•S- 167. številk?. Ljubljana, v sredo 22. julija 1903. XXXVI. leto. iztiaja reak dao xv*ce- aunfii neaetjt in praznike, ,tei velja po pofttl prejemali e» avstro-ogrska đefiele za vsefcleto S)6 K, u pol leta 13 K, ea Četrt leta 8 K 60 h, ea eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano > a^jer đom aa vse leto 2« K. za pol letal 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja aa colo leto 82 K, za pol leta 11 K; sa Četrt leta G K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuja deiaia tolfa teč, kolikor »nafta poštnina. — Na uarocbo brez iBtodobne vpoBiljatve naroCnins ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po H n, Ct «3 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnletvc, ,« na Kongresnem trga Bt. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacija, oananih t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je Iz Vegove ulice fit. 2, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne štev! ■po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št 85. Vse pri starem. S Koroškega, 21. julija. Izkušnja nas ni izučila. Ko so se končale zadnje deželnozborske volitve, ki so nam prinesle pravo pravcato katastrofo, tedaj je bilo vse pobito in obupano in vse je prisegalo, da mora dosedanjim razmeram biti konec, da se mora začeti novo ž v jenje med koroškimi Slovenci. Pretekli so meseci in — vse je ostalo pri starem in nikjer ni videti znamenja, ki bi kazalo, da se hoče kaj storiti. Pred občnim zborom političnega društva se je čulo in čitalo marsikaj, kar je obujalo nade, da postane bolje. Tudi ko je bi občni zbor končan, se je pisalo, da so se storili \hžni sklepi in namigavalo se je, da bo zdaj kmalu bolje . . . Ostalo je samo pri besedah. Kot pravični ljudje moramo tudi priznati, da dosti bolje sploh ne re biti in sicer zaradi tega ne, ker nimamo ljudi, neodvisnih, narodnih, delavnih ljudi. Tudi duhovščina ni neodvisna in za narodno delo le v najmanjši meri sposobna, drugega Človeka pa nimamo. Po volitvah se je obetalo, da se IZ Joi pozna razmere, tisti ve. da je bilo to obetanje se najvažnejše in najpomembnejše med vsemi, žal, da se tudi to ni uresničilo. Trajno, dosledno, krepko ag ita cijo za naše narodne ideale je mo-sroče voditi samo z dobrim listom., Časopisje je najboljše sredstvo za propagando, njegovo delo je neprecenljivo. Časopisje kaže ljudem pomen časovnih dogodkov, kaže roja kom, katere so njihove prave koristi ?eznanja jih z dejstvi, ki jim omogočajo, spoznavati laži, hinavstva in krive nauke narodnih in političnih iasprotnikov in se ubraniti naaprot-niških naklepov. Časopisje razvnema že pridobljene rojake za delo, jih navdušuje z?, narodne ideale, jim daje gradiva za poučevanje in pridobivanje mlačnih in maiodušnih znancev in prijateljev. Časopis je govornik, ki govori vsak dan svojim somišljenikom in nasprotnikom, je svetovalec, ki pove o vsakem vpra šanju, kako se je mora razumeti, kak je njegov pomen. Komur je resno na srcu, da zmaga ideja njegove stranke, da zmaga slovenska narodna misel, ta mora pred vsem skrbeti, da se ustvari, oziroma razširi časopis, ki dotično idejo zastopa in se zanjo bori. Pri nas na Koroškem, kjer je tako malo narodne zavednosti, je pa to še posebno važno, kajti pri nas so večje akcije v deželnem zboru skoro nemogoče. Iz deželnega zbora nimamo ničesar pričakovati, tam so slovenski poslanci samo reprezentance naroda, ki pa nimajo nič vpliva. Glavna naša naloga je, delati med narodom, delati za izobrazbo rojakov, za njih gospodarsko blagostanje, netiti v njih narodno zavednost in narodno navdušenje, ker to so pogoji naši eksistenci in našemu napredku, ti pcgoji pa se dajo naj-iaglje doseči z dobrim časopisjem »Mira ne zadostuje v nobenem oziru. Pisan bi moral biti v narodnem duhu, braniti bi moral narodne ideje in narodne koristi, rezko in i .astrašr;^ bi moral kritikovati javne organe in nasprotnike, razkrivati krivice, ki se nam gode, nezakonitosti, ki se primerjajo, moral bi biti zagovornik zatiranih, branitelj tlačenih, odvetnik pravice. Treba nam je bojnega lista, s tako limonado, kakor jo toči »Mir«, se ničesar ne doseže. Ali je pa mogoče tak list ustva riti? Mogoče bi že bilo in koristil bi neizmerno mnogo, da, smelo rečemo, s takim listom bi se dalo slovenstvo na Koroškem rešiti in oživiti. Ali vendar se bojimo, da tacega lista ne postanemo deležni, ker nimamo neodvisnih narodnih ljudi Duhovnikom skd ne dopusti narodnega boja in nemški nas škof bi gotovo vse storil, kar je v njegovih močeh, da se »Mir« ne premeni tako, kakor zahtevajo naši narodni interesi. »Mir« gre i v boj za klerikalizem, boj'i za naše narodne potrebo pa se zogiba; »Mir« se vojskuje za klerikaizem, narodno korist pa zastopa le taV,o mimogrede, mlačno in neodločno, ( nižno in strahopetno. Dajte nam dober naroden list in v petih letih je popravljeno, kar je bilo v zadnjih desetih letih zavoženo, dajte nam dober naroden list, in v nekaj letih bo slovenstvo na Koroškem krepko in utrjeno stalo na braniku slovenstva. Toda — že daner, lahko rečemo: vse ostane pri starem — — — Drobtinice iz Idrije. (Dopis.* Socialno demokratični javni shodi. Kar soc. demokrate najbolj karakterizuje to so njihovi javni shodi. Njihova parola je zabavljanje in kritikova ije, pozitivnega dela pa nimajo pokaz ti. Ker dosedaj pravzaprav niso imen nikake resne opozicije, ker jim nihče ni upal javno ugovarjati, prišli so v resnici do prepričanja, da s oni pravi blagor za Idrijo, da spi«.h nihče drugi ne more dati Idriji bc'jše bodočnosti. I£tr * i^-ijc " narotjuo »aTM?ei**ii tlraolri svojega najnevarnejšega nasprotnika, zato pa najbolj vpijejo čez našo stranko, slikajo v najpestrejših barvah njeno pogubno delovanje in ni Čuda, da so na tak način vjeli lepo število kalinov v svoje mreže. Po tem slikanju in opisovanju bi vsakdo, ki ne pozna naših razmer, moral smatrati idrijske naprednjake za največje tlačitelje delavskega stanu, za trinoge, ki se ne dajo primerjati niti olomuškemu nadškofa Kohnu. In sedaj, ko je naša narodno - napredna stranka prišla do prepričanja, da se mora temu brezvestnemu početju upreti, sedaj se je to kričanje podvojilo, sedaj, ko se je psu stopilo na rep, cvili in tuli, da je joj. Klerikalna mačka pa seveda pridno sekundira s svojim mijavkanjem. Ker nam ni bilo moči zapisati vseh za- vijanj naših mokračev na zadnjem javnem shodu, odgovarjamo le na nekatera v posebnih odlomkih. Slo venski svet bo tudi iz teh odlomkov lahko spoznal, kako nizkotno in poštene stranke nevredno ulogo igrajo idrijski mokrači. Naš shod po §2. in naša črno-rdeča internacij o-n a 1 a. Povedali smo že v prejšnjih dopisih, zakaj smo sklicali shod. Naša želja je bila, da se narodno napredna i stranka nekoliko bolj oživi, da ne bo le mirno prenašala napadov od strani nasprotnikov, ampak da mora sama poseči v boj. Torej je bil naš shod nekak vojni svet, hoteli smo le prešteti vrste svojih zvestih, hoteli smo jih le navdušiti za prihodnji boj. In kedo bi v takem slučaju vabil tudi nasprotnike? Ali se ni ta shod tikal samo naše notranje organizacije? Zakaj torej tak hrup v klerikalnem in mokraškem taboru, da smo zborovali pri zaprtih durih? Boje se nas, ker je po njih, ako se narodno napredna stranka zopet začne gibati, kakor bi se morala! Sicer se pa kaj čudno sliši, ako nam očitajo klerikalci, ki niso sklicali javnega shoda, od kar je bil dr. Šu-steršičev razgnan, ako nam klerikalci t Stajo da zborujemo pri zaklenjenih vratih. In nič manj neumestno je to očitanje od strani mokračev, ko je vendar sodrug Kristan celo na javnem shodu vabil k popoldanskemu shodu le tiste, ki so že udi organizacije, torej niti svojih pristašev ne vseh. Ali ste ljudstvu dali izobrazbo? S tem vsklikom je ex-sodrug Kristan apostrofiral narodno-napredno stranko. Ta »vsestransko izobražen mož«, ki je preštudiral že vse knjige celega sveta, samo nekatere pa popolnoma izpu9til (n. pr. Valenčičevo »Vzgoja in omika«, knjige: »Umgang mit dem Menschena, »Der gute Ton« i. t. d.), ta prototip neolikanega gospoda se drzne vprašati narodno - napredno stranko, kaj je ona storila za izobrazbo ljudstva, ono stranko, ki je prva in jedina za- nesla v Idrijo luč prosvete, ki je vse svoje moči zastavila, da se zboljša in 8popolni naše šolstvo, s katerim jedinim se da ljudstvo izobraziti. Seveda, ako vi smatrate za izobražen čin, če pride kdo v privatno stanovanje, ne da bi potrkal ali vsaj pozdravil, ako vaša izobrazba zahteva, da se mora političnemu na-sprotniku pljuvati v obraz, ako se vam to zdi izobraženo, da vaše kle-petave oboževateljice celo po cestah vpijejo nad mirnimi ljudmi in celo otrok ne puste na miru s svojim zlobnim jezikom, tedaj, gospod Kristan Vijm rade volje priznavamo to čast, da ste samo vi dali ljudstvu tako izobrazbo. Čast, komur čast1 Menažerija ali Kristanov javni shod. G. Kristan je dober dreser. Kar zahteva od svojih sodrugov, vse mu store. To se je zlasti pokaz&lo na zadnjem javnem shodu. G. Kristan se je bil namreč zagovoril, da so liberalci iz svojih shodov že večkrat kakega socialnega demokrata ven vrgli. Ko so navzoči narodnjaki temu oporekali, obrnil se je g. Kristan do »delavcev«: »Ali ni to res?« »Res je«, zagrmelo je po dvorani. In ko so navzoči napred-njaki še navzlic temu »ljudskemu izrazu« to tajili, vskliknil je gospod Kristan prav teatralićno: »Ljudstvo je govorilo in tako je!« In ko se je slednjič izkazalo, da to ni res, da je bil samo enkrat nek razgrajač iz narodne kavarne postavljen na zrak, gosp. Kristan ni popravil svoje laži, ampak on je še vedno verjel svojemu ljudstvu. — G Kristan se je v drugič zagovoril: »Župan je rekel, da mu knapovska jankara smrdi«. Radi krepkega ugovarjanja od naše strani, je pa hitro popravil, da si je župan to samo »mislil«. In v pod-krepljenje svoje trditve se je zopet obrnil do »svojega ljudstva«: »Ali ni res tako?