sicer utripa, se poganja kvišku in včasih skoraj pojema, a ugasniti ne mara, noče. Bodimo dobri in ne upihnimo lučke, prilijmo ji marveč novega olja, da bo mogla lepše in mirneje goreti. Bodimo podobni Onemu, čigar rojstvo obhajamo, o katerem je prerok napovedal, da tlečega stenja ne bo ugasnil. O, ko bi bilo več Kristusu podobnih in manj takih, ki z jedko obsodbo po-gase vse lučke krog sebel
Veseliti se znati ob majhnem veselju, ob skromni, ne kričeči lepoti; za veliko vzeti neznaten, še tako preprost dar; hvaležen biti za
prijazno, čeprav morda okorno, pa dobro mišljeno besedo, skratka, zadovoljen biti z malim, to je življenjska modro*t, ki je danes skoraj pozabljena. Umakniti se je morala tudi že iz zadnje gorske, planinske vasice, ko je bila nekdaj prav dobra znanka po vseh kmečkih, pa tudi meščanskih domovih.
Zunaj sebe iščemo lepote in zadovoljstva in kipečega veselja pravljičnih gradov. Hlastamo za užitki, ki se nam pa vztrajno umikajo, ker so le dozdevni. Lepota kraljeve hčere je odznotraj, pravi sv. pismo. Lepota kraljeve hčere — naše duše — je v njej sami.
Duša ne more pričakovati, da jo bo zadovoljilo nekaj, kar je izven nje, ko je pa vse, kar je
zemeljskega izven nje, manj kot ona. Če pa gleda na vse, kar »e ji dogodi in kar jo sreča, kot na božji dar, je zadovoljna tako z velikim kot l majhnim darom, ker oba sta darilo božje roke.
Ne bodimo tako izključno zagledani v negotovo bodočnost, ko bi moralo biti naše pravilo rajši ono: carpe diem poganskega življenjskega modreca. Ne na način kot ga je umel on, ampak lako, da znamo odtrgati pogled od meglene bodočnosti tn se ozreti ob slran življenjske poti, ki jo hodimo prav sedaj. Zagledali bomo začudeno, da tudi ob tej poti, morda drugače trnjevi, rastejo rože, včasih prav lepe rože. Preveč smo svoj pogled upirali v prihodnost in jih zato nismo videli, s trudno nogo smo jih celo teptali,
Sv. FrančiJek, ki ie prvi stavil jaslice, je bil največji življenjski umetnik te vrste. Zato pa je bila njegova pot tako lepa, svetla, čista.
Jaslice zgovorno uče danes bolj kol kdaj pre| tako pozabljeno življenjsko modrost: znati se zadovoljiti z malim, ne zametati skromnega veselja. V svoj mir in srečo prisluhnimo temu tako potrebnem nauku.

vsak dan v mesecu nekaj
1.	Letos, ko je v prvi vrsti varčnost na sporedu vsega gospodarstva, nam pač ne bo nihče zameril, če podarimo za božič, za god, za rojstni dan kako skromno darilo, ki je bilo doma storjeno. Dasi ni veljalo denarja, pa je v njem več ljubeznive skrbnosti in dela.
2.	Ali veste, kako izredno redilni so orehi? 300 gramov orehovih jedrc vsebuje 8000 kalorij in 250 g maščobe. Prav lahko nadomeščajo meso.
3.	Primešajte orehe časih solati ali jih dajte v juho ali krompirjevo kašo.
4.	Če je mrzlo, se soba mnogo hitreje prezrači. V zakurjeni sobi se zrak obnovi v 4 do 5 minutah.
5.	Ne bodite toliko starokopitni, da ne bi prestavili pohištva, v tisti sobi, ki je zakurjena, tako da lahko vsi po domače sedijo I
V V
vVAjf Uft
Skoraj povsod po svetu je v navedi, tla nudijo razne oblasti, vodstva tvornic, bank in velikih podjetij svojim uslužbencem priliko, da se pripravijo za
6.	Ne vzemite otrokom običajnih praznikov! Saj ni treba dosti, a vsaj spomin nanje mora biti v vsaki družini.
7.	Taka ozkosrčnost ni na mestu, da ne bi hoteli sprejeti neznanih ljudi! Rajši izrabimo priliko, da spoznamo čim več duš, šeg in jezikov!
8.	Prav lahko narediš posajeno jajce brez masti — in sicer na omaki ali mleku.
9.	Prav na drobno pretlačena mezga, pomešana s posneto smetano, ti da izvrstno, hladno kremo.
10.	Zelene smrekove in jelkine vejice niso le v okras v sobi, ampak so tudi varstvo zoper vse bolezni prehlada.
11.	Otroci brž umažejo radirko. Mogoče ne veste, da radirke lahko umijemo v vroči vodi s sodo?
12.	Za božič je takle sadni kruh izborna potica: Fige in dateljne v enaki množini razreži s strojem, polovico tega dodaj orehov, lešnikov in mandeljnov, vse dobro premešaj, daj v posodo, močno stlači skupaj in obteži z utežjo in daj na hladno. Da gre kruh iz posode, daj posodo v toplo
je nanj navezano na tisoče in tisoče ljudi, ki ležijo V bolnišnicah. Res je, da se skoraj po
„m usiuzucuccm	— vseh bolnišnicah svetijo božične luči. Da je v	.......
sveti večer in se posvetijo njih tudi ljubezen, prijateljstvo in bozjicni duh.	vodo
, , • ----- a domačega svetega večera vse to ne more na-	13 Nobena reč ni tako pripravna za prehlad,
domestiti. Avto se ustavi pred vrati — pripe-	]<0 t0i da greg v posteljo, ko te zebe. Zatorej izpij
Ijali so bolnika s hudo boleznijo. Tisti hip se	vr0£ jaji preden greš spat, znteske.čeio močne luči v operacijski dvorani. 14. Kadar kai SDečeš.
svojim družinam. Izven vsega dela in stanov skih brig hočejo biti ta večer samo — ljudje, človek s človekom. Mnogo je poklicev, ki na
kaj z debelo plastjo kostanjeve kreme. Potem jih povaljamo po stolčenih orehih.
20.	Otroški plašček, ki je že ponošen, ne greje dosti. V božičnih počitnicah spletemo toplo podlogo iz volne kakega starega žemperja.
21.	Izvrstno poslastico napravimo iz hrušk, ki jih olupimo, razrežemo in jih do mehkega du-šimo na presnem maslu in s citronovo lupino. Potem jih osladkamo. Medtem smo opražili kruh, ki tvori podlago za hruške.
22.	Pred prazniki osnažimo bakreno posodo z rdečim vinom. Vino segrejemo, pomočimo vato vanj, zdrgnemo posodo in jo s krj>o in z usnjem dobro usvetimo.
23.	Ne bodite nervozni! Na dan pred svetim večerom se ne brigajte za kuho; pred prazniki je dovolj juha ali fižol in posušeno sadje.
24.	Če pride na sveti večer še kdo, ki ga nismo pričakovali, se brigajmo najbolj prav za tega gosta, ki je nemara posebno osamljen.
25 Saj ni treba, da imaš na sveti dan vprav gosko na mizi! Lahko je tudi teletina s praženim krompirjem. Teletini s čebulo in zčleno dodamo še ohrovta in kozarec vode, jx>pra in soli, pa imamo i zborno kosilo.
26.	Preden prižgeš božično drevesce, 6e vsaj za 10 minut odpočij, da se umirijo živci od večnega tekanja.
27.	Po praznikih smo zaradi obiskov in dela jako utrujeni. Skoplji se in 6i iz gobe iztisni toplo vodo po hrbtu! To ponavljaj 5 minut. Najbolje, preden greš spati
28.	Otroci so veseli preproste kostanjeve kreme. Vzameš jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in malo mleka ali vode; to daš v pol litra vrelega mleka, ohladiš in dodaš pol kilograma pretlače-nega kostanja To si pripraviš prejšnji dan in daš mrzlo na mizo.
