STANE PEČAR ... TEMNI. PRETEMNI SO TALCEV GROBOVI Beli so, beli so češnje coeiooi, temni, pretemni so talceo grobooi. Karel Destovnik-KajuK Gorenjska, predvsem Skofja Loka in njena okolica ne bo nikoli pozabila 9. februarja 1944, ko so Nemci iztrgali iz vrst zavednih Gorenjcev 50 agilnih sodelavcev partizanskega gibanja in jih uvrstili med talce. S tem zločinom je okupator ponovno razgalil svojo barbarsko kulturo in pot nacizma, na drugi strani pa okrepil mržnjo naših zavednih ljudi do nacistične Nemčije in njenega vodstva. Varnostna grupa škofjeloškega območja je dobila od višjih forumov nalog likvidirati vsakogar, ki nosi nemško vojaško uniformo. Poleg teh likvidacij naj bi grupa likvidirala nekega domačina iz Stare Loke, ki je bil v tesnih stikih z okupatorjem. Ta naloga je bila poverjena komandirju in dvema članoma varnostne grape. Izvršili naj bi jo 7. februarja 1944 v večernih urah. Namesto nameravane likvidacije pa je ista trojka tega dne ob 17.45 uri streljala pred hišo Avgusta Kalana v Stari Loki na SS-vojaka, ki je podlegel pošikodbam. Zaradi tega dogodka je nastopilo pravo divjanje Nemcev in Škofja Loka s svojo bližnjo okolico je takrat doživela najtemnešje dneve nemške okupacije. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo mesto in okolica obkoljena od nemških vojakov, ki niso jjustili nikogar iz blokade niti v blokado. Po vseh hišah so bile stroge preiskave, mnogo ljudi je bilo aretiranih in odpeljanih. Trgovine so bile zaprte, ljudje pa niso smeli iz svojih stanovanj. Nihče ni določeno vedel, kaj se v mestu odigrava, vsi pa so slutili, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Povsod je vladalo veliko razburjenje. Preiskave in aretacije so se nadaljevale do naslednji dan do 11. u r e u o p o l d l i e . D n e Postreljeni talci so obležali vzuak v vrstah po deset 9-FAU-H^-.^ t "L ^ A * J ij vklenjeni po dva in dva skupaj. fOriginal v loškem . tebruarja ob 10. uri dopoldne pa muzejuj 43 Mrtve talce so Nemci razvezah in jih ^ kamionom prepeljali v Staro Loko. (Original v loškem muzeju.) SO Nemci zbrali na Mestnem irgu 11 mož, med njimi nekaj domačinov in nekaj zapornikov, ter jih odpeljali v kasarno. Namestili so jih. v eni izmed sob in jih pustili čakati do opoldne. Ta enajstorica, ki so jo Nemci določili za nakladanje postreljenih talcev, je skozi okno opazila na dvorišču številne nemške močno oborožene straže, v njihovem spremstvu pa več poznanih obrazov škofjeloških mož in fantov in še več neznancev iz drugih krajev, ki so bili vklenjeni v verige in določeni za talce. Ko je v mestni certkvi odzvonilo poldne, so 50 za talce določenih mo.ških naložili na kamion, ki je bil pokrit s platnenim pregrinjalom, dočini so omenjemih 11 naložili na drugi kamion. Kmalu naito se je kolona avtomobilov premafcnila iz kasarne in se mimo Dolenčeve hiše v Stari Lo^ki odpeljala po cesti za Kamnitnik. Naprej so se v osebnem avtoinobilu vozili višji gestapovci, za njimi kamion z žaganjem, naito kamion s 50 talci in kot poslednji kamion z II možmi in s stražo. Kodona se je ustavila za Kamnitnikom v mali dolinici, kjer stoji kot velika grmada neizkoriščeni kamnolom. Nemo je na ukaz skupina 10 talcev poakakala s kamiona in odšla v spremstvu močne straže na morišče, ki je bilo približno 20 do 30 korakov odmaknjeno od ceste. V tremutku se je zaslišala salva, kot en sam strel, nato pa še posamezni streli iz pištole. Tako se je ponovilo petkrat. Nastalo je pet vrst mrličev. Vrsta, ki je bila najbliže ob cesti, je nastala zadnja. Vsi So ležali vznak. Po dva in dva sta bila zvezana skupaj. Mrtve so nato razvezali. Nekaterim so streli prebili lobanjo in so iz nje gledali možgani. Invalidu je odpadla lesena noga, dva pa sta obležala s palicami, ki sta jih v življenju uporabljala pri hoji. Gestapovci so še mrtve zasmehovali. Po končanem streljanju je moralo isibranih 11 mož talce naložiti na kamion L žaganjem. Nemci so nato odšli z morišča, pustili so tam samo močno stražo. Naložene talce so od- Spomenik petdesetim lo.