Leto VI., štev. 12 L'ubl!ana, četrtek, 15. Januarja 1925 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25'— Din Za inozemstvo 40*— , neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Uiklosičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. hipli Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravni štvo: Ljubi lan a, Prešernova ui.it 4 in 54. Telet. št. 36. Podružnici: Maribor. Barvarska ul. t. Cel|e. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.812. Ljubljana, 14. januarja. Vlada je danes ustavila izhajanje škofovega tednika «Domoljubf. loža-j devni odlok je izdan na podlagi čiena 138. ustave, ki daje ustavi pravico, da prepove časopise, ki izzivajo k mržnji do držav« kot celote in ki huj-skajo k verskemu in plemenskemu razdoru. K tej dalekosežni odločitvi upravne oblasti je treba izpregovoriti nekjj principijelnib besed. Smo pristaši knr največje tiskovne svobode nele, ker isto kot javno glasilo zahtevamo zase kot za vse druge, temveč tudi zato, ker se zavedamo, da je svobodni tisk bila ena največjih pridobitev modernega človeštva. Ra5 ker jc s široko svobodo ti>ka nastala nova velesila, ki lahko človeški družbi neizmerno koristi, a tudi neizmerno škoduje, smo v našem INu neštetokrat poudarjali nujno potrebo tiskovnega zakona, ki bo sposoben na eni strani čuvati pridobitev tiskovne svobode, na drugi strani pa tudi varovati družbo, narod in državo pred zlorabo tiskovne svobode. Predvsem gospodoma Radiču in ! dr. Korošcu, ki sta skozi š<*t let po-: svečala vse svoje sile destruktivnemu političnemu delu, se imamo žal zahvaliti, da Jugoslavija še nima modernega tiskovnega zakona, ki bi točno opredelil pravice in dolžnosti časopisja. Široka svoboda izraženi misli, pa naj bo tudi napačna in kriva, odprta pot (»ozitivni in negativni kritiki, pa naj bo še tako ostra! Zlasti v volilnimi času imajo novine pravieo. da so v napadu in obrambi brezobzirni. Borba stranke r-roti stranki in naj je še tako zaostrena, ne more dati povoda za omejitev- tiska. A tudi najširši svobodi so izstavljene meje. One se nahajajo tam, kjer zloraba svobode iz-podkortava temelje svobodo same. Organizirani narod, zdrava država je edina trdna onora vseb svoboščin. Desorganizirai ljudstvo, upropastl državo, pa boš mesto svobode kmalu • dobil kaos anarhije aH pa verne tira-1 nije. Ruska revolucija leta 1917. je v j svojih posledicah pokazala, kam vede j zloraba svobode. Ruski narod še da-1 hps ječi pod boljševiško diktaturo,: ki«r se vsak Izraz svobodnega mne- ] nja nele v tisku, marveč tudi v besedi, kaznuje s strašnimi kaznimi. Nikdo se pač danes ne bo mogel ogrevati, da bi se v modemi državi uveljavljala strahovita praksa klerikalne hierarhije, ki brani v svojem indeksu na naravnost nečuven način vsako svobodo besede in ki tudi svoje duhovnike do krvi preganja, če se drznejo iineti nele v cerkvenih, marveč tudi v prosvetnih stvareh sarno nekoliko drugačno mnenje kot Vatikan in njegovi eksponenti. Država tudi ne more in ne sme slediti metodi politikujoče duhovščine, ki obsoja v pekel in v večno pogubljenje one, ki si upajo biti svobodnih nazorov, a ne le te, j marveč tudi one, ki se upajo te nazore samo čiiuti. Naša ustava je glede tiskovne svobode zelo širokogrudna. Ona je postavila le najnujnejše granice svobodi tiska, grani-ce, ki na eni strani ščitijo narod in državo pied prevratnimi naskoki z besedo in črko, nj drugi strani pa varujejo tudi samo svobodo tiska pred nemoralno in ponižujočo zlorabo. Taka trdna granica je izražena v čl. 138. ustave, ki pooblašča oblast, da onemogoči protidržavno gonjo ter versko in plemensko mržnjo. V današn em slučaju • gre za uporabo zakona proti tedniku »Domoljub®, ki se je s svojo vsebino in tendenco že zdavnaj sam izključil iz vrst poštenih in moralnih časopisov. »Domoljub« spada v kategorijo redno izhajajočih