« »Tako je!a Ljudstvo je govorilo in res je! Kje in kedo dela vse tako na komando? Nekateri trde, da samo medvedje v me-nažerijah. Kaj je denuncijacija? Haruzin o slovenskem domu. Spisal Anton Trstenjak. L (Dalje.) To, kar nam opisuje, videl je Haruzin na svoje oči. Videl pa je mnogo in vse vestno opisal. Pouspel se je 1600 metrov visoko na planine, da bi tam videl življenje naših ljudi in da bi proučaval kočo (kocino, kočuro, kočuriČ, kočur), stan, bajto in ta mor. Lazil je po Črni Prsti in po Stolu in zasledoval po teh planinah življenje našega naroda, zlasti življenje sirarja in č r e d n i k a. Tako življenje je samo na Gorenjskem in na goriških planinah; dolenjski predeli naše domovine ne poznajo tega življenja, in zato bode Haruzinova študija vsakega Slovenca zelo zanimala. Potem je neutrudni iskalec žive starine krenil v gorenjske vasi. Zdaj si je ogledal oboje Gorje in Bled, kjer se je utaboril. Obiskal je Mlino, Begunje, Bitnje, Slamnik, okolico pri Tržiču, Zazero, Rateče in šel ie tudi v Bohinj (Srednjo vas), kateri podaje narodopiecu mnogo gradiva. In kar je največ vredno, napravljal je Haruzin načrte vseh opisanih domov, tako da vidimo, kako je slovenski dom urejen in razdeljen, kje stoji ognjišče, peč, klop, miza postelja, polica, razpelo, torej vse, kar se nahaja v hiši. Hiše je fotografoval in nam podal 57 krasnih slik, tako da si vsak preiskovalec lahko predstavlja unanjščino in notranjščino slovenskega doma. Kakor anatomist tako podrobno nam razklada Haruzin vsako bruno v poslopju. Hiša je lesena; gradivo je torej les, a ne kamen že od pam-tiveka. Ravno brez kamenja tudi ni bilo zmirom in danes ga je vedno več v slovenskih stavbah. Pisatelj nam verno poroča o arhitekturnih oblikah, o skednju, hlevu, svinjaku, opisuje podstrešje (naves), streho, okna, stopnjice in vrata. Slovensko besedo »dom«, to je kaj pomenja besede dom v Slovencih, ne razlaga nam zadostno ali to je malenkostna stvar. Tudi besedo kocina piše nekako drugače, kar Slovenca ne moti posebno. To vse so stvari, s katerimi se je baviti slovenskemu narodopiscu na drugačnem mestu. Vendar bi želeli, da bi pisatelj, kateri je vae videl, vse preiskaval in kateremu ni nič moglo uiti, posvetil posebno pozornost »dimniku«, kateri je zanimiv tam, kjer se nahaja, a še bolj tam na hiši, kjer ga — ni. Potem nam Haruzin natančno opisuje 1) vežo in kuhinjo, 2) hišo, 3) kamro, 4) čumnato, 5) shrambo, klet, kevder, 6) gornjo etažo, 7) podstrešje (čerdak) in razločuje dvo-razdelni, tror azdelni in čet-verorazdelni do m. Haruzin opisuje razne tipe, začenja z najpriprostejšim tipom doma, primerja tip tipu in sklepa iz njih, da je na Gorenjskem stavb raznih stopinj razvoja. Najnižji tip, jed nakomerni, je nekoliko različen, zdaj je odvisen od tega ali onega kraja, zdaj pa od tega, komu je v bivališče. Ali navzlic temu ohranil je svojo karakterno lizijonomijo. Tip tale predstavlja nam bivališče, katero je namenjeno kakor prostor za ognjišče, tako tudi za bivališče. V nekaterih slučajih nahaja se ognjišče v sredi notranjega prostora, toda v večini slučajev pomakneno je, radi udobstva, v stran. Jednakomerne gorenjske stavbe nimajo oken v sedanjem pomenu besede, a tudi ne stropa in tal. Predstavljajo nam tip prvobitnega žilišča. Stopinjo napredka predočuje nam stavba, imenovana sir ar ni ca, katera ima razven prostora za ognjišče še prostor za biva lišče (žiloe pomčščenie). Vendar tudi tukaj, kakor je to i pri jednakomer nih stavbah, ni postelje, katere se nadomeščajo s čisto primitivnimi klopmi. V sirarnici našla se je starodavna oblika ognjišča, namreč v podobi kroga. Ne uvažuj< č vseh teh arhaizmov, moramo reči, da se nahajajo prvobitne stavbe na Gorenjskem po svoji unanji izdelavi na stopinji že lepo razvitega doma. Ali slovenski dom ni ostal vedno na isti stopinji razvoja. Iz jednako merne stavbe postal je sčasoma dvorazdelni dom (veža in hiša), kateremu so torej bili predhodniki: kocina, bajta, stan in tamor. Dvorazdelni dom je stavba z dvema prostoroma. Jeden prostor, to je osnovni, obsega ognjišče in ima ulogo i veže i kuhinje; a drugi prostor je posebno določen bivališču. Tretja stopinja razvitju je tro-razdelni dom, in sicer poleg hiše in veže je še tretji prostor. V tro razdelnem domu so torej prostori naslednji: 1) veža, hiša in klet (ali shramba ali čumna a, ali 2) veža, hiša in kamra In konečno se je naš dom razvil do č e t v e r o r a z d e 1 -nega in do dvoetažnega doma. Četverorazdelni dom ima vežo, hišo, kamro, čumnato (ali shrambo ali klet). Slovenska imena pojedinim oddelkom doma, kakor bajta, tamor, stan, kamra, hiša, so toli zanimiva, da se narodopisec rad pri njih mudi. Beseda hiša, hiža, katera je v Slovanih izpodrinila starodavno besedo dom, znana je celo Rusom in Bolgarom, toda od kdaj, tega ni moči določiti. V polabskih Slovanih označevala je nekdaj veža dom, v Slovencih tudi, n. pr. »veža božja«. Beseda veža, ruski senb, (= palatka i šater) -češki sin, poljski sien so sinonimi in imajo pomen prvotnega bivališča. Slovani so torej dom po če kdo o svojem nasprotniku izve kaj slabega in to prvi raznese v svet z namenom svojemu nasprotniku s tem škodovati, tedaj je to denunoi jacija. Ako pa kak časnik po drugem časniku povzame kako stvar, tedaj pa to ni denuncijacija, gospod Kristan. Zdi se nam, da se vam vsled prevelike učenosti že pojmi mešajo. Liberalci-klerikalci in socijalni d e m o k r a t j o - k l e -r i k a 1 c i. Vse nemške stranke so se združile in g. Kristan je našel povod, da je udaril po slovenskih liberalcih: glejte taki so liberalci, da se družijo s klerikalci. Naša in gotovo tudi vseh poštenih Slovencev želja je, da bi bila naša delegacija na Dunaju edina, toda samo v narodnostnih vprašanjih. In te želje se nam ni treba prav nič sramovati, najmanj pa nasproti soc demokratom, ki so tudi v narodnostnem vprašanju edini s klerikalci: oboji so internacionalni, breznarodni, soc. de-mokratje odkrito, klerikalci pa bolj skrivno. Pa tudi sicer se bratca kaj rada najdeta. Naj omenimo le deželnozborske volitve. O tem, kako sedaj z združenimi močmi udrihata po naši stranki, ki se je jela čvrsteje gibati niti ne govorimo. Papeštvo in Avstrija. Časopisje osvetljuje te dni umrlega papeža prav od vseh strani. Kako je kašlja], njuhal tobak in pljuval, vse je natančno popisano. Tudi razmerje med Leonom XIII. in Avstrijo se pojasnjuje. Sicer se priznava, da je bil Leon XIII. odločen nasprotnik avstrijske zunanje politike, ki temelji na zvezi z Nemčijo in z Italijo, dasi je Avstrija v notranji politiki gojila najabotnejši klerikalizem in s časih ne prav dostojnim samoponiževanjem izpolnjevala želje rimske kurije — ali to nasprotje ne dela »temeljitima nemškim časnikarjem prav nič pre glavice. Cesar je povodom papeževe smrti izrekel svoje sožalje v najpri-srčnejših besedah — ©rgo je vse v redu. Ali stvar ni tako preprosta. Tisto nasprotje, ki je opazi tudi političen diletant v Leonovi politiki glede Avstrije je prestaro. Ze davno predno je bila Italija združena, so imeli habsburški vladarji, kakor so tudi v notranji politiki služili intere som cerkve, v vseh mednarodnih bojih vedno papeštvo za nasprotnika. Kar so cesarji tudi storili za cerkev, to se je v Rimu brez zahvale spre jelo, kakor da se samo ob sebi razume, a čim so cesarji v evropski politiki branili svoje interese ali se potezali za interese države, takoj je papeštvo na vseh evropskih dvorih intrigiralo proti sicer hiperkatoliškim Habsburžanom. Res, svetovna zgodo vina ne pozna takega slučaia kakor je naš: nikdar ni nobena dinastija toliko storila za papeštvo, kakor habs burška dinastija in nikdar niso papeži nobeni dinastiji tako nasproto- vali, kakor Habsburžanom. Habsbur-žani so šli za cerkev v boj proti nemški reformaciji, a največje težave v tem verskem boju to jim delali papeži, ki so interesom svoje posvetne države, žrtvovali interese vere. Cesar Karol V. je bil vendar fanatičen katoličan. Na Nizozemskem je »krivoverce« tako neusmiljeno preganjal, da je v nekaj letih več krUti-janake krvi prelil, kakor vsi poganski cesarji Rima v treh stoletjih. In vendar je bil ta cesar vsled papeževih nasprotovanj prisiljen poslati svojo armado nad Rim, pri kateri priliki je cesarjev vojskovodja Frudsberg izrazil pobožni namen, da pusti papeža obesiti, če ga ujame. Rim ni bil nikdar tako temeljito oropan kakor-v tistem času in nikjer niso imeli »krivover-ski« protestantje, ki so se vojskovali proti cesarju Karolu, toliko prijate ijev kakor na papeževem dvoru. Ko je Karol V. odstopil in je pobožni Ferdinand I. postal cesar, ga papež ni hotel pri nati. Najbolje je papeško nehvaležnost občutil najpobožnejši vseh Habsburžanov, Ferdinand II. Ta je cerkvi na korist spravil v največjo nevarnost sebe, vso dinastijo in svojo državo, pregnal iz svojih dežela vse protestante in provzročil najgroznejšo vseh verskih vojsk, a niti najmanjše usluge ni mogel od papeža doseči, še te malenkosti ne, da bi bil sv. Vaolav sprejet v rimski koledar. Ko se je vnela vojska, kdo da podeduje Mantuvo, je bil papež seveda zopet nasprotnik cesarjev in \Vallenstein se je veselil, da popelje cesarsko armado zopet nad Rim, »ki mora biti zdaj dosti bogatejši, kakor za Ka-rola V.