«kim talcem na mestu i. i . Ci T 1 J !_•* i • streljanja za Kamnitnikom peljali V btarO Loko pred hlSO, kjer 44 Vcšterski iniin v ruševinah po požigu. (Original v loškem muzeju.) je bil ustreljen SS-vojak. Tu so jih razložili v obcestni jarek, drugega poleg drugega. Bili so ljudem na ogled od 14 do 16. ure pod stražo večjega števila nemških policistov. Svojcem, ki so prihajali po zadnje slovo k svojim dragim, so se Nemci posmehovali. Svojci in znanci pa so na to mesto nanosili cvetja in nekateri tudi fotografije ustreljenih talcev. Ob 16. uri popoldne je skupina 11 mož naložila talce na dva kamiona, nakar so jih Nemci odpeljali v Begunje na skupno grobišče talcev, kjer vseh petdeset počiva še tlancs kot sestavni del velikega števila tu pokopanih žrtev nemškega fašizma. Šele. ko so dragocene žrtve odpeljali, je prenehala blokada mesta. Tedaj pa je ljudstvo izvedelo za grozodejstvo nemškega nacizma in premnogo idejam narodnoosvobodilne borbe predanih src je žalovalo za dragocenimi žrtvami. Padlim talcem je Zveza borcev po.stavila na mestu, kjer so .jih postrelili, skromen toda veličasten spomenik. Po likvidaciji SS-vojaka se je med domačini našel izdajalec, ki je Nemcem izdal, da je mlin v Veštru zatočišče partizanov in aktivistov. Po tej izdaji so Nemci dne 8. februarja v zgodnjih jutranjih urah mlin obkolili ter ga po breznspe.šni preiskavi zažgali. Nemci niso niti najmanj slutili, da je v prostorih mlina strogo zaJkonspiriraiia partizanska tehnika, ki je bila zgrajena decembra 1943. Ker je ogenj zajel tudi prostore tehnike, so v njih zgoreli štirje partizani, ki so delali v tehniki. Enemu izmed njih. kurirju Andreju Florjančiču-Borisu, pa je uspelo pobegniti iz blokade in je danes med živimi. Zveza borcev, pododbor Stara Loka, je tem žrtvam, ki so darovale svoja življenja na najstrahotnejši način, postavila v preteklem letu skromen spomemik. Ta dva dneva, 8. in zlasti 9. februar 1944, sta vtisnjena v spominu prebivalcev Loke in njene okolice kot najstrašnejša od vseh, kar so jih preživeli pod nemško okupacijo. Hudo je bilo preživljati mesece izseljevanja, toda še z večjo grozo v očeh so ljudje zrli na brezmočne postreljene žrtve fašističnega nasilja. Veliki črni lepaki so kričali o gnusnem zločinu še potem, ko so mrtvi že počivali v grobu, in se globoko vtisnili v spomin vseh, ki so jih brali. Nacisti so takrat fotografije s postreljenimi žrtvami priobčcvali v svojem časopisju in lagali, da so to v borbi pobiti »banditi«. Danes nam iste fotografije in lepak služijo kot najboljši dokument o zločinskem divjanju Nemcev v okupirani Škofji Loki. Like vseh petdesetih žrtev pa bomo večno ohranili v najsvetlejšem spominu. 45 F=Dr die in dcn Ictzten Tagcn geschehenen Mord« - darunter ein M-Mann — und Sabotaže Akte durch Bandllen sind die durch das Peldgericht verurteilten Banditen und Banditenlielfer Za v zadnjih dnevih od bandltov storjene umore — med temi tudi ^^-vo|al< — in sabota2na dejanja, je vojno sodISSe obsodilo sledeie bandtte in njihove pomagače 1. Clgale Ludwig. geb 18 n 1922, wh. m Dobralschew0 bfi Snirach 2. Ciiej Forlunal, gcb. 7. 7 1907. wh. in Si. Veil-S«wc 3 Erschnoschnik johann. geb. 24. 10. 1914, wh. in Dobi« b Krambur^ 4. Erschnoschnik Paul, geb 15. 6. 1913, wh in Laak-Zsier 5. Franko Anton, gcb 3. 1 1S81. wh. in Laak-Zaier 6. Oaber lakob. geb. 9. 1, 1901. wh. in Terne bei Laak-ZaiCi 7. Oostintschar Josef. geb. 11. 10. 1911. wh. in Allweinlal 8. Oregorln Mallhias, geb. 19. 2 1S97 wh. in Laok-Zaiei 9. Oroschel Franz. geb. 10 9, 1913. wh. in Dobrafscheva bei Sairach 10 Oroschel Heron. geb. 12. 9, 1926. wh. Dobratschewa bei Sairach 11. Jamnik Paul. geb. 15 1. 1890. wh. in Laak-Zaier 12. Jeritsch Frani. geb. 19 8 1901). wh. m Slefansbcrg 13. Jeritsch johann. geb. 16. 