29.	Med j>očitnicami ne vedo otroci, kaj bi počeli v stanovanju, ki je zaradi pomanjkanja kuriva postalo pretesno. Nikar jih ne kaznujte, če so poredni. Dajte jim rajši kako gosjiodinjsko delo. Otrok, ki vidi, da ravnaš z njim resno, ne bo počenjal neumnosti.
30.	Pražnja obleka iz tančice bo na Silvestro-vo kot nova, če jo tesno napneš na desko za likanje, jo zdrgneš z alkoholovo raztopino (5 delov vode, 1 de! alkohola) in jo razpotegnjeno posušiš.
31.	Za Silvestrovo nove vrste punč: V mrzlo vodo petih skodelic daj pol cltronove lupine in pol mandarinove lupine, to skuhaj, pusti stati, precedi, osladkaj, prilij kozarec belega vina (pa ne kislega), pusti, da zavre, in preden daš na mizo, prilij tri žličke kakega močnega žganja iz sadja.
/MEBIBlLlDlPIirN
ta način obhajajo sveti večer — in Bog jim blagoslovi ta praznik ljubezni! A koliko tiso-čev ljudi je, ki morajo biti zaradi svojega poklica izven svojih družin na te sveti večer, ki ne slišijo veselja otrok, ne slišijo zvonov in božičnih pesmi.	,».,., . .
Tako nam je še ipred očmi slika iz otroških let: »Božiič na lokomotivi«. Z rokami na navorih opreza priletni strojevodja skozi šipe v sne: žni metež, da bi videl signale, a njegov mladi kurjač, golega gornjega života in razoglav, se trudi s premogom, ki ga naklada v žerjavico. Nobena svečka, nobene jaslice ne _ spominjajo na sveti večer. Ta podoba se nam je tako globoko vtisnila v sjiomin, da smo še dolgo s spoštovanjem in občudovanjem zrli na te močne može, kadar so njihove iokomotive drevile mimo nas.	,	..
V duhu pohitimo na morje. Tu so svetilniki, čuvaji, pomorščaki in ribiči. A ti imajo vsaj nekaj božičnega na sebi: Nekje v kotu •ori svečka majhno drevce je postavljeno, ka-^a podobica predstavlja jaslice. Vroč čaj se kadi iz kozarcev. In iz drugega kota ladje se oglaša radijski gramofon in se skozi tobačni dim oglaša pesem: »Sveta noč, blažena noe...« Nekaj hripavih moških glasov skuša peti zraven, skrivši si gredo s prsti do oči, ki so postale vlažne. Ali so se zamislili v svoje domove? fn so se jim omečila srca ob spominih!"
S ceste slišimo šum in ropot različnih prometnih sredstev. Sicer jih niti ne slišimo, tako smo jih navajeni. A nocoj, nocoj nas motijo v naših božičnih mislih. Tiho, le prnv.^ prav tiho, a vendar slišno trkajo na naše duše: »Bodite hvaležni! Bodite zadovoljni!«
»Mama, pismonoša je pa le lahko na sveti večer doma?« Pošta: božični dnevi, podvojeno, strogo delo. Le v praznikih smejo »počivati«. A uradniki in uradnice pri telefonu morajo biti zaradi nas »na straži«. Saj so oni le posredniki tistih naprav, ki omogočajo promet med srečnejšimi. Pa čeprav le zato, da drug drugemu želimo »vesele božične praznike«.
Pa so naše misli že pri drugem j>oklicu, ki tudi ne pozna »svetega večera« v družini iu ki
zaleskečejo močne luči v operacijs Sestre pripravljajo brž instrumente. Telefon pozove zdravnike in jih iztrga iz misli na božič. Trda dolžnost jih pokliče na boj s smrtjo, da rešijo človeku življenje. »Sveti večer« v najlepšem pomenu besede!
pa sem šel po cesti. Vstopil sem v eno najlepših trgovin. »Srce?« je vprašal gosposki trgovec. »Tega blaga že davno nimamo več v zalogi.
£
14.	Kadar kaj spečeš, ne daj peciva (kruha, jiotico) na mrzlo podlago, ker postane potem pecivo vlažno. Najbolje je, da pustiš v pekači, dokler se ne ohladi.
15.	Pogreta pečenka je omledna. Napravi	_	_______ ____
omako in daj meso za toliko časa vanjo, da se Poskusite bolj zunaj mesto, tam boste mogoče
g ^J gpg J 0	CO n D U1 1 I o l-O tlim Hi Ir «	• ** *v,.1 n	-
16.	Nadevano zelje lahko narediš tudi brez mesa in brez riža. Lahko narediš nadev iz sesekljane zčlene.
17.	Stare fotografske plošče postanejo čez nekaj časa brez vrednosti in so v najjotje. Če jih pa damo za nekaj ur v galunovo raztopino in jih iz-plaknemo s toplo vodo, jih lahko uj>orabimo za okvire slik. Lepenke si lahko izrežemo iz škatel.
18.	Narezana čebula potegne nase ves vonj po zelju ali ribah, ki je od kosila v sobi. Le da je fiotem tista čebula neuporabna.
19.	Nadevane orehe si lahko tudi zdaj pripravimo. Lepo jih razjxilovimo in jih zlepimo sku-

Ali ni, da moramo biti tem bolj srečni in hvaležni mi, ki zdravi in zadovoljni sedimo v topli sobi — in ki drug drugega še vidimo 111 slišimo? Kaj zato, če miza ni obložena, ce m polna ko časih? Ali ne sveti tem bolj iskreno najgloblji pomen božičnih praznikov v nasa srca, ki so bolj bogata ko tista ki mogoče niti več nočejo vedeti, zakaj da obhajamo božič!"
»O, sveta noč, blažena noč!« se pravkar zasliši iz radija.
»Mama, ali tisti pri radiju tudi ne morejo biti doma?«
»Tudi ti ne... Tudi oni so «na straži* nam v zabavo.«
Ti dekle in žena
Ti — deklo in žena, mati, — ali se zavedaš, kako vzvišena je tvoja naloga v družb. Tvojo delo ie često važne še in pomembnejše od dela znanstvenika. T i v z g a j a/1J n d i , dobre i n slabe. Velika jc Tvoja odgovornost pred Bogom in pred družbo.
Ali izvršuješ dela dobrote, usmiljenja in ljubezni, k čemur Te mora klicati že Tvoja narava? Ali pomagaš, kjerkoli moreš m kjer uvid.s, da je putr.buOk
Delite darove s trpini
O j mesto, ki Bogu si zvesto, noči ne zagrinjaj te mrakl Iz vsake dvorane svetloba naj vstane razlije na pot se in tlak, naj trop siromakov povabi naj revščino bridko pozabil O j vi bogatini, delite
s tolažbo in radost nocojl Saj Bog se oglaša pri vas in prinaša darov vam nebeških s seboj in pravi da tudi med brate darove delite bogatel
Kako je otožen, bolesten trpinov pogled in obraz, ko mračni stojijo, v svetlobo strmijo, telo pa pretresa jim mraz! Vse prazne so zmrzle jim rčke, a v srcu so boli globoket
Odprt je ZoeliČarjeo hlevček,
iz njega ljubezen žari
vsa topla razvnela,
nebeška in sveta
vsa srca ogreti ieli,
da v hladni bt solzni dolini
gojila sočutje s trpinil
še našli take stvari, ki so že iz mode prišle...« Zahvalil sem se in šel dalje. Zaprl je vrata za seboj in je dejal: »Tepec...«
Potem sem šel v veliko trgovino. Tu je bilo vse črno ljudi. Dajali so blago, plačevali, hodili ven in noter. Bilo mi je ko na kolodvoru. Vse povsod si videl napis: »Čas je zlato.« Ko sem povedal svojo željo, mi je dejal višji uslužbenec:
»Da, prosim, kar pojdite v oddelek za igrače.«
Jaz bi sc bil zadovoljil tudi s srcem za igranje. Toda med igračami sem dobil vse — od žog za tenis do najnovejših protiletalskih topov, samo srca ni bilo nikjer nobenega.