« Cesar Ferdinand II. je svoj restitucijski edikt izdal v interesu rimske cerkve. Protestantje so se temu ediktu uprli in podpiral jih je — papež. In ko je prišel protestant ski kralj Gustav Adolf v Nemčijo, da vodi vojno proti katoliškemu cesarju in za zmago protestantizma, je papež cesarjevemu poslaniku v obraz rekel: S Polskie« opozarja na ostre napade ofioioznega ča sopisja na ogrskega ministrskega predsednika in trdi, da sta Korber in Khuen osebna nasprotnika. To nasprotje je nastalo vsled tega, ker se je Hedervary upiral besedilu cesar jevega lastnoročnega pismi, kakršno je želel dr. Korber. Ta protest je Korberja politično zelo kompromitiral, ker je imelo pismo baje drugačno besedilo, kakor »a je objavilo oficiozno Časopisje. — Pisarna bivšegačeškeg a ministra dr. Rezeka se je zaprla. Ministrski svetnik baron Villani, ki je bil dodeljen dr. Rezeku, je prestavljen v ministrstvo notranjih zadev. To je baje jasen dokaz, da se za sedaj mesto češkega ministra ne bo popolnilo. — Pri volitvah v občinski odbor v Moravski Beli cerkvi so Čehi v prvem razredu popolnoma zmagali. Nemci se volitve v tem razredu sploh niso udeležili. Ker pa so zmagali Čehi tudi v tretjem razredu, so dobili po dolgoletnem boju večino v občinskem odboru in mestni upravi. Zadnji nemški župan je bil Plachkv. Vse hiše so z zastavami okrašene in po celem mestu vlada veliko vesel|e. — Zmede vJužni Ameriki. Kakor poroča brzojavka iz Soiedada, je neka venecuelanska bojna ladija bombardirala od uatašev zasedeno vladno poslopje v Ciudad Bolivaru, na kar je sledil splošni napad vladnih čet. Zavzeli so pokopališče in ulice, ki vodijo do vladne palače. Vladne čete so izgubile 100, ustaške pa 200 mož. Dopisi. Z Gorenjskega. V pol uri dospeš od železniške postaje Javornik po lepi cesti v prijazno gorsko vas Blejsko Dobravo, mimo katere bo črez nekaj let žvižgal vlak, drdrajoč v divno bohinjsko dolino. Na plani pod vasjo postoj malo med zibajočim se klasjem in z zadovoljnostjo se ti upre oko na slikovite Karavanke polne veličastnih vrhov in bujnih planin. Pod teboj teče zelena Sava, v katero se izliva nekaj minut pod vasjo peneča se Radovina. Kamor pogledaš, povsod druga slika, povsod drug prizor! Vas Dobrava je bila do danes znana samo obiskovaloem romantičnega Vintgarja, toda danes vidiš že precej tujcev tukaj, ki ne morejo preceniti divnosti tega kotička naše mile Gorenjske. Koliko izletov se da napraviti v bližnjo okolico! V desetih minutah dospeš do slapa Radovine, odkoder nimaš daleč črez sv Katarino na Bled, alt pa skozi Vintgar v Gorje in Bled, dalje prideš po lepi cesti na Jesenice, v Hrušioo itd. V kratkem času postavilo se je na Dobravi več novih hiš, ki bi bile pri pravne za stanovanje letovišČarjem. Tudi gostilnic tukaj ne primanjkuje. Omeniti se mora pred kratkim otvor-jeno gostilno »pri slapu«, katere gostilničar je dobro znan tistim, ki so posečali že vrsto let Žumrovo restav racijo pri vhodu v Vintgar. Pripravni lokali, dobra jed in pijača ter precej sob, pripravljenih za tujce je tu vedno na razpolago. Ne pozabi naj tedaj oni, ki napravlja izlete po našem go renjskem kotu, zglasiti se tudi na Dobravi, gotovo mu ne bode žal majhnega truda ter nekoliko potnih kaplic, ko bode videl, da je tudi to stran savske doline narava obdarila z obilimi krasotami, ki po izpovedi mnogih tujcev prav lahko tekmuje s toliko opevano Švico! Katoliški uzori. (Dalje.) Zunanjih odredb, s katerimi je papeštvo po padu Napoleona in popularizaciji v Nemčiji skušalo obnoviti nekdanjo svojo veljavo in pridobiti nekdanjo svojo moč, ne bomo popisovali, ker se nam gre le za to, da pojasnimo tiste duševne moči, ki so papeštvo rešile propada in mu pomagale do novega sijaja in upliva. V glavnem je to oživljenje pa-peštva delo legitimistične restavracije na Francoskem in romantike. Že koncem 18. stoletja je v Nemčiji — ki je bila tedaj edina dežela, kjer so se posamičniki še vestno pečali s teologijo — nastalo novo teološko gibanje, Čigar najimenitnejši zastopnik je bil Ivan Mihael Sailer, čigar naj uplivnejši zagovornik je bil baron Wessenberg. To gibanje je merilo na to, da se ustanovi nemška narodna katoliška cerkev, ki se ne bi čisto nič pečala s politiko. To gibanje je pro-vzročilo, da je nekaj oseb romantičnega mišljenja in naziranja odstopilo od protestantizma, ki jim je bil preveč enostaven in vsakdanji, in pristopilo h katoliški veri in te osebe so skušale spraviti vero in znanost v neko soglasje. Nam okvir teh razprav pač ne dopušča, da bi popisovali postanek romantike. Upliv Kanta in Fichteja, Goetheja in Schillerja, Lessinga in Ivana Miillerja je gotovo v znatni meri upli val na postanek tega svetovnega na ziranja kakor je tudi uplival boj proti Napoleonu. Nova generacija je iskala nov svet in ga našla — zaglobila se je v cvetke ljudske duše, v narodno poezijo in v vero, in v duševne potence, ki so bile v narodnem življenju srednjega veka odločilne. V narodni ideji je našla vir pomlajenja in to spoznanje je rodilo obsežno znanost o duševni, narodni, politični in verski preteklosti Nemcev. Prvi manifesti nemške romantike poleg Schleglovih spisov in kritik, poleg Tieckovih pesmij in Schellingove naravne tilozotije — Schleierraacherjevi govori o veri. Schleiermacher je za nemško inteligenco tistih časov takorekoč razkril vero. Od vere do cerkve ni bilo daleč in ker sta Armin in Brentano tudi razkrila narodno poezijo, je začela preteklost govoriti novi generaciji. Ta se je z ljubeznijo poglobila v literarne svoje označevali, še predno so se seznanili z Germani. Vse to je zanimivo in poučno. Nadalje je poučno, kadar Haruzin primerja slovenski dom domu ostalih slovanskih narodov. In Haruzin tu potrjuje, da so slovenski troraz delni in četverorazdelni domovi ravno takšni, kakor se nahajajo v Bosni, na Moravskem, v Galiciji in v Slovakih. V Slovaškem domu nahaja se na desno (ali na levo) bd veže (pit vor) izba, a zleva dopolnilna stavba: pobočna izba. H glavni izbi more se priklopiti, kakor tudi v Slovencih, kamra (kamora). In konečno veliko-ruski kmečki dom s prehodno vežo, od katere je na jedni strani izba, a na drugi strani »gor niča« ali klet z oddelki za domače orodje ni nič drugega, nego podaljšanega tipa tro-razdelna stavba, torej ravno tako, kakor na Gorenjskem, v Bosni, na Moravskem, v Galiciji, v Slovakih in v Litovcih. Vsi navedeni primeri Haruzin-ovi utrjujejo nas v misli, da je osnove, početka gorenjskega doma treba iskati v davni davnini in da se sorodniki slovenskega (gorenjskega) trorazdel- nega doma (podaljšanega) nahajajo v raznih slovanskih plemenih i na jugu i na severu i na iztoku. Vsi'pa kažejo na jedinstven njih izvor, da je prvotnih elementov tega doma treba iskati kakor na samem Gorenjskem, tako na Balkanu, v Slovanih zapadnoga oddelka in v Rusih. Ob prvem pogledu na unanjščino navadnega gorenjskega doma predočuje se nam tale kot nepodoben domom drugih slovanskih plemen. Toda ako si načrt pobliže ogledujemo, uverja-vamo se o protivnem. Četudi nastopa kamen, ali z unanjo obliko in dru gimi podrobnostmi ne more slovenski dom zakriti svoje genetiške zveze z domi Čehov, Poljakov in Rusov. Slovenskemu sedanjemu četve-rorazdelnemu domu je bila podlaga trorazdelni dom slovenski. Ta po slednji je tipičen s svojo vežo, z zakurjeno izbo (hišo) na jedni strani in z nezakurjenim prostorom — kletjo (čumnato) na drugi strani, ima dolgo zgodovino razvoja in njega početki segajo v dobo praslovansko. Istina je, da si je Slovenec naredil trorazdelni široki dom po germanskem uzoru in si tukaj ustrojil nov prostor — kamro. To pa se je zgo dilo takrat, ko si je Slovenec preu-strojil hišo in vežo. Kaj takega imajo tudi Rusi, namreč kamero, komnato (naša čumnata) to je staro palato, spalnico. Kakor pri Rusih, tako je tudi pri Slovencih namesto kleti prišla Čumnata, katera se je določila novoporočenoema. Ali navzlic tujemu uplivu stoji slovenski dom na pristnem slovanskem temelju. Razvoj slovenskega doma od priproste dvorazdelne stavbe do če-tverorazdelne in dvoetažne je v tesni zvezi z življenjem in razvitjem roda (obitelji). Klet je gotovo tudi v Slovencih, kakor v Rusih, že zdavnaj dobila pomen spalnice, katera se je oddelila za novoporočenca. Ta pomen in namen dobila je pozneje čumnata. Ostala odrasla deoa v mnogoštevilni slovenski obitelji posluževala se je za prenočišče, kakor se to dogaja i danes, s podstrešjem (čerdak). V gorenji etaži so prebivali ženati sinovi, kateri so ostali v krogu roditeljev ter tvorili ž njimi zadrugo. Toliko bodi dovolj. Haruzin s svojo znamenito študijo zaslužuje, da smo se toliko ž njo bavili. Kakor sem rekel, povedel nas je vešči preiskovalec na novo. v nas docela zanemarjeno polje, zato pa le želimo, da bi vspodbudil slovenske učenjake in da bi v njih našel sotrudnikov, pomagačev. Vse Haruzinove študije so tako zasnovane, da imamo upanje, da ruski učenjak spet k nam pride in da bode preiskaval sorodne od delke narodopisja. V prid medsebojnemu spoznavanju to iskreno želimo. In četudi mu bo grenila pota policijska straža, kateri se zde učenjaki strahota in grozota, uverjen naj bode, da ga bode na potu znanstvenega preiskavanja spremljevala tem iskre-nejša in sočutnejša naša bratska ljubav in hvala, ter spoštovanje vsega naroda. Opomnja: Včeraj se je urinilo v to razpravo par neljubih pomot. Proti koncu mora namesto stolp stati stol, ker beseda stolp nima tam nobenega pomena. Potem namesto pivnice (plur) mora sUti pivnica: namesto Grintovec mora biti Grintavec. (Konec pri h.) umotvore verskega značaja, katolišt Italije in Španske, začela se je bavit z religijoznimi špekulacijami Judov i, srednji vek s svojo versko gorečnoatj, je postal popularen. Velika veČin, nemških romantikov je bila in je ostal protestantske vere. Sicer so Schlege' Josip Gorres in Brentano pristopil katoliški veri in postali nositelji nove^j katoliškega gibanja, a zato niso bili navskrižju s protestanti, kajti poglavij vzrok njih prestopu je bila misel, ob no viti versko edinstvo med Nemci. V tem ko so glavni zastopuik romantike zavzemali napram konfesijam nekako nevtralno stališče, to so tU romantiki, ki so bili prestopili h kuto licizmu, čedalje bolj oklepali cerkve Seveda so imeli o katoliški cerkvi vse drugačne nazore, kakor katoliški du-hovniki. Dogmam, duhovščini, disciplini itd. niso pripisovali nikake važno Imeli so primeroma iste nazore, kakoi jih je zastopal gnosticizem. Naj so pa bili romantiki že katoliške ali protestantske vere, tisto globoko, srdito sovraštvo proti katoliški cerkvi, ki je še prešinjalo prejšnjo generacijo, se je razkadilo. Ljudje, ki so se navduševali za srednjeveške pesnike, za Peruginove madone, za Boisserejeve zbirke podob in za gotiške cerkve, ljudje, ki so prepevali Eichendorffove in Uhlandove pesmi, ki so se veselili naslikanih nun in menihov, vitezev in svetnikov, ljudje, katerim je Weberjev „Čarostrelec" raz-greval duše in so jih Schubertove skladbe ganile — ti ljudje niso mogU cerkve, njenih papežev, škofov in menihov tako zaničevati, kakor so jih zaničevali sinovi reformacije in sinovi svobodne misli. Rimski cerkvi je to gibanje ne izmerno