3. 1912. wh in Stefansberg H. Jermann AIi»&. geb. 26. 8. 1924. wh. in NeumarktI 15. Juhant Rudolf, geb. 12. 1. 1921. vvh. in DobraWB. Gemetnde Kommenda 16. Justin Vinzenz, geb. 17. 1, 1917. wh. in Sairachberg 17. Jurca lakob. geb. 27. 7. 1926, wh. in Kladje, Gemeinde Ossliti 18. Ivaaesch Ivan. geb. 9. 7. 1917. tvh. in Radmannsdorf 19. Kautschitsch Anton. geb. 29, 1. 1926. wh. Neudorf Krs. Krainburg 2(1. Ktutsctlltsch Pelcr. geb. 29. 6. 1902 wh. in Laak-Zaier 21. KnllUl Mihael, geb. 26. 3. 1916. wh. Swille Krs. Kralnbulj 22. Dr. Kozlanlschltscb Viklor. geb. I. 11. 1901 wh. In Laak-Zaiei 23. Kovatschitsch Franz. get>. 26. 2. 1921. wh. m Winkel bei Laak 24. Krek Ladislaus. geb. 27. 6. 1913, wh. in t^ak-Zaier 25 Ukou Franz, geb 18. 7. 1912, wh. in Veldes-Retschilz 26 Levln Thomas, geb. 14. 12. 1884, wh. in Saborst Ode Lusltai 27 Matscfaek Franz, geb. I I II 1885, wh in Schwarzen>!erB 2& Maischek'Franz, geb. 12. 4. 1907, wh. in Schvvarienberg 29 Meglilsch Christian, geb 25. 12. 1918, wh in St Anna b Neumarkii 30 Mrak Josel, geb. 23 10. 1913, wh In Assling 31 Novak Johann, geb. 29 6. 1923, wh in Peistnti 32 Noviak Josef, geb 17 1. 1891, wh in Veldes-Retscniu 33 Oblak Valentin, geb. 10 2 1886, wh in Laak-Zaiej 34 OmeUz Johann, geb. 25 6. 1895, v»h. in SI. Andra 35 Petemcl Miroslav, geb. 23 7. 1922, wh in Krainburg 36L Ptrz Franz, geb. 11 11 1901, wh. in Laak- Zal« 37 Polinetz Peter geb I 8. 190», wh. m Laal-Zaiei 38. Prešel Johann, geb. I. 11. 1913, wh. in St Andra 39. Pustivth Alois, gtb. 9. 5. 1894, wh. in Winkel b« Laak-iiiei 40. Puslavrh Franz, geb. I I . 11. 1913, wh m Plania 41. Rachne Michael, geb. 28. 9. 1911, wh. m Allu-einill 42. Schlnkowetz Kari. geb. 5. 11. 1903, wh. m Laak-Zaiei 43. SIrlitsch CyriU, geb. 4. 7. 1925, wh. in Dobratschevva b. Sairach 44. Tschasel johann, geb. 21. 6. 1896, wh. in Laak-Zaier 45. Tuscher Franz, geb. 25. 11. 1899, wh. In Burgsull bet Laak 46. Vidmar Mattbaus, geb. 29. 9. 1878, wh. m VVesterl 47. Udoutsch Johann, geb. 19. S. 1910, wh. in UnlerlaaKt 48. Bradescbko Johann, geb. 6. 12. 1891, wli. in Zadobjc 49. Bradeschko Johann. geb. 13. 12. 1919, wh. in Zadobjo 50. Jurjeviitz lohann, geb. 2. 11. 1915, wh. in LaakZai« am 9. 2. 1944 hingerlchtei worden. I M v> bili 9. 2. 1944 uamrCenl. Otr MIMTt H- UM Polinlfillirer In (Viliikrtls xmil gez. ROSENER LUDVIK CIGALE i je bil rojen kot nezakonski sin Leopoldijie Cigale dne 18. avgusta 1922 v Novi vasi pri Zireh. Po poklicu je bil samski kmečki delavec, brez otrok. V NOV je vstopil meseca aprila 1945 v Žirovsko četo. Kasneje je bil dodeljen kurirski postaji G-9 v Žirovskem vrhu, ki je imela preko Dolomitov zvezo z Dolenjsko. Zaradi izdajstva so v začetku decembra 1943 belogardisti iz postojanke Št. Jošt kurirsko postajo obkolili in po krajši borbi zajeli 8 partizanov- kurirjev. Ujete so odpeljali v postojanko St. Jošt, od tam pa na Vrbniko, v Ljubljano in v Begunje. 9. februarja 1944 je bil ustreljen med petdesetimi loškimi talci. NANDE CIZEJ 2 je bil rojen kot sin rudarja 7. julija 1907 v Pankracu v občimi Griže pri Celju. Po poklicu je bil mizar, poročen in oče enega otroka. Nazadnje je bil zaposlen ko^ delavec na Jesenicah. Že v bivši Jugoslaviji je bil napretlnega mišljenja in se je udejstvoval v naprednem delavskem gibanju. Kot aktivist NOB je odšel prostovoljno v NOV, bil pa je že med potjo zajet od Nemcev in kot talec ustreljen za Kamnitnikom. JANEZ ERZNOZNIK 5 je bil rojen leta 1920 v Bačnab, okraj Kranj in izhaja iz delavske družine. Nazadnje je bival v Dobju pri Poljanah. Bil je samski in brez otrok. V NOV je vstopil 18. oktobra 1943. V mesecu januarju 1944 je bil v Železnikih ujet ter odpeljan v begunjske zapore. Od tam je bil uvrščen med talce in ustreljen med petdesetimi loškimi talci za Kamnitnikom. 