Potem sem šel že utrujen, jako utrujen in sveti večer je bil že blizu, v male stranske ulice. Počasi sem prispel med majhne okoliške hiše. Na pragu zapuščene trgovine s steklom je stal star mož z dolgo, sivo brado. Vstopil sem in starček je resno poslušal mojo željo. Potem se je pogladil po dolgi, beli bradi, rekoč: »Gospod, srce iščete? Jaz vam lahko postrežem z njim — in sicer v jako moderni izdelavi. Tale, ki ga vidite: narejeno je iz porcelana, je mrzlo, trdo, a zunaj je krvavordeče prebarvano. Na steno ga je treba pribiti z žeblji, kakor so nekoč neko živo srce pribili na križ — in si z njim okrasimo stanovanje. Mrzle vode je treba naliti vanj in nekaj rož je treba dati noter. Še bolj je pa moderno, če ne damo vanj svežih rož, ampak lc papirnate. To srce je tipično za ta čas, jc moderno in elegantno. Ali ga vzamete?«
Zahvalil sem se in žalostno odkimal. Odšel sem. Krog mene je bila megla in tema.
t E"
»Kam pa?«
»Pred kaznilnico 6em hotel malo pomesti.
Ali je to mogoče?
on, ko da bi letal in zdaj zagleda mamo, kako zre vanj in se mu smeje.
»Mama, mame! Joj, kako je tu lepo!« vzklika deček in spet hiti k otrokom, ki se igrajo z njim.
»Pa kdo ste vi, fantiči, pa ve, deklice?«
»Mi smo pri Jezuščku in pri Njem je zmeraj tak sveti večer.«
Deček je spoznal, da so bili vsi ti fantki in vse deklice otroci kot on. in da so bili nekateri od njih zmrznili ie v svojih košaricah, drugi so bili pomrli v najdenišnicah, tretji so prenehali dihati ob suhih prsih matere, četrti so se bili zadušili v vagonih, peti so bili pomrli od lakote ... A zdai so bili vsi tukaj, vsi sami angelčki pri Jezuščku. Tudi On je med njimi in jih blagoslavlja in blagoslavlja vse njihove matere. Vse matere teh otrok stoje ob strani in se od veselja jokajo. Sleherna od njih je spoznala svojega fantka ali svoje dekletce. Ti pohitijo k njej, se ji vržejo v naročje, a se nič ne jokajo, ko jim je pa pri Jezuščku tako toplo, tako lepo ...
Zjutraj na sveti dan so našli ljudje zmrzlega dečka na skladanici drv . ..
n m/<rtv «•"' Hi">r _ tv. .Tp •
Zorko je izvrsten telovadec, a neko! mu pravi njegov prijatelj Jurček:
»Ali se moreš tako globoko skloniti, da se S prsti na rokah dotakneš čevljev na nogah?«
»Seveda,« odvrne Zorko. »Pa če hočeš ti lo napravim tudi dvajsetkrat.«
»Že prav. A ko prideš domov, poskusi to napraviti tako. da se zadaj tesno nasloniš na zid.« »No — in?«
»In potem ne boš mogel doseči niti koleni« Zorko se mu smeje — in ko pride domov, skuša takoj napraviti ta poskus. Toda glej — niti kolen ni mogel doseči!«
Rešitev z dne 21. decembra
1. Janežič, 2. Argonavti, 3. Nučič, 4. Epikur, 5. Zulu, 6 Teodozij, 7. Ribbentrop, 8. druidi, 9. ln-dus, 10. Novo mesto, 11. aluminij. Janez Trdina, Josip Jurčič.
Zlogovnica
a — ca — ce — da — dij — dol — dor — dor — e — gri — ja — je — je — ko — ko — kva — la
—	le — lo — ma — mi — mir — mun — na — na
—	ni — ni — no — o — o — pat — pest — ro — ro — ro — se — ski — sko — tan — u — u — va
—	vi — vi — za — zalj.
Iz teh 46 zlogov sestavi 16 besed. Njih pomen je: 1, staro slovensko ozemlje; 2. mesto baltske države; 3. star grad blizu Karlovca; 4. usodne vile; 5. vas pod Ljubljano; 6. oseba v Prešernovi romanci; 7. muslimanski višji duhovnik; 8. dolga dlaka; 9 država v Južni Ameriki; 10. pritok Save; 111, združba Itui); 12. visoka planota na Gorenjskem; 13 metrična stopica; 14. mesto v Italiji; 15. rimski pesnik; 16 slovenski pesnik (umrl 1884).
Prve in nato četrte črke, brane navzdol, povedo narodni pregovor (lj = en glasnik).
Se zelo majhen, šestletni deček, se je prav zgodaj zbudil v vlažnem in mrzlem stanovanju v kleti. Oblečen je bil v nekakšno haljico in je ves drgetal na vreči. Zabaval se je s tem, da je huk.il iz ust sapo, ki se je valila ven kot para. Bil je zelo lačen. Večkrat je že zjutraj zlezel k postelji, kjer je na slamnjači ležala njegova bolna mati, ki je imela sveženj cunj pod glavo. Le kako je prišla semkaj?
Drugi prcbivalci kleti so se razšli, saj je bil dan pred svetim večerom, ostal je le neki moški, ki je bil že ves dan preležal v pijanosti. V drugem kotu tega prostora je vzdihovala oscmdesetletna starka, ker je imela trganje. Nekoč je bila služila kot dojilja, zdaj pa je tu čakala smrti in je venomer godrnjala na fantiča, tako da se ji ta ni upal približati. Nekje na hodniku se mu je posrečilo dobiti vodo, a nikjer ni našel niti skorjice kruha, dasi jo je šel več ko desetkrat iskat za svojo mamo. Slednjič mu je postalo hudo v mraku. Že zdavnaj se je bilo zmračilo, a nihče ni prižgal luči. Ko je potipal materin obraz, se je začudil, ker je bil mrzel in nepremičen ko kamen. »Tu je pač tnrzlo,« si je dejal in si začel drgniti roke, da bi se ogrel. Slednjič se je pokril s čepico in jc iiho odšel iz kl«ti. Že prej bi bil šel ven, pa sc je ba! velikega psa, ki je ves dan stal na dvorišču. Zdaj psa ni bilo več.
Joj, kakšno mesto! Še nikoli ni videl takega. Tam, odkoder je bil on prišel, je bila ena sama luč na vsej cesti. In so bile hiše nizke in lesene. In čim se je zmračilo, ni bilo tam nič več ljudi. A zato so bili tam dobri ljudje, ki so mu dajali jesti in toplo je bilo. Tu pa tak vrvež samih ljudi, toliko voz, pa tak mraz, mraz! On pa tako lačenl Pa nikogar ni, ki bi mu dal le skorjico kruha.
O, kako je spet ta cesta široka! Kako vsi vpijejo in koliko jc luči! Kaj pa je to? Uf, kakšno veliko okno, a v oknu soba in v sobi božično drevo in jaslice! Vse polno je zlatih in srebrnih niti, pa igrač in koliko lepo oblečenih otroki Lej jo, kakšna je la deklica, ki pleše in se kar zmeraj smeje! Fantek se nenadoma zajoka, ker ga bolijo prsti od mraza. Pa ni nikogar, ki bi ga vzel v sobo in ogrel in mu dal košček kruha.
Deček odhiti dalje in prav nič ne ve, kod hodi. Solze mu tečejo po licih, huka si v roke in spet obstane. Pred veliko izložbo je gruča ljudi, ki opazujejo pisane igrače in slastna jedila iz sladkorja in čokolade. Deček se rine dalje, pa ga mahoma udari nekdo po glavi in mu zbije čepico. Deček pade, zastoka, nato zbeži in se ustavi na dvorišču, kjer se skrije za skladovnico drv. »Tu me ne bo nihče našel in temno je.«
Tu se je usedel in se zvil v klobčič. Od strahu si je komaj upal dihati. Nenadoma mu postane lepo: po rokah in nogah se mu pretaka toplota, nobene bolečine ne čuti več. Skoraj da je zadremal. Joj, kako lepo bi bilo tu spati. »Malo
Glej, noč, pod hribom hlev, zad Betlehem, a v jaslih Bog-otrok, povit v plenice od svoje mile Matere-Device; ob njej kleči Rednik, od sreče nem.