koristilo. Prvo in najuplivnejše francosko romantično delo je bil Chateanbriandov opis. „Le genie du Christianisme." To je bila sijajno pisana apologija katoliške cerkve in njenih uredb, slavospev na lepoto, primernost in na upliv cerkve na Človeško dušo in nravnost, na umetnost in socijalno življenje. Domotožj« emigranta — Chateanbriand je bil v prognanstvu živeč legitimističen častnik — je obudilo domotožje sinu svobod miselnosti po materi cerkvi. Cbatean briandova apologija se še od daleč ne more primerjati s Pascalovo; tudi je imel Chateanbriand o katolicizmu jaku konfuzne nazore ali sijajni njegov slo je odločil, da je ta njegova knjiga postala najljubša knjiga vseh Francozov, ki niso bili navdani voltairskega duha, zlasti pa vseh Francozinj. Chateanbriand je s to knjigo milijoue svojih vojakov pripeljal papeštvu v naročaj. Romantika bi bila gotovo do-pripomogla k ublažen ju med konfesija obstoječih nasprotstev, ko bi se bila mogla izživeti. Kajti po svojem značaju ni bila kar nič pripravno orožje za boj zopet oživelega duha srednjeveškega papeštva. Papeštvo ni bilo za ublažen j» konfesijonaluih nasprotstev ne^o za njih pooštrenje, ne za obnovitev katoliškega mišljenja, nego za politično gospodstvo rimske kurije, katerega smotra ui nikdar izgubila izpred oči. iDaiio prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 22 julija — Osebne vesti. Okrajni sodnik v Tržiču g. dr. Ivan K i a d v a je imenovan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča na sedanjem svojem službenem mestu. — Višji nadzornik finančne straže v Inomostu g Abdon Šusteršič pride k finančnemu ravnateljstvu v Trst. — Imenovanje zgodovinarja na ljubljanski gimnazij« Iz zelo dobro obveščenih krogov se nam javlja, da se pri dež. šolskem svetu ljubljanskem, oziroma pri zakulisnih gospodih že dolgo Časa kuha in kuha imenovanje profesorja na izpraznjeno zgod. mesto. Nemci in nemšku-tarji se trudijo na vse načine, — gosp. Končnik jim pa sekundira — da bi spravili v Ljubljano slavnega specijalista P e 11 a u e rja (rekte Petovarja), dasi čaka mnogo slovenskih, dobro kla-sificiranihg in starejših profesorjev na dotično mesto. Če proderejo v tej zadevi zopet zakulisne mahiuacijc, bode pač oči vidno, kako dela vlada pri nas Slovencih z marljivimi, nadarjenimi uradniki. Med Nemce jih itak ne da, da bi dobili tu pa tam višje mesto ; boljša mesta na Slovenskem pa razdeli navadnim marijonetam in pa nemškutarjem. Ljubljančani bi bili zares jako osrečeni sateni gospodom. Le poglejmo si ga: Samo radi svoje zmožnosti in popolnosti je delal dvakrat izpit iz geografije in dvakrat iz slov. učnega jezika. To je temeljitost! Supliral je po Kranjskem UMIT Dalje v prilogi. ~~W Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 167, dne 22. julija 1903. le kratek Čas in je moral delati po-skušnje leto dvakrat, eukrat v Ljubljani, potem v Mariboru. Zopet temeljitost ! Na Štajerskem se je zastonj trudil, da bi med blaženimi Nemci dobil kako mesto, če bi bilo tudi na učiteljišču. A tu so predobro pozuali svojega sokrv-iiika; za njihove zavode ni bil, torej med Slovence ž njim v Novo mesto; za te je vse dobro. Svojo blaženo nem -ciuo bo zual tudi med njimi negovati. Kakor slišimo, je pokazal povsod, da uima nobenega redu in discipline. 'V Mariboru so delali učenci ž njim kakor s hlapcem, skoro da ni prišlo v šoli do prepira. Na ulicah v Mariboru se je moral izogibati spodnjih gimnazijcev, ker se jih je bal. O njegovem temeljitem pouku bi se marsikaj lahko povedalo. V družbi po gostilnah so ga mlajši tovariši posebno pravniki avskul- mti imeli za svoj objektum fopabile, vsakdo ga smatra neresnim. A vse to iČ ne de, nemškutar je, ta lastnost pa prevlada vse druge napake in ga stvarja a nekaj boljšega. Ljubljaneanje se pa ahko vesele, če bodo morali izročiti voje otroke takemu učitelju. — Pri tržaški financi so avtedale j»ko čudne razmere. Za njič so na prav škandalozen način jegnali v penzijo višjega računskega svetnika g. Bajca, kar so primorski listi po zasluženju ožigosali. Da se e g. Bajcu zgodila krivica, to pri nava sedaj tudi »Piccolo«, seveda da bi bolje podprl svoje ugovore 3roti premeščenju g. Abdona Šuster-Viča, v Trst. »Piccolc« prav", da je Abdon ŠusteršiČ Slovenec in nami- Ava, da ga je nji ga brat, dr. Ivan ousteršič spravil v Trst. Mogoče je, ia je dr. Ivan ŠusteršiČ kaj pomagal svojemu bratu, mogoče je tudi, da smatra ministrstvo to imenovanje £ot koncesijo Slovencem, ali stvar je drugačna. Abdon ŠusteršiČ je bil nekdaj narod, jak, kot dijak, ko se je v Pragi navzel nekoliko slovan skega duha, a pozneje je postal z o pet to, kar je bil že prej, namreč strasten nemškutar in srdit sovražnik slovenskega naroda. V tem oziru bi lahko marsikaj zanimivega povedali. Slovencem ni vlada s tem imenovanjem čisto nič ustregla, ali k&kor rečeno, je vse eno mo goče, da je bil Abdon premeščen v Trst kot »koncesija« Slovencem, kakor je svoj čas po zaslugi dr. Šu-steršiča in kot koncesija Slovencem prišel nemško nacionalni g. S uman ml, svak dr. Šusteršiča v ministrstvo. — Zopet konkurz! Kmetijsko Iruštvo v Poljanah nad Skofjo Loko je šlo v konkurz. Ker n Slovenec" sam to poroča, je ta konkurz gotova, a tudi žalostna istina. Nam se poroča, da se je zadnjo nedeljo vršil shod, pri kojem e je sklenilo podati se v konkurz. Prišel je na shod v imenu slaboglasne - Gospodarske zveze" gospod „revizor" Pele. Prej kot ne mu je nesreča prijatelja Seliškarja pretresla žile in kosti; zategadelj si ni upal nšvindlaritiu po vzorcih rGospodarske Zveze". Moral je z resnico na dan, in povedal je zbranim kmetičem, ki so se bili nasuli s celega Poljanskega pogorja na občni zbor Poljanske „zadrege", da jim ni rešitve. In kmetici so se razjarili, da je bilo kar groza. Jedni so kleli, drugi tulili, razbijali in rogovilili, da se je drago plačano poslopje „Kmetijskega društva" treslo od vznožja do strehe. Nekega kmetica je kar božjast lomila, da so ga penastega morali odnesti, ker je hotel z vso silo pretepsti gospoda Pelca. Z jedno besedo popolen polom je tukaj. Tisti pa, ki so od prićetka bili prvi Šusteršičevi agitatorji in strastni gospodarski organizatorji, kakor ošabni, a praznoglavi in čez vse mere smešni Pintar iz Lovskega Brda — pa stoji mirno in brez — zgube pri strani! Čuje se, da ti kričači za dolg, kojega je napravil konsum pri Poljanski hranilnici, niso nikacega poroštva podpisali. Ti ljudje so samo kričali in na dr. Tavčarja zabavljali, za poroke pa so si izbrali največje revčke iz pogorja, ki so si tako rekoč v Čast šteli, da so smeli poroštvo prevzeti. Omenjeni dolg znaša okrog 24.000 K. Plačali ga bodo omenjeni revčki, in njihovi grunti bodo pri tem šli v zrak. To so naše kleri- kalne stranke žrtve v Poljanski dolini, iz srca se nam smilijo. „Slovenec" pa piše: „ Zvezno kmetijsko društvo v Poljanah" šlo je v konkurz — in to vsled nezdravih razmer, ki so pri tem društvu skoraj od ustanovitve naprej vladale. Kakor smo že zadnjič trdili, je uaŠa želja, da zgine iz našega zadružništva vse, kar je nezdravega. (Tu bi morala najprej zginiti „Gospodarska Zveza" sama! Opom. stavčeva.) Morda Še spregovorimo kaj natančnejšega o vzrokih tega konkurza!" Tako naš hinavski šenklavški kolega! Taje lepa! Najprej so vbogega kmeta hnjskali, da se je podal v neumna podjetja! Sedaj, ko je vse skupaj padlo, pa očitajo kmetu, da je sam vse zakrivil! Moška je ta! In željo imajo, da zgine iz njihovega zadružništva vse, kar je nezdravega ! Moj Bog, kaj vam pa potem Še ostaue! K večjemu dr. ŠusteršiČ in njegov ekspenzar! Tako je! — Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška sola je sklenila sedmo Šolsko leto dne 15. julija z običajno zahvalno maso. Potem so se razdelila gojenkam izpričevala in so se tretjeletnice prisrčno poslovile od zavoda in njega učiteljstva. Zavod, kateremu je od njegovega početka ravnatelj c. kr. gimu. prof. g. dr. Požar, je štel koncem tega š. 1. 93 gojenk v treh letnikih. Izmed teh je prejelo 24 izpričevalo prvega reda z odliko, 68 izpričevalo prvega, jedna gojenka pa izpričevalo drugega reda. Štiri kandi-datinje so se še posebej pripravljale za maturo na učiteljišču in jo tudi s prav povoljnim uspehom prebile. — Po bivališču roditeljev je pripadalo 57 na Ljubljano, ostale pa na Kranjsko izven Ljubljane in sosednje kronoviue. — 14 gojenk je uživalo g. Josipa Gorupa ustanove po 400 K. — Na zavodu je poučevalo razven ravnatelja še 13 pro-tesorjev, učiteljev in učiteljic. Obvezni predmeti so bili: veronauk, slovenski in nemški jezik s slovstvom, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, vzgojeslovje, somatologija in zdravoslovje. ženska ročna dela in gospodinjstvo; — neobvezni pa: petje, lepopisje, telovadba, stenografija. — Vseh bogoslužnih vaj se je zavod tudi kakor običajno udeleževal. — Med posebne dogodke sme šteti šola svoj skupni majniški izlet v Kamnik, kjer so izletnike — do 120 oseb — vrli meščani, na čelu jim g. župan Močnik in gospa Eda Orožnova, c. kr. notarja soproga, izredno ljubeznivo sprejeli. Drugi častni dogodek za zavod je bila njegova udeležba pri razstavi ženskih ročnih del v „Mestnem domu." Tu je bil zavod 8 toliko množico v treh okusno urejenih skupinah razpostavljenih, najrazličnejšim tehnikam pripadajočih del zastopan, da je vse občinstvo brez razlike občudovalo te ravno tako izborno zasnovane kako? fino izdelane izdelke marljivih gojenk Čast seveda v prvi vrsti brezprimerni učiteljici in nadzorovalni dami zavoda gdč. Wesnerjevi. Prihodnje šoisko leto se osnuje za absulventinje zavoda, ako se jih oglasi povoljno število, še poseben pedagoški tečaj v svrho pripravljanja za maturo na učiteljišču. Za šolsko leto 1903,4 bode vpisovanje dne 16. in 17. septembra od 9 — 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni, Gospodske ulice št. H. Sprejemajo se pa v I. letnik deklice, ki dopolnijo vsaj v tekočem letu 14. leto starosti in so dovršile 8. razred ljudske ozir. 3. razred meščanske šole, ah če dokažejo dovoljno znanje v posebnem sprejemnem izpitu. Vsa natnnč ne j š a p o j a s n i 1 a daje ravnateljstvo Cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole — med počitnicami — le pismeno. — Shod v Hrastniku. So- cijalnodemokratična stranka meni, da se zamore nastala velika politična kriza rešiti samo s kakim velikim dejanjem, ne potom kompromis. Ker sluti — in cesarjeva starost opravičuje to slutnjo — da pride kmalu trenotek odločitve, zato skuša v celi državi provzročiti veliko gibanje za splošno in enako volilno pravico. Po njeni sodbi bi se na ta način na krat rešila državna kriza. Strankin poziv je tudi na Slovenskem našel nekaj odmeva. Tako se je v nedeljo dne 19. t. m. v Hrastniku na dvo rišču g. župana Kosa vršil shod, na katerem se je zbralo kakih 1000 udeležnikov iz Hrastnika, iz Trbovelj in iz Zagorja. Na dnevnem redu je bilo poročilo o zadnjem zasedanju poslanske zbornice, a sodrug čobal je o tem le malo povedal ali pravzaprav ničesar. Omejil se je na im ponujočo izjavo. »Ti prokleti slovenski poslanci le beračijo in klečeplazijo, mtd tem ko se socijalisti res trudijo za blagor ljudstva«. Oštel je potem Hedervarvja, proglasil z nezmotljivostjo kakega rimskega papeža, da je narodnostni boj le fraza, razkril znamenito tajnost, da ima na Kranjskem 70°/0 učiteljev po 25 gld mesečne plače, o kateri tajnosti doslej še učitelji niso ničesar vedeli in končno proglasil, da ne bo prej bolje, dokler ne zasedejo državne zbornice ljudje, ki so za to poklicani, in ti so socialnodemokratični delavci — Potem je govoril sodrug Kogov-šek, ki je ostro napadal nemčurje-kapitaliste in tudi slovenske stranke, Češ, da zanemarjajo ljudstvo. Sprejeta je bila opoprana resolucija za občno, enako in tajno volilno pravioo. Po shodu je soc. demokratično pevtko društvo »Naprej« pokazalo, kako umeva načelo, da je narodnost le fraza. Pevci so imeli rudeče trake z nemško slovenskimi napisi. V slo venskem Hrastniku dajo nemščini odlično mesto. To je sicer malenkost ali znač lna malenkost. Pokazali so pa svoje nemško mišljenje tudi s tem, da so peli večinoma nemške pesmi, a poslovili so se na postaji od domačinov z grmečimi klici: Heil Če bi jim pa kdo rekel, da so nem-škutarji, ki pa nimajo toliko moštva, da bi to priznali, bi bili grozno raz žaljeni. — Prošnja. Čast. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki še niso naznanile svojih odborov in udov družbinemu vodstvu se lepo prosijo, naj to kar naj preje ctore. — „Zveza slovenskih pevskih društev." Upravni odbor „ Zveze slov. pevskih društev" se je na sinočni seji tako-le konstituiral: Predsednik g. prof. Anton Štritof, podpredsednik g. dr. Vladimir Ravnili ar, rZvezni" pevovodju, g. prof. Matej Hubad, pevovodje namestnik g. Pavel Gorju p, tajnik gosp. Ivan K o c m u r, tajnikov namestnik g. L a voslav Verza k, blagajnik g. Ivan Gotthard, blagajnikov namestnik gospod Ivan Dražil, upravitelj evidence društev g. Makso Armič, odbornika brez izrecnega poslovanja gg. prof. Anton Dekleva in dr. R i h a r d K a r b a. Preglednika računov sta gg. Konrad Rozman in Ivan Zavr-šan. — Po konstituiranju si je odbor določil delovanje za prvo bodočnost. Iz Trsta je došlo privatno poročilo, da v kratkem pristopijo k „Zvezi" vsa tamošnja okoliška pevska društva. Slava jim ! — Ljubljanskega kolesarskega društva „Ilirija" cestna dirka se je vršila v nedeljo ob jako ugodnem vremenu. Čeravno je neko liko dirkačem veter nasproti pihal so vzlio temu dobro vozili, in sicer dobi prvo darilo prvenec g. Oblak, drugo g. Ur bas in tretje g. Grgu revič. Tudi veselica na Koslerjevem vrtu je jako dobro vspela. Občinstvo se je pri jako bogatem sporedu dobro zabavalo, za kar moramo v prvi vrsti najsrčnejšo zahvalo izreči slavnemu delavskemu pevskemu društvu »Slavec« za njegovo požrtvovalnost, kakor tudi požarni brambi v Šiški, ravno tako tudi slavni društveni godbi ter klubu tamburašev, kateri so pozno v noč jako pridno vstrajali. Ta dan se je pokazalo, da se občinstvo še vedno močno zanimi za kolesarstvo, zato upamo, da nas tudi prihodnjič, ko priredimo kako enako veselico, s svojim obiskom počasti. — Pri občnem zboru 6t. Jakobske - Trnovske moške podružnice svetega Cirila in Metoda dne 20 t m. so bili izvoljeni: Dr. Fran Papež, odvet nik, prvomestnikom; Vinko Vi z jak, deželni računski svetnik njega namestnikom; Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, blagajnikom; Josip P i c h 1 e r , umirovljeni o. kr. okrajni tajnik, zapisnikarjem. Zastopnika pri veliki skupščini sta župnik Ivan Vrhovnik in Jernej K il ar, o. kr. računski revident. Pregledovalca računov sta Pran Trt n i k, deželni blagajnik in Jernej Kil ar, c. kr. računski revident. — „Sokol" ljubljanski se udeleži in corpore 25letnice šišenske čitalnice. Zanimanje za to slavlje raste in opravičuje nado, da napolnijo drugo nedeljo narodna društva, mestnjani in deželani vae prostore krasnega Koslerjevega vrta. — Gospa Borštnik-Kvo-narjova zapusti zagrebško gledališče, in aicer prostovoljno. Inten-danea je njeno odpoved vzela z ob žalovanjem na znanje. — Železnica Kranj-Trži6. Današnja »Wiener Zeitung« prijavlja sankoijonirani zakon o zgradbi lokalne Železnice iz Kranja v Tržič. — Predavanja v Idriji. Članom jednega izmed narodnih društev idrijskih se naznanja, da se prično predavanja v petek dne 24 t. m. Predavalo se b > do odpovedi v prostorih provizoriČne realke, in sicer vsak pondeljek in petek. Na svidenje! — Podružnica „Slov. planinskega društva1* za kranjskogorski okraj na Jesenicah priredi dne 26 t. m. na vrtu g. l/ana Ferjana na S*vi vrtno ve selioo s petjem, tamburanjem, ko mičnimi prizori, šaljivo pošto, bengaličnim ognjem itd. Čisti dohodek je namenjen zgradbi planinske koče na G)lio*. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na prihodojo ne deljo, 2. avgusta. — Gasilno društvo v Studenom priredi v nedeljo, 26. t. m., veselico s petjem in tombolo. Pri veselici bo svirala postojnska godba. — Na Rovih pri Radomlji se bo vršita dne 26 t. m. ob priliki blagoslovljenja šolske zastave vese lic*, pri kattr< bo sodelovala iz prijaznosti domžalska godba. — Zdraviliška godba na Bledu, pod vodstvom kapelnika T. Weissa, igra vsak dan, izvzemši četrtek, od 5 ure 15 min. do 7. ure 45 min. v parku zdraviliške hiše. Vsak četrtek pa od 5. ure do 7 ure 30 min. pri hotelu Petran. Izventega je pa še: Vsako soboto od 9 do 12 ure zvečer plesni venček v zdraviliški hiši, vsako nedeljo od 8 do 10 ure zvečer koncert v hotelu Mallner in vsako sredo od 8. ure 15 min. do 10 ure 13 min. v hotelu »Toplice« (Louisenbad). — Nova bomba. Iz Zagreba se poreča, da so tam zopet našli dinamitno bombo, namreč trdo ovito plehasto škatljo, v kateri je bilo 609 gramov dinamita. Napeljana je bila tudi vžigalna nit Bombo so našli na Zrinjskem trgu; kdo jo je tja spravil, tega policija ne more dognati. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dežel, sodišču. 1.) Vincenc Poje in France Troba, delavca iz Babnega polja, sta v nedeljo 28. rožnika t. 1. ponoči v Babnem polju gostilničarju Petru Troha odnesla zaboj, v katerem je bilo 50 steklenic piva, drugo noč sta pa ulomila v klet Reze Mukvič in tudi tu vzela 2 zaboja z 100 steklenicami piva in razven tega še iz nekega načetega zaboja 10 steklenic. Obdolženca se zagovarjata, da sta to storila v pijanosti; sodišče je vsacega na 6 tednov težke ječe obsodilo. 2.) Simen Stare, Žagar na Stari Fužini, je zvečer 2. rožnika t. 1. 16 letnega hlapca Martina Odarja, ko je ta na vasi nočno stražo opravljal, brez povoda napadel, ga vrgel ob tla, mu iztrgal sulico iz rok in ga z njo po glavi udaril. Stare trdi, da je bil po Odarju izzivan češ, da naj se mu postavi ; obsojen je bil na 3 mesece ječe. 3.) Anton Verhovc, usnjarski pomočnik in Anton Tratnik, usnjarski vajenec pri Franju TrŠarju na Vrhniki, sta iz zaklenjene hiše in iz zaklenjene miznice svojemu mojstru vzela bankovec za 50 K. Anton Tratnik je na prigovarjanje Vrhovca že prej svojemu gospodarju vzel 30 K, v noei od 23. na 24. rožnika pa gotovine za 100 K. Obdolženca sta se domenila, da si bodeta vzeti denar razdelila. Sodišče je oba hudodelstva tatvine krivim spoznalo ter obsodilo Vrhovca na 4 mesece, Tratnika pa na 3 mesece težke ječe. 4.) Jožef Jakopin, mizarski pomočnik v Bizoviku, je bil od obtožbe zaradi hudodelstva tatvine, da bi bil v večkratnih vgrabkih svojemu gospodarju Franju Erbežniku vzel nekaj Čez 50 K — oproščen, pač pa je bil zaradi prestopka tatvine obsojen na 48 ur zapora, ker je uekemu delavcu vzel iz mošnjička 20 vinarjev, in ker si je pridržal 3 K, katere bi moral svojemu gospodarju vročiti. — Ustanove. Umrla stotni-kova vdova aospa Karolina Ur bas je volila 11000 K za napravo ustanove, iz katere naj se podpirajo siromaške neomožene uradniške in o t i oirske hčere, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. — Iz Josefinuma pobegnila je 13 let stara gojenka Ivana Kolenc, rojena v Ljubljani, pristojna v Konj v litijskem okraju. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 100 oseb s Hrvatskega in 25 s Kranjskega. — Najdeno. Marija Krašnar, stanujoča v Velikih čolnarskih ulicah št. 8, je našla danes zjutraj na Vodnikovem trgu denarnico z bankovcem za 20 K. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Pavel Peterca, Rimska cesta št. 19, trgovino z vinom in žganjem ; dr. Avgust Polzi, Špitalske ulice št. 9, zobo-tehniški obrt kot zobozdravnik; Viljem Jerančič, ulice na Grad št. 13, gostil-ničarski in krčmarski obrt; Konrad Lachnik, Franca Jožefa cesta št. 7, stavbno podjetništvo ; Ivan Hajek, Dunajska cesta štev. 2, krojaški obrt; Karol Cizar, Kolodvorske ulice št. 26, trgovino z materijalnim blagom; Josip Bregar, Florijanske ulice št. 13, čevljarski obrt; Josip Gostinčar, Karlovska cesta št. 13, prodajo jedil in kuhane kave; Ivan Čeme, Slomškove ulice št. 21, preprogarska obrt; Nikolaj Škrja-nec, Dolenjska cesta št. 1, sejmarstvo z drobnim in galanterijskim blagom ; Dominik in Ferdinand Lettig, Zaloška cesta št. 3, brusarški obrt; Frančiška Cajhen, Mestni trg, branjarijo. — Od-glasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Zorman, Marije Terezije cesta št. 11, branjarijo; Ernest Hara-merscbmidt, Valvazorjer trg št. 11, trgovino z železnino; Anton Bevc, Poga-Čarjev trg prodajo sadja in zelenjadi ; Filip Stubelj, Sv. Petra cesta št. 26, trgovino z mešanim blagom ter vinom in žganjem v zaprtih steklenicah ; Matija Kune, Gosposke ulice št. 7, krojaški obrt; Jakob Zalaznik, Stari trg št. 32, branjarijo; Anton Jerančič, ulice na grad št. 7, gostilničarski in krčmarski obrt; Gregor Podrekar, Sv. Jakoba trg št. 6, kramarijo z drobnim blagom; Ivana Brenčič, Gradišče št. 16, branjarijo ; Karolina Korošec, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi. — Črna denarnica z manjšo vsoto denarja našla se je v nedeljo v Stožcah Kdor jo je zgubil, oglasi se naj v objavnem uradu mestnega magistrata. — Razpisana učiteljska služba. Na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba učitelja z 1280 K letne plače in 240 K stanarine. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo pri podpisanem vodstvu do 3. avgusta t. 1. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 21. julija 1903. — Slovensko trgovsko društvo v Ljubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 1 pomočnik maaufak. stroke za Ljubljano, 1 pom. manufak. stroke za Celje, 1 pom. špec. stroke za Ljubljano, 1. pom. špec stroke za deželo, 1 kom ptoarist za Ljubljano, 4 komptoaristi za deželo, 1 pom. mešane stroke za Ljubljano, 3 pom. mešane stroke za deželo, 1 prodajalka za deželo, 1 pom. želez, in špec. stroke za deželo, 1 poslovodja za deželo, 3 učence za deželo. Od strani nastavljencev iščejo naslednji službe: 7 pom. špec. stroke, 6 pom. manuf. stroke, 2 pom. špec. in manuf. stroke, 3 pom. špecerijske in želez, stroke, 7 pom. mešane stroke, 3 pom. špec. in galant. stroke, 5 kom-ptoaristov, 4 blagajničarke, 1 potnik ali poslovodja, 1 učenec. * Najnovejše novice. Z a - prli bo v Ustju na Češkem Franca K r a u s a , ki je bil v Ža-tecu poneveril 80 000 K in pobegnil. — Mrtvega so našli v Zemunu dunajskega trgovca Alfreda Landaua. Landau se je sam usmrtil. — Trešilo je med postajama Pfennigbach in Passau v osobni vlak; več oseb je poškodovanih. — Trčila sta v parku Vincernes v Parizu dva voza električne železnice; 30 oseb je ranjenih. — S kolesom je povozil v Recoaru na Tirol skem 20 letni Klodvik Miste 50 letnega Vincenca Fattorija iz Trienta. Fattori je bil takoj mrtev. — Železno blagajno so ukradli neznani lopovi v evangelski cerkvi v Florenoi. Na ulioi so hoteli bla gajno silomc odpreti, a bo jih še pravočasno odgnali. V blagajni je bilo več dragocenih predmetov. — Kuga se je začela razširjati v N o v i K a 1 e d o n i j i; izmed obolelih jih je 25 že umrlo. * Žrtev papeževe bolezni. V Stedlitzu pri Berolinu je imela ITletna hčerka nekega katoliškega uradnika s papežem za časa njegove bolezni tako sočutje, da je noč in dan mislila in jokala. Ko je potem še čitala v časnikih izjavo zdravnikov, bila je popolnoma potrta, da, njena religijoznost spravila jo je ob pamet in hotela se je obesiti. Rešili so jo še o pravem česu in jo odpeljali v kliniko za bolne na živcih. * Nesreča na morju. Par-nik »Hugo« je po krivdi kapitana trčil v stetinski parnik »Terra« in ga znatno poškodoval. Na poškodovanem parniku je bilo blizu 200 oseb. Kmalu po 9. uri zvečer je opazil kapitan luči bližajočega se par-nika in je dal znamenja, za katere se pa na onem parniku niso zme- nili. Med groznim pokom sta nato ladij i trdili skupaj in nastala je grozna panika na krovu parnika »Terra«. Vae vprek je vpilo in be žalo v zadnji del ladije, ker se je prednji del začel potapljati. Spustili so rešilni čoln v morje, ki se je pa takoj potopil, ker je vse planilo vanj Od potnikov na parniku »Terra« pogrešajo tri osebe. Parnik »Hugo« je pa mirno plul dalje, kakor bi se nič ne zgodilo. * Grozna ljubimka« Blizu Saint Etiennea na Francoskem je policija aretovala neko jako zalo Pari zanko, ki je tekom dveh let z a s t r u pila tri ljubimce, da j»h je megla oropati. * Madjari in Nemci. Županstvo mesteca Slovenji gradeč je po zadnjem velikem požaru storilo skrajno netaktnost. Razposlalo je oklice za milodare, a te oklice je pobarvalo z ntmško nacijonalno barvo, češ, gre se za političen namen, za ohranitev in utrditev nem-štva na Spodnjem Štajerskem. Ta oklic je županstvo v Slovenjem gradcu poslalo tudi magistratu v Budimpešti. Madjari pa niso sentimen talni in pisali so slovenjegraškemu županu, da za podpiranje nemštva nimajo nič denarja. * Značilna razsodba. Te dni je najvišje sodišče v neki razsodbi izreklo načelo, da očitno ljubavno razmerje, ki ga ima mož, ne da bi pri tem mislil na možitev, je tak presto pek contra bonos moreš, da smejo stariši dotičuika izključiti od dedščiue. * Ponarejanje denarja v Ameriki. Ravnatelj državnega de-tektivnega urada \Viikie v \Vashing tonu naznanja, da je bilo tekom mi-nolega poslovnega leta 424 ponare jalcev denarja aretiranih. Največ p3-narejalcev denarja so aretirali v ntw-yorški državi, namreč 54 Ponarejenega papirnatega denarja so konfi soirali v »vrednosti« 36 212 dol. in kovanega denarja za 13 478 dolarjev. Ponarejeni papirnati denar je bil zelo slabo izdelan. Ponarejalcem vlitega nenarja so odvzeli 412 modelov in 43 pečatov. * Trden želodec ima neki kmetski fant, ki je meseca maja vstopil v bolnico Sv. Jožefa v Panzu. Zdravniki so kmalu opazili, da mora imeti nekaj v želodcu. In res so našli pri operaciji več žlic, vilice, roče, žeblje, ključ, dolgo šivanko, kos glavnika in se mnogo drugega, vsega skupaj 25 predmetov, ki so bili 230 gramov težki. Pacijent je sedaj popolnoma zdrav. Priznal je, da je požrl že pred več leti vse te predmete, da bi se na ta način usmrtil, ker je mačeha z njim grelo ravnala. Svojemu trdnemu želodcu se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju. * Kje so nastale lajne ? Lajne, najbolj razšir|en inštrument med potujočimi prosjaki - muzikanti, se v francoščini imenuje »orgue de Barbarie«. Splošno se je dosedaj mi slilo, ker se je prezrl veliki B v besedi »Barbarie«, da se ta inštrument zove tako zbog tega, ker včasih za-re3 — barbarsko učinkuje na človeške živce. Nekateri učenjaki pa trde, da se lajne zovejo tako, ker eo nastale na Berberskem. V časopisu »Revue« se bavi marki Paulicci di Calboli s tem vprašanjem. Po obširnem raziskavanju je prišel do zaključka, da so gori navedena domnevanja docela napačna. V nasprotju z velikim glasbenim poznavalcem Grovejem dokazuje, da je neki fabnkant v Modeni z imenom Barberi konstrukcijo lajn spopolnil in da se je šele vsled tega raba tega inštrumenta razmnožila. V zvezi s tem je nastalo tudi ime »orgue de Barbarie«, inštrument se je jel nazivati po imenu svojega spopolnitelja. Zanimivo je, da so se lajne pred spo-polnitvijo zvale »orgije z Nemškegaa, kar bi kazalo, da je ta pravi glasbi sovražen inštrument prvotno nemškega izvora. Književnost. — „Mali Hitez". Tega Sien-kiewiezevtga romana je sedaj izšel 14 sešitek. Dogodki v Vatikanu. Leon XIII. Včeraj popoldne je bilo truplo Leona XIII. balzamovano. Izvršil je to po določbah papeževega ceremonijela dr. Lapponi s pomočjo štirih zdravnikov. Operacija je trajala precej dolgo. Ko je bilo balzamovanje izvršeno, so zdravniki sami zopet mrliča oblekli. Papeževo srce se je spravilo v posebno vazo od kristala, ki se shrani v rakvi vatikanske bazilike neposredno poleg vaze, v kateri je shranjeno srce papeža Pija IX. Ob enem so imeli kardinali posvetovanje, ali naj se Leon XIII. naprej v sikstinski kapeli položi na mrtvaški oder ali naj se takoj prenese v cerkev sv. Petra. V sobi, kjer leži sedaj mrtvi papež, molijo Štirje menihi minoritskega reda noč iu dan. Vsake Štiri ure pridejo drugi menihi istega reda. Konklave. V Vatikanu so zidarji že začeli z deli za konklave. Za kardinale se pripravi 65 stanovanj, vsako z dvema ali s tremi sobami. Obedovali bodo kardinali skupno. Tudi se v dveh dvoranah napravijo altarji, da bodo kardinali lahko maševali. Oreglia na delu. Začasni papež, kardinal Oreglia, je že začel krepko — pometati v Vatikanu. Pojasniti boce nekatere stvari, ki so se zgodile pred nekaj leti. Svoj čas je izginilo trideset milijonov frankov vatikanskega premoženja, pred tremi leti pa se je v Vatikanu zgodila velika tatvina. Kar se tiče onih 30 milijonov, se je tedaj reklo, da se je s cerkvenim premoženjem nesrečno spekuliralo — čemu se pa spušča Vatikan v borzne in druge take spekulacije? — in da je pri teli špekulacijah šlo 30 milijonov rakom žvižgat. Kardinal Oreglia pa tega menda ne verjame, ker hoče začeti veliko preiskavo. Kar se tiče omenjene tatvine, je bila svoj čas napravljena ovadba na policijo, a nekaj dni zopet preklicana. Sodba papeža Klementa XIV. o konklavu. Kardinal Lorenzo GanganelJi, poznejši papež Klement XIV., je izrekel v pismu* kojega j«* pisal svojemu prijatelju igralcu Bjrtinaziiju v Pariz, zanimivo sodbo o kardinal skem konklavu. Interesantno je, da je bilo to pismo pisano v konklavu samem in da je baš v tem konklavu bil voljen Ganganelli sam papežem. Med drugim pravi G*nganelli v pismu: »Ali veš, kaj je konklave? To je zbor starcev, ki pa se manje brigajo za nebesa net/o za posvetno; vsak se kaže bolj bolehnega, slabotnega, stoječega na robu groba, kakor je v resnici, samo da bi s tem vzbudil pri svojih pristaših večje zanimanje. Ker pretežna večina teh emmenc nikoli ne prestane upati, da še postane v dogledni bodočnosti papež, so najmanje onim tekmecem nasprotuje, ki stoje že neposredno ob robu groba. Protin že vstvarja zaupanje; tudi vodenica ima svoje častilce, ker častihlepje in smrt računata z istimi srečnimi slučaji. Krsta služi kot stopnica na prestol !