pamfktov, ki se loči od pornografske literature samo po predmetni strani. Le stranka, ki ne čuti v sebi nobene odgovornosti napram državi in narodu, le ljudje, ki se ne boje ne Boga in :ie hudiča morejo izdajati tak list kot je bil »Domoljube. Okoli »Domol uba» so se zbirali naj-brezvestneiši zaplotniki, katerih glavna sredstva so bila laž., obrekovanje, hujskanje vseh proti vsem. Mesto politične vzgoje je ta pobesneli list sistematično širil med Slovenci posurovelost ter po premišljenem načrtu hotoma zastruplja! slovensko ljudstvo s protidižavnim duhom ter s plemensko in versko nestrpnostjo. »Domoljubu, je dalo pečat brezvestnega zaplotništva zlasti dejstvo, da je vse njegove lopovščine kril odgovorni urednik, ki je v ta namen zlorabi.al poslansko imuniteto. »Domoljub« je bi! ga rja na slovenskem ljudstvu, «Domoljuh, je bil njegov za-pcljivec. Nacionalne interese je vsakokrat izdal, ko je bilo to v korist klerikalni stranki. Že v rajnki Avstriji je bilo časopisje v klerikalni tiskarni podkupljeno in podpirano od naših narodnih sovragov. Ugotovljeno je, da so dobili klerikalni listi denar iz koristnega reptilskega fonda dunajskega režima. »Domoljub* je bil Kandidatne liste so vložene V VSEH 56 OKROŽJIH JE VLOŽENIH NAD 380 UST. — SLOVENIJA IMA REKORD. Beograd. 14. januarja, p. Danes popo!« j david., džemijetska, dve radikalski. dne od 16. do 21. je bi'a seja ministr« j Okrožje Skoplje 6 list: Nar. blok, rad, skega sveta. Najprej je bil podpisan j rad. disidentska, džemijetska. david., nc« sk'cp o likvidaciji agrarnih uradov in ' odv:sno musMm.inska la iz vseh krajev naše države o vloženih slimani. kandidaturah ter ima popolno poročilo] Okrožie Panjaluka 6 list: rad., zem., o potrjenih listah. Ostali del seje jc bi! Spaho, HRSS, srbska, neodvisni rad. . < . ■ < v ni »• r>M. r i- ...___M »n/1 .-J i Proti Radiču je pričela redna preiskava ODREKEL SE JE PRITOŽBI RADI IMUNITETE. — ZADEVA NJEGOVIH PO- MAGACEV PRED DANSKIM STOLOM. Zatfreb, 14. januarja, r. Včeraj proti j odklanjal V3ak odgovor t motivacijo, da večeru so se Sljepan Radič ia tovariši I se mora prej rešiti vprašanje imuniteta, pred preiskovalnim sodnikom posvetovali: se bo torej sedaj započelo zasliševanja ! s svojim skupnim zagovornikom doktor ia kakor zatrjuje «IIrvat», bo Radič tudi - — •■ • ' ■ ' " —----*—preiskoval' pričelo danite preme- razpustom Narodne skupščine. Radič je j ščen v samotno celico preiskovalnega posvečen razpravi o taktiki vlade v času vo"iiev. Novinarji so se obrnili na raz« ne ministre z vprašanjem, kaj bo z li« stami HRSS, ministri pa so odkloni.i vsak odgovor. Po poročilih, katere jc vlada dobila do nocoj, so bile vložene v naši državi na» stonne kandidatske liste: Okrožje Valjevo 7 list: davidoviecv« ska, republikanska, zemljoradniška, ko« munistična, socialistična, samostojno de« mokratska, rad'ka!ska. Okrožje Vranje 6 list: davidovičevska, zem ioradniška, republikanska, samostoj« no demokratska, dve radika'ski. Okrožje Kragujevac 8 list: dve radikal« ski, dve davidovie!evski. samostojno de« mokratska, zemljoradniška, republikan« ska, de'avska. Krajinsko okrožje 5 list: d a vi do vi če v« ska, zemljoradniška, samosto;no demo« kratska, radikalska, radika'ni dlsidcnti. Okrožje Kruševac 6 list: Samosto;no demokratska, davidovičevska, radikalska, zemljoradniška, nezavisni radikali, zem« Ijoradniški savez. Moravsko ;e 10 list: radikalski, dve zemliorat isi, dve samostoino de« mokratski, delavska, neodvisno delavska, socialistična, davidovičevska. namreč ob vročit vi eenalovega sklepa prijavil pritožbo na b:-.nski stol, dočim so se je njegovi tovariši odrekli. Včeraj pa se je po posvetovanju z zagovornikom i dr. Trumbičem tudi Radič odrekel sle- uata, sotihsno s svojimi tovariši. Okrožje Bihač 5 list: zem., rad.. HRSS, Spaho, sam. dem. ______________ ____ ______ _______ . Okrožje Mostar 6 list: rad.. Spaho, hernega pravnega leka proli sklepu se-HRSS, srbska, david., zem, radikalni di= sldenti, socialistična. Okrožie Sarajevo 5 list: rad., težaška, Spaho. HRSS, muslimanska narodna or» ganizaciia. Okrožie Travnik 7 list: rad., HRSS, zcm„ Spaho, sam. dem., rad. hrvatska pučka stranka. Okrožie Tuzla 8 list: rad.. HRSS. zem.. zem. disidenti, socia'istična, Spaho, Rudi zapora. Postopanje proli dr. Mačku in tovarišem se bo nadaljevalo čim in kakor ban-ski stol reši pritožbo državnega pravdni-ka. Državni prnvdnik je danes vložil pritožbo. nakar jo bo sodbeni stol predložil z vsemi spisi in prilogami baoskemu slo- Proti Radiču, ki je doslej v preiskavi i Iu v reševanje. Srdita borba fašizma po vsei Italiji NOVI SPOPADI MED FAŠISTI IN SOCIJAUSTI. — NEŠTETE HIŠNE PRE ISKAVE. — POSVETOVANJA OPOZICIJE. Rim, 14. januarja, s. V Vidmu se je vršilo 200 hišnih prei-knv. 15 društev zem. disidenti, socia isticna apano *oi« ra7pnšfwiih. V Polomi je bil ki ni hotel izstopiti iz soci- pravaška, zem., socialistična, Lovrckovič, Nar. blok. hrvatsko dcm.»rcpublikanska, neodvisni radikali. Okrožie Belovar « Križevci 6 list: da« vidovičevska, dve HRSS, pravaSka, sam. dem., zem. savez. Okrožje Varaždin 10 list: sam. dem., pravaška, david.. pučka. tn za ;edničarske socialistična, zem.. Lovrckovič. Okrožie Virovitica 8 list: HRSS, zem., Nemci, pučka, david., pravaška, sociali« stilna, Nar. blok. Okrož:e Zagreb 12 list: HRSS. neod« visna delavska, srbska, pravaška, david.. zem.. , rad., hrvatsko « zemljoradniška Zagreb mesto 9 list: david.. pravaška. Nar. blok, pučka. neodvisno delavska, HRSS, zaiedničarskn. nar.«soc. Okrožie I ika » Krbava 4 liste: HRSS, , frankovci, Nar. blok, neodvisni radikali. Okrožie modru*ko = "reško 8 'ist: rad.,1 '^inuaiit.iiu, > tvni.. * ■ ■ ■■ -----j Okrožje Niš 8 list: dve radika'ski, sa« pučka. sam. dem., socialistična, Lovreko« mostojno demokratska, davidovičevska, I vid. republikanska, delavska, socialistična in zemljoradniška. Okrožie Pirot 5 list: davidovičevska, dve radika'ski, zemljoradniška, samostoj« no demokratska. Okrožje Šabac 6 list: davidovičevska, republikanska, radika'skn, zemljoradni« ška, grupa Mihajla Rankoviča, samostoj« no demokratska. Okrožie Požarevac 7 list: radikalska, samostoino demokratska, nezavisni radi« kali, davidovičevska, zemljoradniška, sa« mostojna gruna, republikanska. Rudniško okrožie 5 list: dve radika'ski, davidovičevska, zemljoradniška. republi« kanska. Okrožie Smederevo 6 list: radikalska, zem'ioradniška, republikanska, samostoi« no demokratska, srbska,, davidovičcvci. Timoško okrožie 6 list: davidovičevska zemljoradniška. dve radikalski, socialistič na. republikanska. Topiiško okrožje 5 list: dve davidovi« in liste. Kolikor je dosedaj znano, je bil uspeh teh preiskav negativen. PARLAMENTARNA OPOZICIJA PROTI VOLILNI REFORMI. Rim. 14. januarja, s. Opozici:a, ki se pod vodstvom Giolittiia, Orlanda in Sar landra udeležuje sej zbornice, je sklenila, iz splošno političnih vzrokov glasovati proti piedlogu glede volilne reforme. oivirjra u oi.^.u ......-............ R"«b 14. januarja, a. Danes popoldn« eventualni zatvoritvi javnih lokalov, v se je sestala parlamentarna skupina po-katerih se shajajo takozvani snbverzivni j polarov pod predsedstvom poslanca Plementi je tukajSn:a policijska oblast jOronohiji. Sestanka se ie udeležilo okrog dala danes zapreti več javn'h lokalov med j 30 poslancev. Razpravljali so o političnimi znnro socijalistično kavarno Pnion nem položaju in o eventiialnosti. da bi jjiluodemokratskih strokovnih organizacij. do smrti pretepen. V vasi v bližini Palerma je socijalist oddal več strelov na fašiste, od katerih je bilo več ranjenih. Trst, 14. januarja, a. V smi«1n m-nistr-skeira sklt-pa o strogem nadziranju in nia vogalu ulice Trenta Otobre in Tore-hianna. V šentjakobskem okrožju so 7.a-pili 7 do 8 javnih lokalov. To noč je kve- sed.anja vlada hotela razpustiti zbornico in sama voditi nove volitve. Sestanek se :e postavil na stnliiče ostale opoziciie, [II II I liu 1 .