Pastirji v polju zraven čred očem ne morejo verjeti: glej, kak lice neba žari sel Angeli ko ptice lete, pojo: »Na zemlji mir ljudem!«
Nocoj bi tudi jaz bil rad pastir, da belo jagnje bi Mu nesel v dar, proseč Ga, naj da narodom svoj mir.
nič, in kar morajo pretrpeti od ljudi, to prisodimo zares samo oslu. Med vojno sem večkrat videl, kako je v macedonskem mestu nesel kak osel ne le leseno sedlo, ampak tudi svojega gospodarja, ki je sedel na njem pod razpetim sončnikom in je puhal svojo cigareto. Če je človek takegale gospoda spodil dol, mu nikakor nisi mogel dopovedati, da je to zaradi osla, marveč se je čutil užaljenega, češ da mu kratimo pravico. V Dalmaciji me je nekega vročega dne dohitel osel na hudi kamnitni stezi, ki je imel težko breme vej na sebi. Zadaj je šla stara ženica, ki je popevala svojo junaško ali ljubezensko pesem in je pri vsakem drugem koraku s prisiljenim okleščkom dregnila osla v bedro. Len osel ni — on je potrpežljiv.
Pa lepa je ta žival, kot te malokatera druga. Lepa, to se pravi jasna in zdrava, v sebi počivajoča je skoraj sleherna žival, kakršna je izšla iz Stvarnikovih rok, preden je ni človek v svoje namene pokvaril. A malokaj je na svetu tako ljubkp, kot je osel, ko gre svobodno po kamnitni poti navzdol. Kako trdno in ljubko postavlja svoje vitke noge, kako pametno, brez strahu in previdno, brez igračkanja in baharije, in kako mirno in zamišljeno mu zro oči izpod močnega čela. Mlad osel je pa sploh nekaj najbolj ljubkega na svetu! Tu vidiš veliko, debelo glavo, ki kaže ž«, močno čelo in resne oči odraslih, in zraven je valjasto trupelce na neskončno tankih nožicah in še smešni repek! In vse to malo bitje je resno —-šegavo in že previdno v svojih igrah. Nikakor ni osel iz živalstva neumen in tečen!
Eno slabo lastnost pa ima le, pa kaj — zakaj naj bi bil pa vprav osel popoln? Ima namreč neznansko grd glas. Ta je sličen razglašeni trombi, ki vanjo na vso moč piskaš. Vse leto ne slišiš tega glasu, a ob času »svatovanja« se razlega dan in noč, in če v bližini riga kak osel, tedaj pač ni spanja, a tudi nobenega sredstva, da bi ta glas utihnil. To je edino maščevanje oslov.
Kaj bi neki bilo vzrok, da je osel zmeraj zaničevan in v kot potisnjen? Saj je lep, pameten, koristen in potrpežljiv — le odkod njegovo slabo ime? Vse živali so dobile svoje ljubitelje in občudovalce, koristne, kot konj in pes, in nevarne kot lev in tiger, a za osla imajo kvečjemu kake
K pravim božičnim jaslicam spada tudi osel. Tu stoji v ozadju poleg vola. A medtem ko voliček z začudenimi in neumnimi očmi gleda Detece in tako po svoje izraža veselje in češčenje, pa ima osel svoj navadni tihi in resni obraz, tako da je človeku kar sitno spričo njegovega brezbrižnega oslovskega vedenja Tako se temu revčku zmeraj primeri, saj je ni skoraj živali, ki bi morala pretrpeti toliko krivice kot on.
Kaj pa prav za prav vemo o oslu? Poznamo ga iz podob v čitankah in iz »oslovskega mosta« in smo se učili, da ga v deželah ob Sredozemskem morju in v Orientu uporabljajo kot tovorno ži-vinče. Baje je zelo len in neubogljiv in tudi neumen, zakaj njegovo dobro ime uporabljamo kot psovko za kakega nadležnega, neumnega človeka. Kot edino lepo lastnost hvalijo na njem to, da je skromen in da žre osat in trnje. To poslednje ne bo res in sem se sam prepričal o tem: na dalmatinski obali sem se nekoč skušal prikupiti oslu, ki je imel velikanski tovor na hrbtu in je bil v prekrasnem oljčnem gaju privezan k ograji in je mulil izpod kamnov trdo, resasto travo. Hotel sem ga razveseliti in sem mu ponudil lep šop osata, pa ga ni maral. Saj ni bil hud zaradi bodečega darila in ni niti skušal pokazati mi jezo zaradi moje neumnosti, le svojo lepo, debelo glavo je obrnil od mene.
Sploh ivi lahko spoprijateljiti se z osli iz živalstva in prav nič jim ne morem zameriti, če vpričo ljudi izražajo skoraj zaničljivo vedenje. Nasprotno, jaz občudujem njihovo potrpežljivost in gosposkost, zakaj strahopetni in vdani niso prav
jaslice nežno besedico in mu pravijo »osliček«. Ali je nemara premalo blesteč in nesramen, ali je preveč tih, preveč pameten in preveč potrpežljiv — ta osel?
Zgodba brez besed o dveh sneženih možeh
Potem je profesor Raztresen segel v žep, odštel šoferju trideset lir, se obrnil in šel peš domov, ves zadovoljen, da ga šofer ni mogel oslepariti.
Ves utrujen je prikrevsal do hišnih vrat. Tedaj mu je šinilo v glavo! Udaril se je po čelu, rekoč: »Oh, pa sem se pozabil vsesti v avto!« Nekaj časa se je jezil sam nad seboj, a slednjič se je zasmejal in si dejal:
»Naj bo! Prav sem pa le jaz imel, ne pa šofer!«
Uesela božična zgodba

Približal se je božič. Profesor Raztresen se je sprehajal po mestu in si ogledoval prelepe izložbe. Vstopit je v trgovino in je kupil velike, lepe jaslice.
»Kako jih bodo otroci veseli!« je zadovoljno pomislil.
Potem je odšel še v eno trgovino in je na-kupoval darila. Poln zavitkov in škatel je odhitel proti domu.
Profesor Raztresen je stanoval bolj zunaj mesta in ker se je bal, da ne bi prekasno prišel domov, je pristopil k taksiju:
»Gospod šofer, ali ste prosti?«
»Seveda sem, gospod profesor.«
»Kako pa, da me poznate?« se je profesor začudil.
»Poznam, zakaj bi vas pa ne?«
Potem je profesor vprašal, koliko bi stale vožnja do njegovega stanovanja.
»Štirideset lir,« je dejal šofer,
»Kaaaj?« se je začudil profesor, »Štirideset lir? O. mene pa ne boste odirali. Plačam vam trideset lir, pa niti stolinke več!«
»Štirideset lir.« je mirno ponovil šofer.
»Pa mi pokažite cenik!« je dejal profesor.
Šofer je vzel iz žepa cenik in mu ga dal,
Ves čas pa je snežilo, da se ni nič videlo,
»No, ali vam nisem rekel?« je vzkliknil profesor. »Vožnja stane samo trideset lir. Zakaj me pa potem mučite? Mene oač ne boste! Jaz imam zmeraj prav.«
Poskusi, če moreš
Daj si desnico na glavo tako, kakor vidiš na sliki. Potem prosi kakega svojega tovariša, ki mora biti pa manjše rasti kot ti, naj ti odmakne roko z glave Ta se bo seveda smejal tej zahtevi — vendar, roke ti le ne bo mogel odmakniti s čela. Poskusi in prepričaj sel
Izrezi in sestavi tri letala!
(Marija Žnidaršič)
Božična 1941
Dekle misli na zaročenca, ob peči stara mati moli veseli del rožnega venca.
Ded polnoč čaka pri ognjišču,
otroci se gredo vojake,
čez čas zadremlje ob njih vrišču.
Tam v dalji votlo top grmi, nekdo je pal zadet od krogle — pod njim se v krvi sneg topi.