« — Značilne besede to, zlasti iz uat kardinala, poznejšega papeža samega! Rusija in Rampolla. „No voe Vremja" prijavlja poročilo svojega rimskega korespondenta, v katerem je rečeno, da se vzlic vsem spletkam množe pristaši kardinala Rampolle. Glavni njegov protikandidat Vanutelli se je ž njim pogodil in ga bo podpiral. To dejstvo je v cerkvenih krogih provzročilo veliko senzacijo. Francija je vsled svojega boja proti kongregacijam izgubila svoj vpliv na konklave, nasprotno pa bo Pusija v konklavu igrala veliko vlogo. Ker se kandidatura kardinala Rampolle ozira na Rusijo, ker se je Rampolla vedno zavzemal za paciiiciranje polj-kih zadev, ne bo Avstrija mogla pr-ti njemu nastopiti. Rampolla je napram Avstriji vedno pravično postopal in trditev, da je na Balkanu delal Avstriji ovire je izmišljena. Z ozirom na rusko-avstrij-sko soglasje glede Balkana, je težko misliti, da bi se Avstrija postavila na Rnsiji neprijazno stališče. Praznoverje v Vatikanu. Poročali smo že, na kako čudne načine so raznoliki brumni ljudje učeče in slušajoče cerkve hoteli po magati papežu, da bi zopet ozdravel Neapolitanski kanoniki so mu poslali čudotvorno mitro sv. Januvarja, značilno pa je, da šele takrat, ko se je Leonu nekoliko zboljšalo. Da je »Jurska« voda v papeževi bolezni igrala veliko vlogo, je seveda razumljivo, da ne govorim o raznih svetih slikah in sličicah, kipih, križcih itd.. \sam tem se je pripisovala čudotvorna last nost, napraviti papeža zopet zdravega. Zanimivo je, da se prrfesor Baccelli, najimenitnejši zdravnik v celi Italiji, ni poklical k bolnemu papežu iz — praznoverja — radi številke 33. Prof Baccelli je namreč dognal, da se da pri bolnikih vnetje prsne mrene kon statirati na ta način, da bolnik neko liko nagne glavo in nekoliko časa izgovarja besedo »trentatre« (33), opazujoči zdravnik sliši pri tem lahko grgranje takozvane pleura tekočine v bolnikovih prsih, ki je posledica onega vnetja. 33 je pa prostozidarsko ste vilo, zakaj pokojni Grispi se je imenoval splošno mož 33 stopnje. In va tikanski krogi so sklepali, da bi bil papeževemu zdravju, mož 33. stopnje Grispi je bil svoje dni usodepoln škofovi politiki — morda tudi zdravnik — mason Baccelli nevaren, ker bi moral Leon izgovarjati osodepolno besedo »trentatre«. Pa še drug vzrok je bil, da B ic oellija niso poklicali k papežu. Le-ta je kot vsak izboren zdravnik precej drag in se vsled tega kliče k bolniku navadno v zadnjem hipu, ko ni več nobene pomoči in se zaradi tega smatra kot nekak »nositelj smrti«. To je bilo znano tudi papežu, zato tudi Biccellija niso poklicali k njemu, ker bi se Leon sicer preveč prestrašil, meneč, da je neizprosna smrt že pred vratmi. Mesto Baccellija je bil torej poklican profesor R issoni, ki vsaj ni bil provzročil odiozne diagnostične iznajdbe Sploh pa je številka 3 s papeževim življenjem v čudni zvezi, tako se vsaj trdi. Poglejmo! Leon je 13. papež tega imena in kar se tiče dolgosti vladanja tretji. Rojen je bil v 3. mesecu leta, kardinal je postal leta 1853, papež pa 13 dan po Pi jevi smrti. On je bil dvestotriinšest-deseti papež in ie dosegel v 3 me secu leta 1903. 93 leto svoje starosti; vrhu tega pa je še bil Leon tudi zapisan v 3. red sv. Frančiška. Kaj čuia torej, da so vatikanski g^sportje imeli tako velik respekt pred številko »33« protesorj* Baccellija! Nekaj črtic o Leonu XIII. Kakor je obče znano, ni papež Leo XIII. baš mnogo jedel ; zlasti v zadnjih letih, ko so mu izpadli že itak redki preostali zobje, se je moral zadovoljiti* po največ z mehkimi tekočimi jedili. Pri obedu je pil najraje rudeče vino, kojemu je navadno sam pritočil nekoliko belega iz Grottaferrate. Poznato je obče, da je umrli papež nad vse ljubil — nosljanje, kojemu je bil vdan z vso strastjo. Rabil je navadno močan španski tobak posebne vrste. Za brisanje nosu ui rabil, kakor naši župniki — modrih platnenih robcev, ampak dragocene robce iz rumene in rdeče svile, koje so mu prale — nune, katerim je bila sploh izročena skrb za vse papeževo perilo. Leou XIII. je bil, Čemer se ne more ugovarjati, do skrajnosti štedljiv, rekli bi skoro naravnost skop. Svoje že obnošene bele kapice je prav rad zamenjal za nove, zlasti ako so bile iste napolnjene z zlati, kar se jc baje dogajalo prav često, ker so pobožne papeževe častilke prav dobro poznale to Leonovo slabost. Mnogo preglavic je povzročal papežu — brivec. K britju ga je navadno moral takorekoč primorati njegov ko-mornik. In pobožni romarji, ki so imeli večkrat priliko zreti Leona iz obraza v obraz, so pripovedovali, da papež ni bil vsikdar baš lepo obrit. Tudi svojo belo sutano, ki se naravno prav rada zamaže, je menjal prav nerad in njegov komornik je imel često hude skrbi v tem oziru, posebno ako se je bližal kak imeniten visok obisk. Kako štedljiv je bil Leon kaže tudi dejstvo, da je znižal papeževe mesečne izdatke na 5000 lir ki so pri njegovih prednikih znašali 100.000 lir in več. Pravijo, da so mu zlasti v začetku pontitikata bili zaradi tega vatikanski uradniki in služabniki prav gorki. V obširuib vatikanskih vrtovih zore posebno fiue oranže in citrone, katere so se od nekdaj razdeljevale med vatikanske prelate in dostojanstvenike. Leon je to navado odpravil ter raje oranže in citrone prodal na rimskem trgu, kar je donesio njegovi blagajni seveda precejšnji dobiček. Pre-latje pa baje s spremembo niso bili nič kaj zadovoljni. Sploh pa je papež svojo blagajno upravljal sam in zlasti skrbno čuval blagajniške ključe, ker sc mu je večkrat prigodilo, da je izginila marsikatera svotica, ako je slučajno pozabil na to. Ker pa je bil Leon, kakor stari ljudje sploh, že precej pozabljiv, je marsikateri vrednostni kupon zapal, ker ga je papež pozabil pravočasno dvigniti tako, da je včasih vsled tega prav hudo trpela papeževa blagajna. Največ skrbi in včasih tudi jeze je povrzočal Leonu njegov nečak Kamillo Pecci, ki je velik zapravljivcc in strasten hazardni igralec, torej pravo nasprotje štedljivemu stricu. S prva je papež svojemu lahkoživemu nečaku že še pomagal, dokler je še mislil, da se bode poboljšal, pozneje seveda ga je puščal skoro redno v gmotnih razmerah na cedilu, da je morala večkrat posredovati grotica Pecci v prilog svojemu možu; trdi pa se, da včasih celo solze lepe grofice niso mogle omečiti trdega stričevega srca in splošno je znano, da je v takem slučaju pretila grotica celo, da bode postala šansonetka, ako stric njenemu možu ne pomaga iz denarne zagate. Ali je to Leona omehčalo, ni znano! Značilna anekdota se pripoveduje o Leonu kot kardinalu. Kardinal Pecci je bil nekoč po vabljen pri neki imenitni plemenitaški obitelji v Rimu. Med gosti je bil tudi nek bogat tuji grof, ki je tudi rad njuhal, kakor kardinal sam. Imel je dragoceno tabatijero, koje pokrivalo je krasila lepa, a precej pikantna slika. Ker je bil grof ua to svojo dragocenost nad vse ponosen, se je prav rad ž njo ponašal in jo je kazal mej gostini. Go- spodje so baje prav s slastjo občudovali delikatno sliko na pokrivalu, dočim so navzoče dame kar zardevale od sramu. To je opazil kardinal in pogodil tudi vzrok. Hotel je tudi on videti grofovo dozo, prikrožila je baš do njega. Grofu seveda to ni bilo ljubo, rad bi, da bi kardinal doze na dobil v roke, a bilo je že prepozno, Pecci jo je že držal v rokah. Dolgo je zrl kardinal na pikantno sliko nage ženske — z lahkim, komaj opazljivim usmenom poznavatelja na ustnih Potem pa se je obrnil h grofu iu nedolžno, brez sledu ironije ali sarkazma se smehljajoč mu izročil dozo z besedami: „Krasno, izredno ljubko ... to je gotovo slika milostljive gospe grofice?" . . . Telefonska in brzojavna poročila. Maribor 22 julija. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je vršila danes jako zanimiva kazenska obravnava. Na zatožni klopi so sedeli marenberški konsumarji, obtoženi zaradi znanih sleparij v konsumnern društvu v Marenbergu Obsojeni so bili: Načelnik konsuma Klobučar na en mesec v ječo, ped načelnik dekan Hecl na globo 3 0 0 K, oziroma 30 dni zapora, in poslovodja Trobej na 14 dni zapora. Zagreb 22. julija Na poslopju državne železnice so sedaj napravljeni hrvatsko - madjarski napisi. Budimpešta 22 julija. Današ nji nastop preisednika poslanske zbornice grofa Appoivija je obudil toliko večje zanimanje, ker se je šdle včeraj oficiozno ra?g'asilo, d a krona ne privoli v nikako novo koncesijo glede ar m ade Krona pravi Le in v tem trenetku ostane Apponvi in pravi, da, se to mora zgodit1, da to tudi vladni stranka zahteva Vzpričo temu je znač lao, da se je v si nočni oflciozni izjavi reklo, da si krona od premembe v ministrstvu ničesar ne obeta, ker so nasprotja stvarna, ne osebna in da ima grof K h u e n H e -dervary taka pooblastila, da ni vezansaino na trans akcije. Budimpešta 22. julija. Pre-zident p:slanske zbornice grof Apponyi je imel danes svoj napovedani veliki govor. Izjavil je, da zahtevajo vsi člani poslanske zbornice? tudi člani vladne stranke, da se upelje pri ogrskih polkih m a d j a r s k o velevanje in da se madjarski oficirji premestijo k madjarskim polkom. Reichenhall 22 julija. Sinoči je tu član gospodske zbornice knez Adam S a p i e h a v starosti 75 let umrl. Sofija 22. julija. Uradno se razglaša, da so tendencijozne in izmišljene vesti, da je knez Ferdinand odpeto val zaradi tega, ker se vlada boji naraščajoče nevolje naroda proti knezu. Dunaj 22 julija Kardinali Gruscha z Dunaja, Puzyna iz Krakova in Katschthaler iz Solrr grada so že cdpotovali v Rim Tudi ogrski primas kardinal Va-szary pojde vzltc sveji bo'ezni še ta teden v Rim Rim 22. julija. Po zadnjih dispozicijah se začne konklave v petek dne 31. t m. zvečer. Prva volitav bo v soboto dopoldne. Volitev se bo vršila v sikstinski kapeli, kjer se napravi za vsakega kardinala poseben prestol. Rim 22. julija, kardinal Rampolla ni sprejel ponudbe ostati v Vatikanu, nego se je včeraj preselil v palačo Santa Marta „Avanti", ki ima dobre zveze z Vatikanom, pravi, da bo v konklavu boj samo med dvema kardinaloma med Oreglio in Ram-pollo. Rim 22. julija. Rampolla je včeraj dosegel važno zmago nad začasnim papežem Oreglio. Ta je kongregaciji kardinalov predlagal, naj imenuje monsignora F o 1 c h i j a tajnikom konklava, a Oreglia je s svojim kandidatom propadel in je b.l imenovan Rarnpollov kandidat predsednik cerkvene plemske aka demije nrnsignor Mery del Val Rim 22 julija. Po naročilu kardinala Oreglia je ravnatelj vatikanskih muzejev Grilli napravil cd mavca posnetek papeževega obraza in desne roke. Posuetek se shrani v muzeju. Rim 22 julija. Plemski gar disti so davi prenesli umrlega papeža v „sala del trono". Jutri se izpostavi mrtvi papež v cerkvi sv. Petra. Za prebivalce rnest, uradnike I. t. d. Proti Lezkotam prebavljanja in vsem nasledkom mrjojega sedenja in napornega du&ev-nega dela je aprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A.. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zantevati MOLL-ov preparat, zaznamovan v vanostno znamko in podpisom. 3 (10—lo e Sriffon' najboljši cigaretni papir. 20 UobUu Me }>cii»o«l. 705 r y ^e <*c-lva povsod 1 neobhodno potrebna zobna Creme 19 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje tiMJ l»«»IJ ie priznana Tanao-climin Mars katera oltrepeuje l««l«ee, o d m in* iijuj«* ItiMite in peepreeuj« l/|,a datlje lan. 1 Mte It! etilen m. navodom 1 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičn obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Del lekarna Milana Lsustek v Ljuoijani, Resljeva cesta št. 1 poieg novozgrajenega Fran Jožefevega mbil. mostu (204—2 Darila. OpravniStvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Anton Germek, učitelj pri sv. Lenarru. b 02 vin, nabral v veseli družbi na semnj v Dolenji vasi pri Seicah. — Živel! Za Prešernov spomenik. Gosp. Jan* Mchora. Rudolfovo, prispevek 20 K, ker mu ni bilo možno udeležiti prirejene i)a nosti. — Živel! Zahvala. Podpisani tajnik bralnega druat i „Lipau pri Sv. Bo fenku blizu Središča, prav iskreno zahvaljuje velecenjenero spo Ju A. GaberSč -ku, tiskarju in ui niku v Gorici, za lepo število krasnih kuj katere je blagovolil darovati našemu d stvu, ter tako s svojim velikodušnim da: obogatil naSo društveno knjižnico. Dal Bog da bi naš dobrotnik d. veliko posneinalcev. Itoaidttr llleliee tajnik bralnega društva „Lipa". Umri! so v Ljubljani: Dne 20. julija: Anton Arhar, delavk sin, 2 mea, Gradišče št 6. Ecclampsie tantum. — Marija Thenerschuh, sprevo*1 kova vdova, 75 let, Resljeva ce*ta St otrpnjenje srca. V deželni bolnici: Dne 17. julija: Anton Kopač, delav 26 let, jetika V hiralnici: Dne 18. julija: Marija Kavčič, dela\ 60 let. Demencia paralitka Dne 20. julija: Marcella Marija MataerJI usmiljenka, 36 let, jetika. — Jakob Čei' dninar, 39 let, Ta bes dorsalis. Meteorologično poročilo. VUina n»d morjem SOtf'8. Srednji »r»cni tlak 736 0 inns □ •—a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. |* S * o t: Vetrovi ai 22 ■ 9. z v. 7. zj. 2. pop. 7356 737 0 7352 14 8 12 7 242 al. jug brezvetr. sL jjzah. Neb^ jaano obla&u> del. oblai Srednja včerajšnja temperatura lo 7 aormale: 19 9°. Mokrina v 21 urah: 39 S mm Včeraj dopoldne kratka, pa močna nevihU Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. firadni kurzi dunaj. borze 22. jubja 1903. 0alošb«»ni i»**i> t ni. |*Š*/i majeva renta . . i 2» 0 srebrna renta . . i o av8tr. kronska renta 4*/0 .. zlata , ogrska kronska a« zlata i , posojilo dežele Kranjske 4t;s% posojilo mesta* Spli eta 4» V/o » »i " Zadra I" i0 Obo8.-herc. žel. pos.,1902 i1 , češka dež. banka k. o. i« ž. o. IVt% zast. pis.gal. d. hip. b. ' i° c peSt. kom. k. o. z lO°/0pr. . . 41 B*/_ zast. pi8. Innerst. hr A1 0 nentr j B^ago 100 30 100 60 100 25' 100 45 10070; 10090 121101 12130 99 401 99 60 1^0 65 120 8ft 9976 1(X)'75 100 — 100 — 10110, 102-10 99 * 0 100 10 99 60j 1 Ljubljana, Gradišče st. 17. Gospića ki je z dobrim uspehom dovršila trgovinski kur/., želi službe kot komptoa-ristinja, — Ponudbe s pogoji blagovolijo naj se dopošiljati pod F. K., poste restante, Borovnica. (1873—3) F* & r j & za postelje iti puh priporoča po najnižjih cenah r, bi "r i1124-14 ^red. šlsicifijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Restavracija ,Lloyd'. Jutri v četrtek, 23. julija 1903 vojaški Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akoršni izpeljavi. Že 30 itt so^najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stediina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852—34 Tovarna za štedi I n a ognjišča „Triumph" CSolclsc?limi znana Zajčeva vina in pa Koslerje\o marčno pivo. p. ♦ Gorka in mrzla jedila, osobito domače svinjsko meso, U vedno na razpolag-o. (1678-8) Letoviščarjem so na razpolago tudi stanovanja. Za obilni obisk se priporoča Fran l*ot*l4, gostilničar. g * * * * **.* .» *.*** ** * **.» 4» < ♦ < ž * ž -» i i i * i i ž i t te -i Si m m m m m m m m m Si K št, 4652 O. (1848, Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga in ovsa za čas od dne 1. septembra 1903 do 30. septembra 1904 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov, in sicer v nastopnih postajah: v Gradcu dne 27. julija 1903 n Mariboru „ 14. avgusta 1903 71 Celju 10 TJ 1903 n Ljubljani „ 7. TJ 1903 T) Celovcu .„ 20. T) 1903 n Beljaku „ 19 r> 1903 n Trstu 5. n 1903 7i Gorici 3. 7) 1903 Pulju 24. julija 1903 Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci razvidijo se iz obširnega razglasa v št. 160 „Slovenskega Naroda" z dne 15. julija 1903, kakor tudi pri vseh c in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih do obravnavnega dne mej 10. in 12. uro dopoludne. C. in kr. inteiuiancija 3. voja v Gradcu. fUniv. med. DR JOS.TiČAR dosluženi sekundarij deželne bolnice W I? uljudno naznanja, da se je naselil za fj fi okrožnega zdravnika v Kranjski gori- Kranjska gora, 14. julija 1903. dE je najboljše čistilno sredstvo za lično obuvalo. Globin napravi usnje voljno in trpežno, z njim se hitro doseže najlepši lesk. Nenadomestljivo sredstvo za ohranitev ševrin-usnja, Box- in Calf-usnja ter lako- vega usnja. (1623—lO) V zalogi imajo iVne^a in Imrvanega tvrdke: Ivan Jebačin, trgovina b Spec. blagom C. C. Holzer, trgovina s Spec. blagom Jos. Kordin, trgovina s Spec. blagom. Anton Korbar (Iv. Fahiana nasl., trgovina s spec. blagom. Edmund Kavčič, trgovina s Spec. blagom. Mihael Kastner, trgovina S špec. blagom. Peter Lassnik, trgovina s spec. blagom A Lilleg, trgovina s Spec blagom. Josef Murnik, trgovina s Spec blagom. Vaso Petričič, trgovina z galant blagom Kari Planinšek, trgovina s gpec. blagom. Viktor Schiffer (Iv. Ev. Wut scher-ja nasl.), trgovina s Spec. blagom. Anton S ta cul, trgovina s Spec blagom Julija Stohr, trgovina s čevlji. Josip Seunig, trgovina z usnjem. A. Sarabon, tr govina s Spec. blagom. Ivan Stritar, trgovina s Spec. blagom. Alojzij Sušnik, trgovina s spec. blagom, Zaloška cesta št. 15 Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. nI m t roj I |m» na\Jnl£jl ernl. Hl^lkle in v to stroko spadajoča |*«i|»riAvllti izvršuje prav dobru In enao. atlk fflcft. AAaAaAAAAAAAAAAAAAAAaAAAal A. KUNST Ljubljana ŽIcioTr©lce» ulice -i Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. VaakerStia naročila izvršujejo ee točno tn po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in *aznamenujejo. — Pn zunanjih naročilih bla^(»voli na) se vsoree vposlati. |TTV??V?V?VT WVVW\ n % % % % n Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reirinva hiša) priporoča svojo bogato zalogo ; Ateđilnlli ognjico ; najprlprostejsih kakor tudi najfinejših. n n n % » n n n n n * ?! 3« 91 ---ji---i--—---p—-- ■■ m"-----'-----J----« mg fg z žoiu medjo ali mesingom montira * fi nih za obklade i pečnicami ali kahlami. % j* Popravljanja h tro in po ceni. Vnanja J je naročila t*e hitro «zvrA<* * n * Čl:: '£2 Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev LjiUjaia Sv. Petra cesta t Največja zdoga giasber ega eredja. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih ».Glasbena Matica" in „Filharmonićno društVG"v Ljubljani - '--TS.-— w — *^ 'M Siticm Modo za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 31 Špit Iske ulice štev. 5. jj Drenikov vrh. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam (1864—2) otvoritev gostilne na Drenikovem vrhu. Skrbelo se bode za najboljšo pijačo kakor tudi za gorka in mrzla jedila, kavo, čokolado i. dr. ter za točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem I^US« Lepa, suha stanovanja 8 3, 4 ali 5 s bami na dobrem zraku, z vsemi priti k lina mi in prosto porabo vrt* se za avgust poceni oddajo. S-anov*nia so na Bleivvesovi cesti v hiši št. I (pri Korsiki), pni are s*, pa tudi lahko v trgovini s cvetlicami in semeni v Šelenburgovih ulicah št. 5. 1746—« 1 Pritlične lokalitete I -91) (f(C- Ii na Dunajski cesti št. 11 jff je oddati s I. avgustom. -m (1872-2) Vpraša se v I. nadstropju na levo. jpifpiiaia^jja^^o" Mil Naročajte izborno (1:384—19) ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v v Žalcu in Laškem trgu. — "I Naročila sprejema | — Centralna pisarna ? Ljubljani, Gradišče štev. 7. mmmm 2 ji Dražbeni oklic. V četrtek, dne 30. julija 1903, popoldan ob 2. uri vrl se bode v hiši štev. 37 v Kranju, Kokrsko predmestje prostovoljna prodaja te hiše s hlevom, vrtom in njivo. Na dražbo dana, enonadstropna hiša je stara gostilna pri vulgo ..Tišlerjir tik c. kr. Prane Jožefove gimnazije na državni cesti, katere lastnica lx.de o dala najboljšemu ponudniku objednem tudi koncesijo /a Iganjetoč. Zidani hlev zraven hiše ima prostora za 12 irlav. Vrt je skoraj največji v Kranju, leži za to biso nad Savskim obrežjem dalekosežnim razgledom. Njiva oddaljena je od Kranja kakih 10 minut, ima 5 mernikov posetve in 3-štantni kozolec. Pri tej dražbi izklicala se bode hiša s hlevom in vrtom za 1*4.000 K njiva pa za 1000 K. Varščine položiti je pred dražbo 1*400, oziroma 10'> K. V dražbo ponujeni predmeti ogledajo naj' se le na dra/.benem dnevu dopolda Dražbeni pogoji upogledajo se lahko vsak eas pri pooblaseeneu lasti gosp. Alojziju Colnar-ju, odvet. Bolicitatorjn v Kranju, kateri bode tad dajal vsakoršna zahtevana pojasnila, tikajoča >e ilra/.be. (ls^i L V gostilni ..Pri roži v Ljubljani toči se po posredovanju slavne uprave deželnega vinskega preskusevaliftća kupljeni btirgtmdee. Tudi se toči istotam po ravnoistem posredovanju kupljena vipavska „sipa Ljubljano nova vrsta dolenjskega vina, v dobro znani gostilni lfpri Štemburju" v Kandi|i jako priljubljena „Portugalka" (iz modreca portugalske^-i grozdja) — N»» zahtevo naravnost iz soda. (1899-1 in za j Udajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Ta v i ar Lastnina in tUk .Narodne tiskarno*. 647947