-a ...... nrn.n... ■ u """ J" ■■ - l - I . _ »tura d.a'a preiskati vse tiskarne v mestu da sedanja vlada d?leko ni sposobna, da da bi konfiscirala subverivne manifeste ■ bi vodila nove volitve. Nova pota ameriške politike SPREMEMBE NA VODILNIH MESTIH NISO I.E OSEBNE, AMPAK STVARNE. PRIBLIŽANJE RUSIJI. Oy-rož'e nodru?ko - resico H 'tsr raa ■ New-York. 14. januarja, z. V središču | načrti Boraha, katerih realizacijo pa jo d^t nof^ sl rČn ^Tašfc. sam zanimanja v Ameriki je serisostvo-des-ttisoče slovenskih mož in slovenskih vala proceduri v nekoliko »rabiatnem« fantov v strelske jarke. »Domoljub, je razpoloženju ter sta naenkrat pričela po- - . -h b belgijska napravil slovenskemu ljudstvu več škode zivati publiko naj rosvobodi nedolžno bodkov ruhrske ^^»» ^f kot vsi tatovi, požlgalcl in rszboniki. ki Radičevo jagn'e<. Gjoka Pnpovič je imel so kdaj v Sloveniji zagrešili kako hudo-i bojevit go^or, kateremu pa »o se prisot-delstvo. Ti so napravili škodo le poedin- j ni smejali ter se 'e na račun Popoviča cem, »Domoljub, je ubijal in zastruplja! zbilo mnogo dovtipov. Bur o smeha je izzvalo, ko je eden od spremljajočih orožnikov ironično reke!: »Tako lepo go- gove, tako da je skujmo zaveznikom na razpolago v prvem letu le 600 milijonov zlatih mark. ce! naš rod ter ga zavaial, da si izpod-kopu.ie državo in temelj, na kateri sloni vsa njegova eksistenca. Na svetu nI lista, ki bi bil boli nemorplen in brezvesten kot je bi! »Domoljub,. Ce ?;a je seda] zadela kazen za zločinsko zlorabo tiskovne svobode, naj si krivdo.sam sebi pripiše. Sam se je postavil na sramotni oder. prioritetna terjatev, ki snaša sedaj pri bližno še 120 milijonov zlatih mark. Izplačala v teku dveh let. Od tega Časa »e bodo belgijske zahteve glede nemških reparacijslsib plačil znižale od 8 na 4 in pol procenta. Od ostalih 3 in pol procen- orozniKov ironično rcKei. »■ ■>-i'*» s«- 1 .... ., „ . i ___ vorita. da se bodemo še vsi jokali, in mu t« dobi Amerika 2 in en četrt procenta. % Bnčinič odgovoril: »Nemoj brate!« Po Ostanek se razdeli med Francijo in An- povič in Miletič sta kmalu zgubila j gHjo- .. Stt.»"^^HTv^ S"'Vork ^ ^^ ljaii proti Splitu. ] izplačale v 37 letih. Stroški Amerike ra - 14. Januarja: CURIH: Beograd 8.40, New-Yori, 519 20, London 24 74. Pariz 27.70, Milan 21.57, Praga 15 55, Budimpešta 0.007170. Bukarešta 2.65, Solija 355, Dunaj 0.007285. TRST, devize: Beograd 39.15 do 39.50, Dunaj 0.0335 do 0 0345, Praga 71.80 do 72 50. New-York 24 05 do 24.30, Curih 463 do 467, dinar 39 do 39.40, 20 zlatih frankov 92.50 do 9350, zlata lira 461.54. DUNAJ: Beograd 1152 do 115G, Berlin 16.850 do 16 950, Budimpešta 97.60 do 98.40, Bukarešta 306 do 368, Milan 2988 do 2951, New-York 70 935 do 71.185, Pariz 3792 do 3808, Praga 2130 do 2140, Solija 512 do 516, Curih 13 675 do 13.725, dinarji 1142 do 1148, lire 2920 do 2940. PRAGA: Boograd 0 4875. Dunaj 4.7025, Rim 141.75, New York 33.90, Curih 655, BERLIN": Beograd 6 87, Milan 17.40^ Nova zvezda v tiigrovski deželi K 'ODLIČNI' KANDIDATURI Z ozirom na to, da smo javnost že parkrat opozorili na novo zvezdo v ti-grovski deželi, g. inž. Dušana Serneca, nas ta eospod v včerajšnjem »Slovencu« javno poživlja, da naj pridemo s konkretnimi dejstvi na dan, »da se pomenimo*. Da ne bo niti g. Sernec, niti »Slovenec* še nadalje slepomišil, hočemo g. Dušanu — kar smo mu tudi že obljubili — raztolmačiti svoje stališče tako, da ga ne bo samo on razumel, marveč tudi '■"■rugl. Gospod inž. Sernec se morda še spominja, da je bil on pred neka) leti ravnatelj ali vodja nekdaj deželne elektrarne na Završniei. Morda tudi še nI pozabil ^akaj je bil iz te