Po cerkvah pa zvoni, zvoni, kot da zvonilo bi k pogrebu,
in spev zvonov sc 7 noč gubi.**
Nad Nanosom nebo žari, Snežnik se plašno tja ozira, po cerkvah vseh zvoni, zvoni
Počasi oče gre krog hiše, in z žegnano vodo kropi; na fronto sestra bratu piše.
Tam v kot postavlja hlev otroček in Jezuščka zaupno prosi: »Daj, da prišel bi z vojne oček!«
Mlad človek v mislih srečo išče, gradove 2<da si v oblake«
Mednarodni Rdeči križ
Delo krščanske ljubezni do bližnjega — Pomoč ujetnikom
Iskanje svojcev
Kadar izbruhne med državami vojna, nastane med njimi prepad, ki ga med vojno vojskujoče se države do sklenitve miru ali premirja ne morejo več premostiti. Vse vezi so pretrgane. Ujetniki zgube sleherno zvezo s svojo domovino Edina ustanova, ki lahko v vojnem času premosti te prepade, je Mednarodni Rdeči križ. Rdeči križ je ustanova, ki je popolnoma nepolitična in ima edino nalogo, da v njej nesebični, od krščanske ljubezni do bližnjega prežeti ljudje, skrbijo za ranjence in ujetnike in sploh posredujejo med ljudmi, ki so izgubili vsakršno medsebojno zvezo.
Šest milijonov pisem
Sedanja vojna je postavila Mednarodni Rdeči križ s sedežem v Švici pred važne tn težke naloge, mnogo večje, kakor so bile v prvi svetovni vojni. V osrednji kartoteki za vojne ujetnike se nahaja že sedaj nad osem milijonov vojnih ujetnikov in njihovih svojcev. Sest milijonov pisem, kart in drugih poročil je v prvih dveh letih sedanje vojne že prišlo na Mednarodni Rdeči križ, oziroma je bilo od tam odposlanih. Nadalje ima ta ustanova že nad 240.000 seznamov vojnih ujetnikov, od katerih vsebuje vsak najmanj 20 imen. Iz Ženeve je bilo poslanih že nad 3 milijone paketov na razne strani in v različne države. Vendar pa je skrb za vojne ujetnike le del mnogih opravil, ki jih Mednarodni Rdeči križ opravlja. Druge njegove naloge so skrb za povratek civilnih beguncev v domovino, posredovanje za izmenjavo civilnih internirancev in za njihovo preživljanje, dokler se ne vrnejo v domovino, posredovanje za izmenjavo težkih ranjencev med vojskujočimi se državami, iskanje številnih pogrešancev, skrb za ranjene in bolne vojake, poizvedovanje o
usodi različnih, zaradi vojnih dogodkov ločenih družinskih članov in svojcev, občevanie z nacionalnimi in pokrajinskimi odbori Rdečega križa v raznih državah, odpošiljanje kurirjev v ujetniška taborišča in bolnišnice, pomoč ljudem, ki posebno stradajo in trpe, pa si ne morejo pomagati sami — to je le kratek pregled velikega dela, ki sloni na ramenih te največje človekoljubne organizacije na svetu. Podobna dobra dela opravlja 'e še Vatikan, ki prostovoljno pomaga v podobnih zade-
vah, pa seveda ne razpolaga e tolikimi sredstvi in s tolikim osebjem, kot Mednarodni Rdeči križ. Mednarodnemu Rdečemu križu v Zenuv; pomaga pri delu 3300 ljudi, mnogi brez vsakršne plače ali odškodnine. Velike stroške pomagajo kriti vlade različnih držav, prav tako pa s svoje strani prispevajo tudi narodne in pokrajinske organizacije Rdečega križa po vseh delih sveta. Švicarjem je treba priznati, da za Mednarodni Rdeči križ veliko žrtvujejo, zato pa so jim velike države zajamčile nevtralnost in jim prihranile vojne strahote.
To veliko človekoljubno in občekoristno ustanovo, ki vidi samo trpečega človeka in ki tvori poslednje nitke vezi med pripadniki sovražnih narodov kot ljudmi, je ustanovil Švicar Henry Du-nant. Sedanji predsednik Mednarodnega Rdečega križa je znani strokovnjak za mednarodno pravo dr. Max Huber.
Mati cele vasi
Majhna ribiška vasica Aguada na Portugalskem ima 243 prebivalcev, ki bo prav vsi potomci najstarejšo ženske v vasi, gospo Rože Gomez I e-d rove. Ko je gospa pred nedavnim obhajala stoli rojstni dan, so ji prišli čestitat vsi vaščani: 13 lastnih otrok, 79 nečakov in 150 pranečakov.
Sveta noč, blažena noč
Nešteto paketov gre dnevno preko Mednarodnega rdečega križa med vojne ujetnike.
Večini je sicer znano, kako je nastala lepa, skrivnosti polna božična pesem *Sveta noč, blažena noči-vsem pa ne. Takole je bilo:
Na sveti večer leta 1818. je bil mladi duhovnik Jožef Molir iz Obemdorfa na poti k prijatelju organistu Francu Gruberju, ki ga je povabil, naj pride k njemu, da bi skupaj praznovala božične praznike. Mlad, pesniško navdahnjen duhovnik je čutil v srcu svečano razpoloženje ob pogledu na snežene planine, ki jih je čarobno obsevala polna luna. Naslonjen na popotno palico je gledal na v podnožju gora ležečo vasico, cilj njegovega potovanja. Hiše so bile pokrite z debelim snegom, skozi okna so se pravkar začele svetlikati lučke. Ta pogled ga je ganil v dno duše in zazdelo se mu je, kakor da gleda pred sabo Beltehem. V duhu vidi hlevček, v njem jaslice z božjim Detetom, njegovo mater Marijo in sv. Jožefa. Bornemu hlevčku se bližajo betlehemski pastirji, v višavah milo done angelski glasovi. Ves prevzet tolike miline je podvizal korake, da bi prišel čim prej do prijatelja, ki ga je sprejel z nepopisnim veseljem. Pri njem je našel več prijateljev, med njimi tudi po vsej Zilski dolini znane člane Strasserjeve pevske družine.
Ko je Gruber v sosednji sobi pripravljal skromno večerjo, se je utrujeni Mohr vsedel k pisalni mizi in napisal pesemc.o, ki jo je pri večerji dal Gruberju rekoč: »Sprejmi te vrstice kot božično darilo, z njimi pa tudi čustvo, ki mi napolnjuje srce na današnji večer*.
Gruber je na glas prečital pesem ter se ves prevzet notranjega zadovoljstva zahvalil prijatelju za nam vsem znane stihe lepe, nikdar
zastarele božične pesmi »Sveta noč, blažena noč t.
Še isti večer jc nadarjeni Gruber, poln notranje zbranosti, prelil mehko pesmico v melodijo, da si pripravnejše melodije k temu besedilu misliti ne moremo. Ze nad sto let sc čujc ljubka božična pesem v različnih jezikih in je popolnoma ponarodela, ta nam v svetih božičnih dneh napolnjuje srca z mehkobo in ljubeznijo do božjega Deteta.
I
Za dobro voljo
Izkušnja.
»Povej ml, kaj vendar pomeni beseda izkušnja?«	, .
»Izkušnja je tisto, kar ti ostane, ko si vse
izgubil.«
Vprašanje.
»Ali morate vi res zadnji zapustiti ladjo. ?o se pripeti nesreča?« vpraša neka dama kapitana ladje.
»Samo takrat, če se ladja potaplja,« odgovori kapitan, »če pa zleti v zrak, jo zapustimo vsi istočasno.«
Tako neumen pa ne.
»Peter, zakaj se na sveti večer prepiraš z bratom? Bodi pametnejši in popustil« ga opominja teta.
»Vedno hi moral biti jaz pametnejši! Tako neumen pa res nisem 1«
Sonce (bada.
»Veliko božično željo imam do vas, gospodična Slava. Ali bi hoteli biti sonce mojega življenja?«	.