47 4 PAVLE ERZNOZNIK je bil rojen 15. junija 1913 v Dobračevi pri Zireh v kmečki družini. Po poklicu je bil brivski mojster, stanujoč v Škofji Loki, poročen in oče enega otroka. Bil je aktivist NOB CKI leta 1942. Okrajni komite KPS ga je postavil za intendanta, blagajnika in organizatorja dobavljanja prehrane za partizanske enote. Zaradi suma, da sodeluje z NOV, je bil v času blokade aretiran in uvrščen med talce. 5 ANTON FRANKO je bil rojen 3, januarja 1881 kot sin kmečke družine. Po poklicu kmečki delavec je bil poročen ter oče številne družine, stanujoče v Škofji Loki. V bivši Jugoslaviji se za politiko ni zanimal. Bil je pristaš klerikalne stranke, a izredno pošten in značajem Po kapitulaciji Jugoslavije, ko so našo deželo zasedli Nemci, je bil velik nasprotnik okupatorja in je že v začetku leta 1943 usmeril svoja dva sinova v partizane. Po odhodu sinov v partizane je i)il z vso družino izgnan v izseljeniško taborišče v Goričane, od koder pa se je kmalu vrnil domov. Bil je agilni sodelavec OF. Zaradi razredne in politične zavesti so ga Nemci dne S. februarja 1944 aretirali in uvrstili med talce. 6 JAKOB GABER je bil rojen 9. julija 1901 na Trnju pri Stari Loki kot sin kmečke družine. Po poklicu je bil zidar, poročen in oče enega otroka. Kot napreden delavec se je leta 1943 vključil v organizacijo OF in bil določen za obveščevalca kurirske postaje TV 15, ki je imela sedež na Križni gori. Ob blokadi Škofje Loke in okolice so Nemci tudi na njegovem domu 8. februarja izvršili hišno preiskavo in našli nekaj razstreliva. Zaradi toga so ga aretirali in uvrstili med talce. 48 JOŽE GOSTINČAR 7 je bil rojen 11. oktobra 1911 v Vinju, občina Dolsko pri Ljubljani. Bil je samski kmečki delavec, zaposlen doma na očetovem posestvu v Vinju. Kot nacionalno zaveden je bil konec leta 1942 vključen v narodnoosvobodilno gibanje. Delal je na terenu Zasavje II kot obveščevalec. Zaradi izdajstva je okupator ob sodelovanju domačih pomagačev aretiral dne 50. novembra 1943 vso njegovo družino. Jožeta so ločeno od drugih odpeljali v kamniške zapore in od tam v Begunje, kjer so ga uvrstili med loške talce. MATKO GREGORIN 8 je bil rojen 19. februarja 1897 v Lukovici nad Ljubljano kot sin malega kmeta. Po poklicu je bil gostilničar v Škofji Loki in 80»/o invalid iz I. svetovne vojne. Za OF je začel delati že leta 1941 in so se že to leto vršili v njegovi hiši organizacijski sestanki. Osvobodilno gibanje je podpiral materialno in z raznimi obveščevalnimi podatki. Bil je aretiran v času blokade Škofje Loke in uvrščen med talce. FRANC GROŠELJ 9 ie bil rojen 10. septembra 1913 v Dobračevi pri Zireh kot kmečki sin. Samski in oče enega nez^onskega otroka je bil zaposlen doma na posestvu v Dobračevi. V NOV je vstopil v začetku leta 1943 v Zirovsko četo in bil pozneje dodeljen za kurirja kurirski postaji G-9 na Zirovskem vrhu. Zaradi izdajstva je bil zajet skupaj z že omenjenim Ludvikom Cigaletom ter ustreljen kot talec. 49 10 HIERONIM GROŠELJ je bil rojen 12. septembra 1926 v Dobračevi. Bil je samski kmečki sin in zaposlen doma na očetovem posestvu v Dobračevi. V NOV je odšel skupaj z bratom Francem ter bil vseskozi skupaj z njim v istih enotah, dokler nista bila oba ujeta na kurirski postaji G-9 in ustreljena kot talca. 11 PAVEL JAMNIK je bil rojen 25. januarja 1890 v Škof ji Loki. Po poklicu je bil klobučar in sodavičar v Škof ji Loki. Bil je poročen in oče štirih otrok. V bivši Jugoslaviji je bil član Sokola in Gasilskega društva. Takoj prve dni okupacije se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Bil je član gospodarskega odbora OF in zbiral material za partizane. Dne 8. februarja 1944 so ga Nemci aretirali ter uvrstili med loške talce. 