službe odpuščen. Čudno se nam namreč zdi, da ima g. Sernec po vsem tem. kar je uganjal kot vodja deželnega, torej javnega zaveda, sedaj še drzno čelo, da nas javno vprašuje po konkretnih podatkih, ki težko obremenjujejo njegovo kandidaturo. Ako pa pomislimo, da ima g. Sernec tudi pogum kandidirati baš v radovljiškem okraju, k.er ga ljudstvo po njegovi slabi strani najbolj pozna, moramo priznati, da je njegova korajža res zelo velika. G. Dušan Sernec je bil kot ravnatelj elektrarne na Završniei eden nalbolj za-nikernih, eden najbolj lenuharskih uradnikov, čegar brezvestnost je provzročila gospodarski povzdigi Gorenjske in tamo-šnjemu ljudstvu neprecenljive škode. Ugotovljene so pa tudi velmilijonske škode, ki jih je prizadejal inž. Sernec deželi, odnosno bivši deželni elektrarni torej neposredno ljudstvu, kateremu se sedaj ponuja kot — zastopniki Ciovefc, ki je kot javni nameščenec tako ravnal z javnim premoženjem, kakor inž. Sernec, mora biti brez čuta za do- Velezanimlve iz?ave notranjega minJsira o Radicevem procesu *KAR JE IZNEŠENO PROTI RADlCU JE RESNIČNO IN ZADOSTNO ZA NJEGOVO IN NJEGOVIH POMAGACEV OBSODBO.» G. IN Z. DUŠANA SERNECA. stojnost, ako se potem še drzne ljudstvo in narodu ponujati kot kandidat za Narodno skupščino. Od poslancev pričakuje ljudstvo, da bodo s svojo nesebičnostjo, vestnostjo in pridnostjo, položili javnemu življenju v državi nove temelje. Kako naj to ljudstvo pričakuje od kandidatov, ki so prežeti duha ostudnega mamonizma, kako naj se v državi bore proti korupciji poslanci, k! so kot Javni funkcijonarji dokazali, da so vse preje kot sposobni in vol ni svoje funkcije vršiti v korist javnega blagra. Inž. Sernec ni v slovenski Javnost! nepopisan list 2e samo to, kar je v njegovem poslovanju pri elektrarni na Završniei ugotovljeno v sodnih aktih ljubljanskega sodišča, zadostuje, da se njemu odreče sposobnost za poslanca. Koliko je pa še v sodnih spisih nepojasnje nega in kak liudski glas — in ljudski glas je božji glas — gre danes o inž. Sernccu po Gorenjskem, o tem bi se vodstvo SLS j lahko samo prepričalo še predno je postavilo g. Serneca za kandidata. Da tega SLS ni storila, baš to je značilno, ker se iz tega vidi nemoralnost in pokvarjenost vodilnih mož stranke. Ni dvoma, da so pri postavitvi kandidature g. Serneca odločali klerikalni mamonisti, dobri njegovi poslovni prijatelji, katerim je pač vseeno, če se še taka kandidatura ljudstvu vsili. Ljudstvo zaničevati in ga za nos voditi se pa pravi, ako sedaj »Slovenec* kandidaturo g. Serneca označuje še kot «Izvrstno. Radi bi vedeli kakšne so potem šele druge kandidature, ako škofov list j Semečevo označu e kot »prima*, na ka- ; tero so klerikalni volilci »ponosni*. Kar za klobuk si bodo dali Gorenjci in Notranje! g Serneca kot pušeljc, kakršnega ne premore kranjska dežela. Beograd, 13. januarja, p. Uredniku cVretnena* je dal minister notranjih zadev g. Boža Maksimovič naslednjo izjavo v zadevi Radičeve afere: «Po mojem trdnem prepričanju kof človeka in pravnika, je Stjepan Radič kriv. Kriv je po naših pozitivnih zakonih, ker njegovo osebno in politično delo od dneva ujedinjenia vse do danes pomeni v notranjosti države rušenje obstoječega zakonitega reda, na zunaj pa nedovoljeno tudi kaznjivo, občevanje z inozemstvom. 