»Prav rada. Zelo srečna bom, da bom loO milijonov kilometrov oddaljena od vas.«
Pretirano. »
Gospod Pavle je bil s svojo gospo prvič v gledališču. »Vera,« je rekel, ko sta zvečer prišla domov, »nikdar ne grem več s teboj v gledališče, kadar boš prehlajena. Vse občinstvo se je obrnilo, kadar si se vseknila.«
»No, no, to je hudo pretirano, Pavle, veš! To so lahko storili kvečjemu tisti, ki so sedeli pred nama.«
Dragocena ladjica.
Ljudje so strme opazovali ob obali nekega ribnika, kako se je starejši, lepo oblečen gospod vrgel v vodo.
»Kakšen bedak! V takem mrazu gre skakat v vodo, da bi rešil papirnato ladjico svojega sinčka!«
»2e, že, toda vi morda niste opazili, da jo bila ladjica narejena iz živilske nakaznice.«
(Marc Aurelio.)
Rešitev križanke št. 10
Vodoravno: 1. Manase, 7. Kotoriba, 15. Agora, 16. motika, 17. gon, 18. šara, 19. polotok, 20. Oka, 21. Adam, 24. Ina, 25. čaša. 28. nit, 30. porivač, 32. Enoh, 33. ilo, 34. Ola, 35. Nebo, 38. polinom, 40. Heb, 41. Ares, 42. osa, 43. luka, 46. led, 49. Polesek, 52. Apih, 54. era, 55. osebek, 56. Ilova, 57. Portugal, 58. aparat.
Navpično: 1. maša, 2. aga, 3. Nora, 4. ara, 5. Sap, 6. Emona, 7. kolač, 8. Otoče, 9. titan, 10. oko, 11. rak, 12. igo, 13. bok, 14. anatom, 22. Dole, 23. mina, 24. iver, 26. šola, 27. Ahil, 28. Nin, 29. Uok, 30. pohlep, 31. Rab, 36. beleg, 37. oseba, 38. posel, 39. oseka, 44. upor, 45. ahat, 47. Ero, 48. dar, 49. pot, 50. osu, 51. kip, 52. Ala, 53. iva.
Križanka št 11
laklpoje kot rešitelj
Naključje igra včasih v človeškem življenju veliko vlogo. Kako je naključje včasih presenetljivo, naj nam pokaže nekaj kratkih resničnih zgodb.
Po čudnem naključju je bil med svetovno vojno rešen pilot letala »LZ 37«. Neko nasprotno letalo ga je sestrelilo, bencin se je vnel, pilot pa je skočil v gondolo in padal v njej proti zemlji z višine 1500 metrov. Gondola je padla na streho nekega samostana, jo prebila in pilot je padel iz gondole naravnost v neko posteljo. Zbudil se je v bolnišnici.
*
L. 1908 sta vdrla morilca Coppius v stanovanje starih zakoncev in ju umorila. Istega dne sta hotela morilca ubiti pismonošo. Sama sta si nakazala nekaj denarja, da bi tako zvabila pismonošo k sebi. Ta pa je na hodniku srečal drugega pismonošo, ki je raznašal pisma in mu slučajno rekel, naj ga malo počaka. Oni ga je glasno govoreč pospremil do prvega nadstropja in tako nevede rešil smrti svojega nič hudega slutečega tovariša.
Družba turistov se je hotela povzpeti na Mat-terhorn. Med njimi je bilo tudi mlado dekle, ki jo je zjutraj na terasi pičila čebela in ni mogla s turisti. To ji je bilo v rešitev. Vse druge je
v gorah zadel plaz in jih ubil.
*
Najmlajši kmečki sin, petletni Matija Toplak, se je izgubil brez sledu. Stari oče mu je kupil sanke. Fant je. odšel na sankanje in ga ni bilo več nazaj. Na vseh straneh so ga brez uspeha iskali. Novi sneg je zabrisal vsako sled za njim. Domači pes pa je zvohal sled za fantkom in je vodil reševalce pet kilometrov daleč od hiše. Pod
nekim drevesom so zagledali reševalci kup mladih srn. Pod vejami, segajočimi prav do tal, so zaslišali neko stokanje. V suhi travi pod drevesom so imele srne svoje zavetišče in vanj se je zatekel fantek, ki se je v gozdu zgubil in ni našel več poti domov. Ponoči so se vrnile srne in se mirno vlegle k spečemu fantku ter ga grele, da ni zmrznil. Deček je bil 48 ur brez hrane v gozdu pri 20 stopinjah mraza.
■k
Pred leti je rešila črešnjeva koščica življenje inž. Lovventhalu v Stockholmu. Nekega julijskega večera je šel malo na sprehod po mestnih ulicah. Med potjo je stopil na črešnjevo koščico, spodrsnil in padel. Še preden se je dvignil, je siknil pred njim iz tlaka svetel plamen, spremljan od strašnega poka in delci tlaka so zleteli visoko v zrak. Kasnejša preiskava je pokazala, da je pod pločnikom uhajal svetilni plin iz pokvarjene plinske napeljave, ki se je nenadoma vnel in eksplodiral. Če bi inženir ne bil padel, bi se ob eksploziji nahajal ravno na tistem mestu in bilo bi po njem.
Po tragičnem naključju se je pisal 70 letni upokojenec Charles Miilier iz Pariza ravno Miiller in je 1. 1906 bival v nekem hotelu prav v tistem času kakor ruska teroristka Tatjana Leontijeva, prej članica visoke dvorske družbe v Petrogradu. Mttiler je bil slučajno tudi precej podoben nekdanjemu ruskemu ministru Durnovu, ki je često potoval po inozemstvu pod imenom Miiller. Tatjana je mislila, da ima pred seboj ministra in je ustrelila Francoza Mullerja, dotični, ki mu je bila krogla' namenjena, pa je odnesel zdravo kožo.
Raznoterosti
Kes na obresti
Vdova trgovca Federika Porilla v Sevilli je dobila po pošti velik paket z lepim novim perilom, namiznim prtom, rjuhami in drugo posteljnino. Na ovoju ni bilo naslova pošiljateljevega, pa tudi priloženo pismo ni bilo podpisano. Napisala ga je neka ženska in povedala, da je pred 20 leti služila pri gospe Porillovi in je pri odhodu iz službe ukradla namizni prt ter nekaj rjuh. To je bila edina tatvina v njenem življenju, zaradi katere jo je vedno bridko pekla vest in jo je že davno sklenila povrniti, le da nikdar ni imela denarja. Sedaj pa je dobila dediščino in prva stvar, ki jo je kupila, so omenjene ukiadene stvari z obrestmi za dvajset let nazaj.
Slika na riževem zrnu
Japonski umetnik Hokusai je znal slikati s katerim si bodi predmetom, kakor s čopičem, krtačo, metlo, za tudi z jajčno lupino. Tudi velikost slike mu ni delala preglavice. Tako je narisal nekoč konja na površini 10 kvadratnih metrov, drugič pa sopst dva vrabca na riževem zrnu.
Trebljenje zob je pomenilo olikanost
Okoli 1. 1600. je bilo trebljenje zob v veliki modi. Bilo je znamenje olikanosti. Gostom so bili povsod na razpolago zobotrebci, navadno na majhnih krožnikih ali v oslajenem sadju. Nosili pa so jih tudi za ušesi ali v bradi.
Ženske obešajo v dim...
Vse do danes je ohranjena pri nekaterih arabskih plemenih navada, da se njihove žene parfu-mirajo na ta način, da se vsedejo v dim iz žerjavice, v katero so vrgli razne dišave.
Roman na dopisnicah
Mlad francoski pisatelj Jean Cretienne je hotel biti zelo izviren in je tudi uspel: napisal in izdal je roman na dopisnicah v nadaljevanjih. Na vsaki dopisnici je kratko poglavje in se vedno tako napeto konča, da vsakdo kupi še naslednje nadaljevanje. Celotni mman je napisan na 101 dopisnici.