12 FRANC JERIC je bil rojen 19. avgusta 1906 na Stefanji gori v občini Cerklje pri Kranju. Kot posestnik in lovski čuvaj je bival na Stefanji gori. Bil je poročen in oče dveh otrok. V organizacijo OF se je vključil že leta 1941. Delal je kot obveščevalec Kokrškega odreda. Dne 15. februarja 1942 ga je Gestapo aretirala. Bil je 5 mesecev zaprt v Begunjah in nato izpuščen. Dne 23. januarja 1944 je bil ponovno aretiran skupaj z ženo, ki je bila internirana v taborišču Auschwitz in tam umrla, on pa ustreljen kot talec v Škofji Loki. 50 JANEZ JERIC 15 je bil rojen 16. marca 1912 na Stefanji gori. Bil je posestnik na Stefanji gori. poročen in oče treh otrok. S partizanskim gibanjem se je povezal leta 1942. Delal je na terenu kot gospodarski referent. Aretiran je bil istočasno s sosedom Francem Jeričem dne 23. januarja 1944 in bil 9. februarja istega leta ustreljen kot talec za Kamni tnikom v Škof ji Loki. Vzrok aretacije obeh Jeričev je bil, ker so tega dne partizani napadli na Davovcu pri Stefanji gori nemško orožniško patruljo in pri tem ubili dva orožnika. ALOJZ JERMAN 14 je bil rojen 26. avgusta 1924 v Tržiču, kjer je bival kot samski mizarski pomočnik. Januarja 1945 je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je novembra istega leta dezertiral in vstopil v NOV v 3. kranjsko četo Gorenjskega odreda. Januarja 1944 je bil ujet v borbi pod Storžičeni in odpeljan v Begunje, kjer je bil uvrščen med loške talce. Bil je član SKOJ. RUDOLF JUHANT 15 je bil rojen 12. januarja 1921. Nazadnje je stanoval na Dobravi v občini Komenda. Kot sodelavec partizanskega gibanja je bil dne 9. februarja 1944 ustreljen med talci za Kamnitnikom. (Ostalih podatkov in njegove fotografije kljub poizvedovanju nismo dobili.) VINKO JUSTIN 16 je bil rojen 17. novembra 1917 v Zirovskem vrhu. Po poklicu je bil kmetovalec v Zirovskem vrhu, poročen in oče treh otrok. Že takoj po okupaciji je začel aktivno delati na terenu in materialno podpirati partizane. Pri njemu so se sestajali glavni politični in vojaški funkcionarji, kurirji in obveščevalci. Dne 17. oktobra 1943 je vstopil v mobilizacijski vod Prešernove brigade. Po osvoboditvi Zirov oktobra 1943 je bil kot član KPS izvoljen za člana okrajnega odbora OF za Ziri in je na tem položaju ostal, dokler ga niso belogardisti meseca decembra 1943 zajeli na kurirski postaji G-9. 51 ir JAKOB JURCA je bil rojen 27. julija 1926 v Kladju. Kot samski kmečki delavec je bi! zaposlen na očetovem posestvu. Z NOB je pričel sodelovati leta 1942. Raznašal je partizansko pošto, bil je obveščevalec ter je zbiral hrano in orožje za enote NOV. Zaradi sodelovanja s partizani je bil meseca avgusta 1943 aretiran in odpeljan v taborišče v Goričane, od koder je po treh mesecih pobegnil v partizane. V mesecu novembru istega leta so ga belogardisti ujeli in odpeljali najprej v St. Jošt, nato na Vrhniko in v Ljubljano, iz Ljubljane v Kranj in nazadnje v .Škofjo Loko, kjer je bil uvrščen med talce. 18 IVAN IVANES je bil rojen 9. julija 1917. Nazadnje je stanoval v Radovljici. Kot sodelavec partizanskega gibanja je bil februarja 1944 uvrščen med loške talce. (Ostalih podatkov in njegove fotografije kljub vsestranskemu poizvedovanju doslej nibilo mogoče dobiti.) 19 ANTON KAVCIC je bil rojen 29. januarja 1926 v Novi vasi pri Žireh. Kot kmečki sin je bil zaposlen doma na posestvu v Novi vasi. Oktobra 1943 je dobil poziv za nemšiko vojsko, kateremu se ni odzval, temveč je vstopil v NOV. Bil je dodeljen kurirski postaji G-9 za knrirja. Zaradi izdajstva je bil njet nekaj dni pozneje kot ostali že imenovani kurirji te postaje. 20 PETER KAVCIC je bil rojen 29. junija 1902 v Kopačnici pri Oselici v Poljanski dolini. Po poklicu je bil Žagar, samski in brez otrok, nazadnje stanujoč v Stari Loki. Bil je aktivist NOB in je vsestransko podpiral partizansko gibanje. Zaradi sodelovfiinja z NOV je bil med blokado Škofje LoJce in okolice aretiran in nato ustreljen kot talec. 