2e same dosedanje izjave Stjepana Ra-diča, njegov' govori in pisanje, bi zadostovali, da se storijo proti njemu ukrepi in on b! moral biti klican na odgovornost. Dosedaj se proti njemu ni ukrenilo ničesar, deloma radi niegove večje odsotnosti v inozemstvu in deloma radi po- Ijev, da seljaška internacionala, pod katero firmo je on vse to delal, nima zvez s komunistično internacionalo — so tako netočne, da mislim, da ni politika, ki bi jih smatral za resne. Notorno dejstvo je. da so ustanovitelji seljaške internacio-na'e najbolj znani člani komunistične in-ternacionale; notorno ie dejstvo, da so funkcijonarji. S. I. obenem funkcijonarji komunistične internacionale. O sestavi oseb sodnega stola je izjavil g rrrnister, da je bil predsedrJk stola g. Ivan Bačac, imenovan v času prejšn.e vlade g. Davidoviča in v času ministrovanja g. firasnice in na Izrecno prošnjo in priporočilo Stjepana Radiča. Druga dva sodn ka, ki sta sklepala o zadevi, sta gg. Marjan Lučevič in Ivan Jankovič. Pritožbo na bansk! stol pripravlja dr- bivšem predsedniku parlamenta \Vall-rafu. ki ima prevzeti najvažnejši port felj notranjega ministrstva. Ce se upošteva, da ostane vodja zunanjih zadev v novem kabinetu dr. Stresemann, potem tudj navzočnost brambnega ministra Gesslerja. ki sploh ni parlamentarec in v ničemur ne veže demokratskega parlamentarnega kluba, ničesar ne izpremeni na dejstvu, da dobi Nemčija prvič po vojni vlado, ki bo stala pod komando glavnih vojnih krivcev — nacijonalcev in njihovih trabantov. Pristaši ekseesarja Viljema niso prav nič izbirčni v sredstvih, ki jim nai pomagajo v sedlo. Na cen trum s« izvršili odvratno pršijo z afero Bar-matovepa koncema. kateremu je poštni minister Roefle baje izposloval na nedovoljen način državno posojilo 12 milijornov zlatih mark. Poleg teza člana ceniruma. če?ar aretacijo zahtevajo. skušajo kompromitirati tudi dva srlavna katoliška voditelja, dr. Wirtha in Fehreebacba, oba bivša ministrska predsednika, ki sta nad?orstvena svetnika pri družbi »Moloca*. pripadajoči Rarmat/rvemu koncernu. Zdi »e. da boia7en er-ntnima pred neprijetnimi posledicami te korupci>«ke afere ni bila povsem brez vpliva v zadnjem preobratu centruma na desno. Največji trn v peti nac!jona1cem in slavna ovira za uresničenje njihovih reakcijonarnih načrtov je srotovo državni predsednik Ebert. Čeprav se bliža rok nio?ove;ra predsednikovania koncu, vendar se proti njemu vrši koncentričen juri.š. da se prežene še pred potekom roka s svojeea mesta. Eberta neprestano dolže. da ie vele izdajalec, ki je domovini 1. 1918. zabodel bodalo v hrbet, ker je v zaledju organiziral socijalistično sabotažo proti armadi na boi?*čn. Da napravi konec tei gonji. ie Ebert vložil pri mag-debnrškem sodišču tožbo proti novinarju Rothardu. enemu najglasnejših obrekovalcev. Pri razpravi Ebert ni imel sreče. Sodišče ie Rotharda sicpr o>i«miilo na par tednov zapora radi »formalne razžalitve*, ker pač pi moglo drugače, oprostilo pa £ra je obtožbe obrejrovapia. Sodišče je s to razsodbo pokazalo, da noče oprat! najvišjega državnega fuokciionaria očitka izdaje. Kakšnim sodnikom je padel Fbert v roke, se vidi iz demo kratske interpelacije v pruskem deželnem zboru, v kateri se trdi, da je predsednik sodišča v matrdehnr&kem procesu Bevversdorff svoiečasrvo izjavil. da ie »edino možen državni predsednik Ludendorff* in da l'llllll!li:illl!llllllllllllllll!lllllilllllil![llllllllllllHHIIIIIIIIIIII!| V. slovanski večer 17. januarja v Unionu »» Domoljub" ustavljen Kakor izvemo, je veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom od včerajšnjega dne ustavil nadaljno izhajanje klerikalnega tednika * Domoljub*. Svoj ukrep utemeljuje veliki župan s pozivom na ČL 138. ustave, ki pravi: Prepovedati se sme izhajanje odnosno razširjanje časopisov in natisn enih spisov, ki izzivajo k mržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru ... Po čl. 13. Ustave odgovarjajo za kaz-njiva dejanja, učinjena s tiskom pisec, urednik, tiskar, Izdajatelj in razšlrjeva-lec. Podrobne določbe je Ustava prepustila posebnemu zakonu, ki pa dosedaj ni bii še sklen en. Prepoved ie bila izdajateljem »Domoljuba* že dostavljena in je brez nadalj-nega veljavna. S tem ie končno odstranjen eden od glavnih strupenih virov, iz katerih se je stekalo blato moralne in politične infekcije nad naše ljudstvo. Politične beležke -f- Liki vintal »Jutro« se dnevno bori s pomanjkanjem