Tudi veliki ljudje ga včasih polomijo
O nekaterih umetnikih je znano, da so ga včasih presneto polomili pri svojih delih, čeprav to ni vplivalo na njihovo umetniško vrednost. V Goethejevem »Faustu« pijejo študentje v Auerba-chovi kleti šampanjec. Dejanje iz dobe, segajoče daleč nazaj pred 1. 1670, čeprav je šele tega leta prvič prišel šampanjec v Nemčijo. V Schillerjevem »Fiesku« pijejo na odru čokolado 1. 1547. Čokolada je bila prvič omenjena v Italiji šele 60 let kasneje, 1. 1G06. — in v »Wallensteinu« omenja Schiller strelovod, ki so ga iznašli šele 1. 1752. Schiller se ni vrezal samo v zgodovini, marveč tudi v prirodopisju. Opisuje namreč kače, ki imajo strup v napihnjenih trebuhih. V »Viljemu Tel-lu« so jabolka zrela sredi decembra.
Kaj je čas?
Pregovor pravi: »Čas je zlato«. Pesnik si čas po svoje razlaga in filozof zopet po svoje. Toda, kaj je čas v resnici, je zelo težko vedeti in povedati. Celo vsevedna knjiga, kakor je leksikon, odpove pri odgovoru na vprašanje, kaj je čas. Tam je napisano: »Čas je zaporedje, na katerem temelji vse naše zaznavno predstavljanje in mišljenje. Zaradi tega ga tudi ne moremo natančneje opredeliti.« Kako čudno to zveni. Čas, vsem ljudem najvsakdanjejši pojem, je v besedah neiz-razljiv.
Prvi gasilci
Ko še na svetu nikjer niso bili organizirani gasilci, je imela Lishona gasilsko četo, znano in občudovano po celem svetu. Vsi tujci in svetovni potniki, ki so šli skozi Lisbono, so se zanimali zanjo. Takrat še niso imeli vodovoda; pitno vodo so prinašali vodnarji v velikih posodah. Oni so bili tudi »mestni gasilci«. Vsak je moral zvečer prinesti polno posodo vode in če je kje izbruhnil požar, je moral z vodo takoj priteči na kraj nesreče ter io zliti na ogeni in iti po več. Ta organizacija je veljala v tistih časih za najpopolnejšo gasilsko organizacijo na svetu.
Drobne
Najstrašnejša lakota, kar jih je kdaj bilo, je divjala v letih 1790 do 1792 v Indiji. Pravijo, da je takrat pomrlo od gladu toliko ljudi, da jih niso mogli več pokopati, ampak so jih v velikih kupih sežigali. Več let po končani lakoti so še ležale kosti pomrlih nesrečnikov raztresene po cestah in poljih.
Tropske kače se izredno hitro premikajo. Be-žečo kačo komaj zasleduješ z očmi, človek je v teku ne moro ujeti.
Aristotel je trdil, da imajo moški več zob kakor ženske. Vsekakor mu ni prišlo na um, da bi ljudem obojega spola pogledal v usta.
Po nekaterih bankah nimajo belih pivnikov, marveč samo črne. Na belih pivnikih se namreč odražajo podpisi, kar bi lahko izrabili sleparji za ponarejanje podpisov bankinih klientov.
V vzhodni Afriki živi nenavadna riba. Lahko je na suhem ali v vodi, le rep mora imeti stalno v vodi. ker z njim diha.
1	2	3 ,4		r-	r		8	U	10	n	12	7T	14
15				16						17			
18	1 P						20				21		
22	r i		24			2i)	2«			2<	2b		
2»	a	|		31	32 |				:I3			34	
:S5			16		37 |		■18	3U			41)		41
42		43	44 |		|4o		«>		|47		48		
4<J			iAj						|		51		
52			53				54				.55		
56		b)	58				J)			bi	«2		
'i3								to	K6				67
fos	6»		7(,	71			72		i.i		74 |75		
76		11	ib			71)	BI)			81	2		
				34						-5	1		
-6											1		
Vodoravno: 1., 50. in 86. božično voščilo. 15. domača perutnina, 16. črnogorska reka, 17. oporišče, podlaga, 18. industrijska snov, 19. mlaka, kaluža, 20. italijansko kopališče, 21. ribiška priprava, 22. akademski športni klub, 24 dolenjski hrib, 26. star denar, 28. ruska reka, 29. nasprotje izstopa, 32. del glave. 33. švicarsko mesto, 35. produkt gorenja, 36. del roke, 38. obljuba, obetanje, 40. del sobe, 42 del naslova, 44. avstrijsko mesto, 46. del sobe, 48 cepič, mladika, 49. iglasto drevo, 50. glej pri 1. vodoravno. 51 žensko ime, 52. vrtna lopa, 53. vprežna žival, 54. del poslopja, 55. predmet, stvar, 56. del strehe, 58. poljski plevel, 60. Shakespearova oseba, 62. Vombergarjeva oseba, 63. del poslopja, 64. nemški kraj, 66. igralno sredstvo, 68. nasprotje resnice, 70. kosilo, južina, 72. rusko mesto, 74 švicarski junak (fonetično), 76. vojvodinsko mesto, 78. del gazele, 80. ljubljansko pokopališče, 82. matematični izraz, 83. kvartopirski izraz, 84. vrsta, zbirka, 85. japonska ladja, 86. glej 1. vodoravno.
Navpično: 1. prometno sredstvo, 2. nevarna bolezen, 3. francoski kraj, 4. vodno premikanje, 5. azijska reka, 6. cerkveni praznik, 7. moli (tujka), 8. moško ime, 9. učni pripomoček, 10. upanje, pričakovanje, 11. finsko pristanišče, 12. človeška naselbina, 13. svetopisemsko oseba, 14. divja žival, 23. Katoliško tiskovno društvo, 24. kopanje, rudnik, 25. slučaj, metanje, 26. hudobija, hudo, 27. nevaren človek, 28. del sulice, 30. pustež, osamelec, 31. francoski romanopisec, 33. slovenski ilustrator, 34. prvina, osnova, 35. turški vivček, 37. vrsta tekočine, 39. odebeljena tvorba, 41. štajerski kraj, 43. časovno razdobje, 44. poljska cvetica, 45. preprosto orožje, 46. del posode, 47. moško ime, 48. srbska planina, 57. viteški služabnik, 58. del obraza, 59 Trboveljska premogokopna družba, 60. moško ime, 71 vodna žival, 62. koristna žival, 63. dolenjski kraj, 64. trgovska ustanova, 65. lošč, sklenina, 67 zbirka fotografij, 69. svetopisemska oseba, 71. Dostojevskega roman, 73. sladkost, naslada, 75. francoska reka, 77. avstrijski kraj, 78. vojska, bitka, 79. navadni števnik, 80. drevesni plod, 81. afriška žival, 82. lesena posoda.


/
S. A. ASSICURAZIONI E RIASSICURAZIONI
CAPI TA 1. E 1NTERAMENTE VEHSATO URE 10.000.000 •KOE SOCIALE E DIREZIONE ■ MILANO ■ PIAZZA CAVOUR N. S
porge i migliori auguri
želi vesele praznike
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovan|skih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek »e računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu.
Službe j
Bobe:
Služkinjo
Ea vsa hišna dela sprejme boljša mala družina. Ponudba na upravo »Slovenca« pod »Dobra plača« St. 13707.	b
Knjigovodjo
ea vpeljavo knjigovodstva lesne stroke, poštenega, iščem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Strokovnjak« 13714.	b
Tamburirarico
In entlarico, sprejmem. Pismene ponudbe na F. Matek & Mikeš, Ljubljana Frančiškanska ul. b
Služkinjo
delavoljno, snažno za vsa gospodinjska dela — tudi kuho, sprejmem takoj. -Naslov v upravi »Slovenca pod št. 13732.	b
Kovaškega pomočnika
mlajšega, takoj sprejmem. Vinko Gabrovšek, Lipe 8, Ljubljana.	b
f| Šivalni stroji |f
Šivalni stroj
»Slnger«, s pokrovom, z okroglim čolničkov, prodam za 1650 lir. Ogled od 11.—15. ure. Bethovnova ulica 13-11. levo.
a	MM
Službe I
n
]UE|o:
20 letni fant
priden. Izučen ključavničar bt sprejel vsako službo. Ponudbe prosi poslati na upravo »Slov.« pod št. 13743.	a
Posestva
B SPbe I
Oddalo:
Sobo
s kopalnico, oddam čisti in pošteni gospe ali gospodični, event. s souporabo kuhinje. Ponudbe na upravo pod »Opremljena«
|Kujiimp|
Kože domačih zajcev
plačuje najbolje krznar-stvo t«. ROT, Ljubljana. Mestni trg E.	k
Robidovo listje
zimske rasti, lahko tudi na peči sušeno, kupim vsako količino po najvišji dnevni cent. M. Cu-ček Sv. Petra e. 13. k
| Unlcmt B1
Krojaškega vajenca j
prejme Tomšič Danijel, Zg Šiška, Vodnikova 108. j
Zobotehniško vajenko
ali vajenca, s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Naslov v upr. Slovenca« pod št. 13733.
