Nedelja in delo. Beaede, ki stojč tem vratam na čelu, ao jaane in vaakdo lehko poaname iz njih, kaj da čemo v njih. Ako je nedelja ae nedelja, tedaj se v tak dan ne dela, ne opravlja nobeno delo, ki je aplob za to, da se lehko odloži na drugi den. Ali pa je pri nas tako? Po božji in državni poatavi paB je, a v vsakdenjem življenji po gostem, poaebno po mestih, y tovarnah itd. je vae drugače. 0 tem piše se v'-,,Slovenci" blizo tako-le: Judje praznujejo avoje praznike; na leto jib imajo blizo 53 — in teh se držž posteno. V teb dneh ne bodeš videl juda trgovati, ae na ulico ae ti ne prikaže in je raje doma. V teb praznikih ne gre niti deca v šolo, oprošča jo zakon; a tudi jud ne gre v aomenj ali na trg tak dan, ko bi tudi že naprej čutil dobiček, in cel6 po železuici se nerad vozi v ta dan, v obče v tacib dnevib ni po njih niti duba niti aluba ter prepustč tudi vaako delo — kristijanom! Kako je pa to pri naa? Bodi-ai praznik ali ne, vzlic teinu ae dela, vozi na izlete po leti, prodajalnice ao otvorjene, po delavnicah delajo, da ae vae kadi tudi v največjib praznikib, iz tovarniakih dimaikov se vali dim proti nebu cel6 o pfaznikih, kakor je to na pr. v veliki vevški papirnici pod Ljubljano, kjer vodstvo ne pozna zakona o posvecevanji nedelj in praznikov. In tako tudi drugod po tovarnah. Minolo leto je predlagal na Francoskem trgovinski miniater, naj ae ob nedeljab. ustavi vea dovoz tovornega blaga in omeji število oaebnib vlakov, da bi se mogli oddahniti železniški služniki. Na Angleškem atrogo posveSujejo nedeljo in nedeljski pokoj. V nedeljo vsak ostane v svoji rodbini, prodajalnice in goatilnice zapro, ker ni kupcev in gostov. Pri naa je pa to baš obratno. Ob nedeljah in praznikih drdrajo največji izletni vlaki po tiru in vse vre na kmete. Krčme, goatilnice, bezuice so natlačene, povsodi je brup, vriač in polao zabav. Angličan je ponoaen, da more počivati v nedeljo ia ae more radovati v krogu avoje rodbine vsaj na Goapodov daa. Miaolo leto so uatanovili v Parizu veliko društvo v avrho posvečevanja nedelje in nedeljakega mirii. Na celu tega društva je Leon Say; društveni členi so zaatopani iz vseb vrst stanovništva in najvišjib krogov. Obrnil se je piameno do slovečih mož, kako oai mislijo in aodijo o nedeljskem počitku. Najzanimljivejša izmed teh ata dopiaa predaednika aevero-ameriških Zjedinjenih držav, Harriaona, in velicega angleškega državnika, Gladstone-a. Oba sta za nedeljo. To pa tudi ne more nihče drugače, ako ima še kaj arca ne samo za delalno ljudstvo, ampak tudi za-se, za občno blagostanje. Počitka treba vaakemu, bodi-ai uradniku, učenjaku ali duševnemu delavcu, bodi-si gmotno delujočemu človeku, delavcu, kmetovalcu ali rokodelcu. Duh potrebuje počitka, da ae izbistri, oaveži, telo, da izcrpane aile zopet nadomesti z odmorom. Toda pri nas se na to gleda kaj malo. Uradnik sedi v davkariji in sodniji in po druzih piaarnah tudi ob nedeljab. in praznikih. In baa ob takih dnevih se še največ uraduje. Judomna Ijubo zaprta je na Dunaji borza v njib praznik, a tudi v urad ne sme biti pozvau jud na njegov praznik. Država naša je Bkoro povaem katoliška Ia kako se obnaša zakon do teh katoličanov gledž nedeljskega počitka? Vedno ae govori, piše ia poudarja, naj popolnem uvede nedeljaki počitek, posvečevanje nedelj in praznikov, ioda vse to oatane le na papirji. Ako pa hočemo biti pravični proti svojemu zdravju, svoji duši, pogajajmo se torej za nedeljski počitek, kajti delo ob nedeljah ne prinaša dobička, temveč prokletstvo. Bodimo kristijani, pa tudi akrbni ljudje za svoje zdravje, svoje obitelji. Ne apolnjujoe strogo verakega reda v vaem svojem življenji, tudi se nadejati ne smemo, da nastane v družbinakem in narodnem oziru napredek k boljšemu!