prostora, a prisrčno ob« žaluje, da ne more vsaj ob sedanji vo« li'ni borbi sproti ponatiskovati cvetk iz «S'ovcnčevih» božanskih uvodnikov. Jih je preobilo: a včasi se za gutiranje !e izplača. Kakor včeraj: »Brez velikega zu< nanjega šuma, brez velike nazunaj vidne auifaciie se zgrinja slovensko ljudstvo — skoro Hi rekli tiho — v močno nepremag« ljivo slovensko fronto. Volilci ne govo« re toliko kakor siccr ob volitvah, ne ka« žeio tudi toliko penečega trenutnega vzkipevania, ker se zavedajo, da se pri« pravi ja jo na odločitev v času vsestran« skega nasilia režimovcev; zato ne odloču« jejo v njih kaka sentimentalna čustva, marveč se le jekleni njihova volja, pre« mišlienn in odtehtana, in z obrazov jim bere? od'očnost in neuklonienost, moško zavest, da bodo držali slovensko fronto liki vinta... Liki vinta' Se vam ne zdi nebeško čudos'astno to »Slovenčevo* vin« tanje o »volilnem razpoloženju?* Uvod« ničarska klasika, da! Samo bojimo se. da niso verniki še danes stare sorte s Pre« šerpom? da ni jim klasik vsak uvodničar, ki kvasi! pričakujemo že do sobote. Sestava banskega.stola ni bila meuja-na za časa vlade g. Davidoviča. G. minister je izjavil dalje: «Jaz sem ne samo politik, temveč tudi pravnik po stroki. Prepričan sem, da je ono, kar ie državna oblast iznesla proti Radiia prvič resnično, drugič pa popolnoma zadostno, da bodo Radič in nji go-vi pomagači obsojeni kot sovražniki države in njene samostalnostijt Bodoča nsmška vlada litičnih razmer v naši državi do prihoda žavni. oravdnik dr. 2ilič in rešitev lahko kabineta, ki mu pripadam. Ali podatki in doznanja, ki se Jih je dobilo pri zadnji preiskavi in perlustraciji radičevskih organizacij in Radičevega sta novanja, so dovedli oblasti do imperativne dolžnosti, da se Intervenira proti Ra-diču s silo zakona, t J. da se cm stavi v zapor in da se prične proti njemu kriminalna preiskava za dejanja, ki jih kaznuje splošni kriminalni zakon in zakon o zaščiti javne varnosti ln reda v državi. Trditev, da je materija!, predložen sodišču s prijavo proti Radiču, falziiiciran ln Umišljen, predstavlja zelo grdo deja- „ , , .... _ nje, naperjeno proti sami državi, je ^Desničarska vlada na vidiku. - Bar-čin prot. državi. Konfisciranje vsega tega j m~ova korupcija afera - Gonja materijah se je izvršilo po komisiji In j Protl predsedniku Ebertu. protokolarno. Faksimila zaseženih doku- Berlin, 12. januarja, mentov, ki obremenjujejo Radiča in vod-! Ko se je dr. Marsu ponesrečil šesti stvo njegove stranke, bomo v najkrajšem , poizkus za sestavo parlamentarne vla-času objavili. i de vsled odpora nemško ljudske stran- V zvezi s'tem Vam lahko rečem, da ke proti slehernemu kabinetu, ki ne Sem zabranii potovanje v inozemstvo g. bi užival dopadenja nacijonalistov, je dr. Trumbiču ravno zato, da b: v pre- , bil fina,učni minister dr. Lutber pover-iskavi bili proučeni samo avtentični do- jen z nalogo, da razplete zamotano kumenti, ne pa tudi oni. ki bi jih g. Trum- parlamentarno situacijo iu da NemCjj) bič mogel najti naknadno v inozemstvu, j delazmožno vlado. Radi tega tudi aluzije g. dr. Trumbiča t Dr. Luther, ki velja za finančnega na Frledjunguv proces in Forgačeve do- strokovnjaka, ne pripada pravzaprav kumente bi se mogle aplicirati baš na [nobeni stranki, vendar ga vežejo ozki njega samega. jodnošaji z desnim krilom ljudske Z ozirom na sam sklep sodne stolice, stranke. Odtod črpa svojo inspiracijo. Vam lahko rečem, da je ona iznenadila Ta odločujoči vpliv se je pokazal tudi wes svet tn tudi mene. ! pri načinu, kako je reševal od pred- Do tega sklepa Je moglo priti samo ra-1 sednika republike poverjeno mu nalo-31 tega, ker je radi kratkih terminov (od i go. Po kratkih, čisto formalnih razgo 24 do 48 ur) preiskava tekla povsem ne-1 vorih z vodstvom demokratov in soci-logično. O Radičevih pomagačih. podpred : jalnib