Kovaškega vajenca
sprejmem. - šček Josip, Lepi pot 1.	v
Pomožna gospodinja
nad 40 let stara, želi po mogočnosti k eni osebi. Dobro izurjena v kuhanju ln hišnem delu. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« 13729. a
Službo čuvaja
ali kaj podobnega pri kakem podjetju, želi orožniški upokojenec. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten« št 13744.	a
Absolventka
trg. akademije, vešča slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, Išče zaposlitve, oziroma bi s kapitalom 20.000 lir sodelovala. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 13748	a
B Ob|npe"|
Kdo kaj ve
o Rabzl Leopoldu, ki je šel 3. aprila k pomožni četi borna kola. Sporoči naj se proti nagradi Rabzl Janezu, Cisti breg 4, pošta škocjan.	o
Zemljišče
tik ob Vodnikovi cesti, 1200 m", prodam za 38.000 Ur. Naslov v upravi »Slo-vonca« pod št. 13724. p
Osemstanovanjska hiša
s poleg ležečo 1400 m1 veliko parcelo, ob glavni cesti Zg. Šiška, je ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 13711.
Hišo
tik t.kik.,i. *<> ceste — prodam. Urbančič Ivan, Vnanje gorice 58, p. Brezovica pri Ljubljani. p
Hišo
z gospodarskim poslopjem blizu Ljubljane, poleg 4000 m« vrta in 5000 m! drugega zemljišča, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 13746.

Zavese za zatemnitev
Is papirja nudt solidno Id poceni
Puc Danilo
tapetnlk
Ljubljana, Slomškova 9
TelefoD št. 85-71.
Električni motor
2—5'/i konjskih sil, kupi: Ivan Pezdir, Brezovica 27
Kupujem
vse vrste krojaške In šiviljske odpadke ter žaklo-vlno, Hrenova ul. 8. k
Steklenih balonov
za kisline vsebine 70—80 litrov v pleteni košari ali brez, kupim večje število. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2368«. k
18 letni fant
se želi Izučiti strojnega ključavničarstva, mehanike ali tem podobne stroke. Ima malo maturo. Stanovanje s hrano doma. Polzve se: Večna pot 32, strelišče.	v
jStanovanjaf
Kolovja
za vinograd, kupi večjo množino. Sušnik, Trška gora 36, Novo mesto. k

Fige za žganjekuho
dobite najceneje pri Ant. Krlsper, Coloniale, Ljub ljana, Tyrševa e. 81.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi svojim odjemalcem, članom ia prijateljem
Vinarska in kletarsha zadruga v Metliki
M*,
t i
»c ..
ais
« i .
Pozor
Krojači Šivilje
Zadrge
italijanskega izvora v vseh vrstah, dolžinah in barvah kupite v modni trgovini
T. EGER, Liubliana
Sv. Pelra cesta 2
Divji zajec!
Sadjarji, škode na sad nem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazilo. Ljubljana . VVolfova ulica 8, telefon št. 84-78.
Kdo mi proda
nekaj litrov gazollna ali zamenja istega za ben cin? — Dentist O grič, Novo mesto.	k
Krompir
Zoper gnilobo rabite tnž Prezljev »NEG NI L«. Trgovci »naten popust I Inž. PrezelJ, Wolfova ul. St 8, telefon 84-78. <1
Štedilnik
dobro ohranjen, proda šušteršič Franc, Dolnice, Ljubljana VII.
Podgane
voluharje tn ml Si zanesljivo uniči Inženir Prezljev »Mlkrotan«, — Ljubljana, VVolfova ul. 8. telefon 84-78.	(1
Kozo
prodam. Savlje št. 88 pri
Ježicl.
Hišne gobe
uničenje tn zaščita: Inž Prezljev MERUL1N • unl-verzal. Ljubljana, Wolfo-va ul. 8, tel. 84-73.
Umrla je dne 22. decembra 1941, previdena s sv. zakramenti, dobra žena, ljuba mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Frančiška Rogač roj. Bohinc
soproga upok. žel. uradnika
Pogreb bo v sredo, dne 24. decembra 1041, ob 4. uri popoldne z Žal, kapelice
8V" "sveta' maša"zadušnica	decembra, ob V,9 na Rakovniku.
Ljubljana - Kamna gorica, dne 23. derembra 1941.
Žalujoči mož, otrtoci in sorodniki.
Mizarskega vajenca
iz okolico Ljubljane — sprejme Ludvik Pangos, Trata 15, Ljubljana VII.
Jttclo:
Stanovanje
mestu, obstoječe iz 1 do 2 sob, išče za takojšnjo vselitev družina, ki je že več mesecev brez stanovanja. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V 1041« 13721.	C
250 lir nagrade
dam tistemu, ki ml preskrbi dvo- ali trisobno stanovanj; v novejši hiši, v bližini sv. Jožefa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Miren«
9U K&n|gan!
WH n.................i .„i.....I
Gostilno
na deželi, ob glavni cesti, vsem lnvnetarjem dam na račun za takoj. — Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Gostilna 23«, št 13723.	n
Gostilno
na deželi vzamem v ha-jem Eventuelno s trgovino. Kavcija na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Promet« št. 13700.	m
Filatetiia
Filatelisti, pozor!
Najugodneje Kupite tn vnovčlte nn u m K s vseh kontinentov 1o poslednjih okupacljsl-ir* znamk v Knjigarni '"ne« Dc'žan, Ljubi lana, Stritarjeva 6.
Ali
ste ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
Za ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
izdajatelj: inž. iože Sodjs
Presso i piu importanti uffici postali del Regno potete consultare gratuita-mente il catalogo delle carte valori postali vendibili per collezione dalfUlfi-cio Kiiateiico deli'Amministrazione delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acquisto di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo 6 di L. 4.— se acquistato direttamente nell'Ufficio Filatelieo di Roma. Per la sped'zione aggiungere L. 1.10 per 1'interno del Regno e Colonie e L. 2.75 per 1'Estero.
MEC ZAREŽE V ZGODOVINO ZNAMKE ZAZNAMUJEJO NJENE STRANI
Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja f latelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa Omenieni uradi spreiemajo naročila za nakup znamk in kataloaov. Cena kata'ogu je L. 4.—, če ga naročite neposredno pri filateli-stičnem uradu v Rimu. Ža pošli,jatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
VhSELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRAN LONČAR
Strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag
LJUBLJANA VII, CELOVŠKA CESTA ŠTEV. 43
II campionario	Vzorce
di bianeheria masehile moškega perila
ATI L A 1942
verra presentato coll'inizio del bodo na vpogled v začetku nuovo anno. Rappresenlante: novega, lela. Zastopnik:
$ig. Noibert Pečak, Lubiana, Kneza Koclja 3
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE
ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
Trgovine strojev, strojnih dolov in orodja
Dovžan Ivan - Ljubljana
FRANČIŠKANSKA ULICA 4 TEL. 45-42
A
s i nsiMMMMti! tu usm ;
V\> , \ „ * ■ " . .	v	t .. . .V	- /,:, /

Dolrpel je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Ivan Lichtenectsep
privatni nameščenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dno 25. decembra ob 4. uri popoldne z Zal - kapele sv. Antona - na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. decembra 1941.
Žalujoči:
A m a 1 i j a , soproga; Janez, sin; Karla, hčerka in ostalo sorodstvo.
Srednik; Viktor Čenči?