52 MIHAEL KNIFIC 21 je bil rojen 26. septembra 1916 v Prebačevem. okraj Kranj. Po poklicu je bil čevljar v Zbiljah pri Medvodah, poročen in oče dveh otrok. E>ne 27. novembra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado NOV. Januarja 1944 je bil ujet in 9. februarja uvrščen med loške talce. DR. VIKTOR KOCIJANČIČ 22 je bil rojen 1. novembra 1901 kot sin železničarja na Studencu pri Ljubljani. Bil je zdravnik v Skofji Loiki in oče štirih otrok. Od leta 1941 dalje je bil povezan z narodnoosvobodilnim gibanjem. Zdravil je ranjene partizane in oskrboval partizanske enote z zdravili in obvezami. Med blokado Škofje Loke in okolice so tudi njega Nemci aretirali in ga ustrelili kot talca. FRANC KOVACIC 2"5 je bil rojen 26. februarja 1921 v Gabrju pri Novem mestu. Po potlicu je bil pismonoša, samski in brez otrok in je stanoval v Binklju pri Škofji Loki. Že od leta 1942 je delal kot aktivist NOB. Meseca marca 1943 je prostovoljno vstopil v Škofjeloški odred NOV. Poizneje je bil dodeljen kurirski postaji TV-15. Januarja 1944 je bi! kot kurir v borbi z Nemci v Črnem vrhu ujet, odpeljan v Kramj in v Begunje ter nato ustreljen kot talec. 53 24 VLADKO KREK je bil rojen 27. junija 1915 v Kanalu na Pri-l morskem. Po poklicu je bil mesar v Škof fi Loki.J Že v začetku okupacije je začel materialno pod-( pirati NOB. Zato ga je Gestapo iz Škofje Loke' leta 1942 aretirala in je bil nekaj časa zaprt. Ponovno je bil aretiran med blokado Škofje Loke in uvrščen med talce. 25 FRANC LAKOTA je bil rojen 18. julija 1912 na Bledu. Bil je^ uradnik in nazadnje zaposlen na občini v Ribnem, poročen in oče enega otroka. 2e v bivši Jugoslaviji je bil član KPS, Sokola in strelske družine. Kot član KP je začel delati za partizane takoj po kapitulaciji Jugoslavije. Doma je vodil ilegalno tiskamo, sestavljal propagandne spise in publikacije ter jih sam razmnoževal. Bil je v stalnih stikih s Pokljuško četo ter z vodstvom oboroženega odpora na Gorenjskem. V začetku aprila 1943 so ga Nemci prvič aretirali in za 6 mesecev zaprli v Begunje. Vnovič so ga prijeli 27. januarja 1944 in ga ustrelili med talci. 26 TOMAŽ LEVIN je bil rojen 14. decembra 1884 v Spodnji Idriji. Kot delavec je stanoval v Dolu pri Ljubljani. Bil je poročen in oče petih otrok. Konec leta 1942, ko so se na teritoriju Dola in okolice formirale večje partizanske enote, se je povezal z njimi ter jih oskrboval s hrano in raznim drugim materialom. Zaradi izdajstva so Nemci skupaj z belogardisti dne 30. novembra 1943 aretirali vso njegovo družino, hišo in gospodarsko poslopje pa zažgali. Družino so odpeljali v taborišče, njega pa v zapor v Kamnik in potem v Begunje. 54 FRANC MAČEK 2; ie bil rojen 11. novembra 1885 v Črnem vrhu. Po poklicu je bil organist in cerkovnik župnije Črni vrh, vdovec in oče petih otrok. S partizani je vzdrževal kurirske zveze. Bil je povezan z Loško četo. Zaradi sodelovanja z NOV je bil tri mesece pred ustrelitvijo na domu aretiran in odpeljan v Begunje. FRANC MAČEK 28 je bil rojen 5. aprila 1907 v Črnem vrhu. Bil je posestnik v Črnem vrhu, poročen in oče enega otroka. Kmalu po okupaciji naše dežele se je povezal s partizanskimi enotami, ki so se zadrževale v okolici Črnega vrha. Na njegovem hlevu so imeli kurirji svoj bunker. Zaradi sodelovanja s partizani je bil po izdajstvu dne 13. januarja 1944 aretiran in odpeljan v nemško postojanJfo v Črnem vrhu, od tam pa v škofjeloške zapore. KRISTIJAN MEGLIC 29 je bil rojen 24. decembra 1918 v Podljubelju nad Tržičem, kjer je nazadnje tudi stanoval. V bivši Jugoslaviji je bil zaposlen v bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču, kjer je sodeloval v stavkah. Po kapitulaciji Jugoslavije Se je povezal z osvobodilnim gibanjem in ga vsestransko podpiral. Konec lerta 1943 je bil dodeljen na delo v Celovec. Y začetku leta 1944 je dobil poziv za nemško vojsko. Pozivu se ni odzval, temveč se je napotil v partizane, bil pa že med potjo zajet in odpeljan v Begunje. 55 \ 30 JOSIP MRAK je bil rojen 23. oktobra 1915 in je nazadnje bival na Jesenicah. Kot proletarec se je kmalu po okupaciji povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kot agilni sodelavec NOV je bil aretiran in uvrščen med loške talce. (Ostalih podatkov o njem kljub vsestranskemu poizvedovanju ni bilo mogoče dobiti.) 51 JANEZ NOVAK je bil rojen 29. junija 1923 v Dugi Resi. Kot strojni delavec je bil zaposlen v tovarni »Peko« v Tržiču. Bil je samski in brez otrotk. Dne 5. junija 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel 6. januarja 1944 na dopust, je dne 18. januarja 1944 dezertiral v partizane. Dodeljen je bil 3. četi II. bataljona Kokrškega odreda. Dne 28. januarja 1944 je bil pod Storžičem ujet in opeljan v Begunje. 52 JOŽE NOVAK je bil rojen 17. januarja 1890 v Tržiču. Kot delavec je bil nazadnje zaposlen v železarni na Jesenicah. Bil je poročen in je stanoval v Rečici pri Bledu. V kleti svojega stanovanja je skupaj s svojima sinovoma uredil manjšo partizansko tehniko. V njej so tipkali razne oglase na prebivalstvo in propagandne letake. Nemci So s pomočjo domačih izdajalcev odkrili njegovo delo, ga dne 17. januarja 1944 aretirali in zaprli v Begunjah. V zaporu so ga strahovito mučili, a kljub temu ni izdal ničesar. Njegova organizacijska mreža je nemoteno delovala dalje, on pa je bil ustreljen med loškimi talci. 56 VALENTIN OBLAK 53 je bil rojen 10. februarja 1886. Bil je brivski mojster z lastno obrtjo v Skofji Loki, poročen in oče šestih otrok. V bivši Jugoslaviji je bil član Sokola in napredno usmerjen. Kot naprednemu mislecu mu nemška okupacija ni bila po volji. Četudi se je več samostojnih obrtnikov klanjalo nemškim oblastem, se je on odločil za drugo pot. Povezal se je z organizatorji osvobodilnega gibanja in jim nudil vsestransko pomoč. Kot sumljiva oseba je bil med blokado mesta aretiran in o6 FRANC PIRC je bil rojen 11. januarja 1901 v Črnem vrhu nad Idrijo. Bil je delavec v tovarni »Šešir«^ v Škof ji Loki. Bil je poročen in oče dveh od:rok. V bivši Jugoslaviji je bil tajnik Gasilskega] društva, član pevskega društva in godbenik. Bil je aktivist partizanskega gibanja, obveščevalec in raznašalec literature. Zaradi suma sodelovanja z NOV je bil že pred uvrstitvijo med talce enkrat aretiran, pretepen in mučen, nakar pa izpuščen na prostost. Med blokado mesta dne 8. februarja 1944 je bil ponovno aretiran in ustreljen med talci. 3? PETER POLJANEC je bil rojen 1. avgusta 1908 v Škof ji Loki kot sin poštnega uslužbenca. Bil je lesni delavec, vendar nazadnje zaiposlen na pošti v Skofji Loki. Kmalu po okupaciji naše dežele je pričel sodelovati z OF, materialno podirati partizane ter obirati obveščevalne podatke. Zaradi izdaje je bil ob likvidaciji izdajalca Rudija Martelaka aretiran, ker so ga sumili sodelovanja pri likvidaciji. Bil je dva meseca zaprt in nato izpuščen. Ponovno je bil aretiran februarja 1944 in uvrščen med talce. 58 JANEZ PREŽELJ je bil rojen 51. oktobra 1913 pri Sv. Andreju nad Skofjo Loko in živel tam kot kmetovalec. Bil je obveščevalec od leta 1941, kurir ter materialni podpornik partizanskega gibanja. Na njegovem domu je bil obveščevalni center in javka. Aretiran je bil meseca februarja 1944 in ustreljen kot talec. 58 ALOJZ PUSTA VRH 59 je bil rojen 9. junija 1894 v Črnem vrhu nad Skofjo Loko. Bil je posestnik na Trnju, poročen in oče enega otroka. Ze leta 1941 je imel zveze s prvimi partizani. Pri njemu je bila javka za odhod v partizane, shramba orožja, literature in pošte ter zbirna baza hrane za partizanske enote. Med blokado je bil dne 8. februarja 1944 aretiran in uvrščen med talce. FRANC PUSTA VRH 40 je bil rojen kot kmečki sin 11. novembra 1915 v Planini pri Črnem vrhu nad Skofjo Loko. Bil je poročen. Zaradi sodelovanja z NOV so ga Nemci aretirali in uvrstili med talce. (Več podatkov o njem ni bilo mogoče dobiti.) MIHAEL RAHNE 41 je bil rojen 29. septembra 1911 v Vinju pri Doljskem, okraj Ljubljana okolica. Tu je tudi bival kot samski uslužbenec JDZ. Ze v bivši Jugoslaviji je bil član KPS in. društva »Svoboda «. Kot član KPS je začel aktivno sodelovati z osvobodilnim gibanjem v začetku leta 1942. Bil je organizator oboroženega odpora na svojem terenu. Kot sekretar partijske organizacije je politično delal na terenu Vinje, Klopce in Sv. Križ. Zaradi sodelovanja z NOV je bil aretiran in odjjeljan v kamniške zapore, kjer je bil šest tednov, nato pa v Begunje, kjer je bil zaprt do ustrelitve. 59 42 KAREL ŠINKOVEC je bil rojen 15. novembra 1903 v Žireh. Po poklicu je bil krojaški mojster v Škofji Loki, poročen in oče enega otroka. Od vsega začetka je bil povezan z organizatorji oboroženega odpora v Škofji Loki, predvsem z brati Kavčiči, Valentinom Kalanom in drugimi. Bil je aretiran ob blokadi mesta febrviarja 1944. 43 CIRIL STRLIC je bil rojen 4. julija 1925 na Dobračevi pri Žireh in tam tudi prebival. V partizane je vstopil 10. julija 1943 v Žirovsko četo. Nato je bil imenovan za kurirja kurirske postaje G-9 in pozneje za komandirja te postaje. Zaradi izdajstva so ga Nemci in belogardisti v začetku decembra 1943 ujeli skupaj z ostalimi že omenjenimi kurirji postaje G-9. 44 IVAN CASL je bil rojen 21. junija 1896 v Smartnem kot sin posestnika. Bil je nameščenec v Škofji Loki m poročen. Kot član KPS je začel aktivno delati za narodnoosvobodilno gibanje kmalu po okupaciji. Zbiral je za partizane orožje, sanitetni in tehnični material. Razmnoževal je na pisalni stroj razna poročila, letake in drugo propagandno gradivo ter ga po zvezah oddajal naprej aktivistom ali partizanskim enotam. Bil je aretiran v času blokade dne 8. februarja 1944 in uvrščen med talce. 60 FRANC TUSAR 45 je bil rojen 25. novembra 1899 v Novakih pri Cerknem. Bil je mali posestnik v Puštalu, poročen in oče dveh otrok. Kmalu po okupaciji je navezal stike s političnimi delavci na terenu ter jim nudil na razpolago svoje prostore za prve sestanke in shode. Poleg tega je bila pri ujein glavna javka za odhod v partizane in obveščevalni center, o čemer govori tudi spominska plošča, ki jo je organizacija Zveze borcev terena Puštal odkrila leta 1954 na njegovi hiši. Aretiran je bil v času blokade mesta in okolice februarja 1944. MATEVŽ VIDMAR 46 je bil rojen 29. septembra 1878 v Veštru, kjer je živel kot samski delavec brez otrok. Imel je zvezo že s prvimi partizani, ki jim je vsestransko pomagal, hranil orožje, nudil prenočišče in prehrano ter zbiral obveščevalne podatke. Aretirali so ga ob blokadi Škofje Loke in okolice dne 8. februarja 1944. JANEZ UDOVC 4? je bi! rojen 19. maja 1910. Nazadnje je stanoval v Spodnjih Ldkah. Zaradi sodelovanja s partizanskim gibanjem, ki ga je vsestransko podpiral, je bil aretiran in uvrščen med loške talce. (Več podatkov o njem ni bilo mogoče dobiti.) 61 48 JANEZ BRADEŠKO je bil rojen 6. decembra 1891 v Zadobja. Tam je živel kot kmetovalec, bil je poročen in oče. šestih otrok. Njegova družina je pričela aktivno delati za NOV že leta 1942. Meseca oktobra 1943 so ga Nemci skupno s sinom Janezom aretirali in oba odpeljali v škofjeloške zapore, sredi decembra istega leta pa so oba izpustili na prostost. Ponovno so ju aretirali v začetku leta 1944 in oba nekaj dni pozneje uvrstili med loške talce. 49 JANEZ BRADEŠKO je bil rojen kot kmečki sin 13. decembra 1919 T Zadobju, kjer je živel na posestvu svojega očeta. (Njegovo delo ter usoda je opisana v biografiji njegovega očeta pod zap. štev. 48.) 50 JANEZ JURJEVIC je bil rojen 2. novembra 1915 v Škofji Loki kot sin delavske družine. Bil je čevljar v Škofji Loki. Leta 1942 se je povezal na terenu z org£ inizacijo OF. Od tega časa dalje je nenehno podpiral osvobodilno gibanje. Jeseni leta 1943 so Nemci obkolili hišo, ga aretirali in odpeljali v Begunje, kjer je bil do uvrstitve med talce. 62