demokratov, edinimi iskrenimi sednikih njegove stranke in o tajniku je 'branitelji weimarske republikanske sodišče sklepalo radi teh kratkih termi-1 ustave, so se njeirova posvetovanja nov prej nego je pregledalo oni materijal, i omejila na neodločni, nezanesljivi kaki je bil najden povodom preiskave Radi- ; toliški centrum in na bratsko kolo čevega osebnega stanovanja ln njega j desničarskih, monarhističnih reakcijo-osebno. inarjev: nemških nacijonalcev. ljudske Ali ta materijal je tak, da ni sodišča, stranke in kar je še podobnih stebrov ti bi, ko ga enkrat spozna, moglo reči, in stebričev reakcije. _ Zdi se. da je da Radič in njegovi pomagači niso krivi. ■ njoirova misija uspela in da se te dni Sam referat Stjepana Radiča, napisan za: predstavi svetu nov nemški kabinet, Moskvo, od katerega smo prepis našli i ki bo navzlic svoji pohlevni, miroljubni pri Radiču samem osebno v žepu suknje,:maski izrazita desničarska vlada fa-Z nekaterimi njegovimi lastnoročnimi ko-j možnega mi-ščanfikesra bloka, rekturami in dopolnitvami, referat o tem.] Glavna krivda, da pride do raketa kar je storil v svoji državi za svoj ko-j izida, leži nedvomno na katoliškem munistični program, kaj je zahteval odjeentrumu, ki se je izkazal kot popol-sovjetske Rusije — zadostuje kot popoln noma nenačelna stranka, ki je spre • -f Iz korupcionistične ere ministra »mora se- ! Sušnika. Pri blagajniku HRSS Šerifu Kos« dlarski pomočnik (t. j. Ebert) tam gori miču, o katerega aretaciji smo že poro« zginiti.* j čali, je policija naš'a tudi železniško kar« Združene desničarske stranke t vso ■ to z9 prosto vožnio L razreda, izdano mu vnemo ekspioatirajo majrdebnrško | od ministra Sušnika koV uredniku Radi« pristransko sodbo in zahtevajo olsla- i čevega »Freies Hcim*. Seveda je to pro« vitev Eberta' potom plebiscita. Njihov I sta goliufiia, ker Kosmič ni novinar in cilj je več kot ja.«cn: oni hočejo spra- I ni bil nikdar član UJN. Ravno tako ie viti na njegovo mesto človeka svoje. ■ policija doznala, da se je vozil s prosto o prekinila izvedbe Davvesovesra načrta in da se bodo zaenkrat naciionalci pečali v prvi vrsti z notranjepolitičnimi vprašanji, je to tolmačiti tako. da oni nameravajo pokazati pravo barvo šo)e tedaj, ko bodo popolnoma pripravili teren v državi za svoje prevratne načrte in ko bo mednarodna situacija primerno dozorela. Volk menia dlako, narave pa ne. Dr. Lnthrov kabinet zatorej navzlic spretnemu markiranju ne bo mocrr-1 skriti svetu svojega resni^nera bistva Državna kriza v Nemčiji ni rešena. Ce so v sami Nemčiji demokratični elementi preslabi, da bi preprečili zrnato renkciie. bodo pač zapadne velesile primorane v primernem času nastopiti z vso eperrijo. da onemosro-čijo realizacijo zami«li nemških nacijonalcev. ki bi vrgla Evropo v novo krvavo vojno. ko. Tudi ta karta je «dan» dajo ilegalni organizaciji Harno (Hrvatska radnička omladina), ki je vse večere pred skupščino SDS na tajnih sestankih izdelovala načrte za napad na ministra Pribičeviča in na zborovalce. Policija je posebno pazila na desetorico sumljivcev in jih aretirala pred Music-Hallom. Pri aretiranem Antonu Stanišiču je policija zaplenila pismo, v katerem sporoča svojemu bratu, da se napad na Pribičeviča ni mogel izvršiti, ker se mu ni dalo približati. Are-tiranci so bili ■ obsojeni na 14 dni policijskega zopora, dočim sta glavna kolovodji Ante Stanišič in Marko Ožanič povrhu še za 10 let izgnana iz Zagreba. Narodni blok : Sestanek članov Narodne Radikalne Stranke za Dvorski okraj se vrši danes v četrtek ob 18. v salonu gostilne *pri Mraku« na Rimski cesti Ker se bodo ra7pravl:ale zelo važne zadeve, se vse člane vljudno vabi, da se sestanka gotovo udeleže. : Sestanek članov Narodne Radikalne Stranke za Kolodvorski okraj se vrši v petek dne 16. t. m. ob 19. uri v restav* raciji »I^on« v Kolodvorski ulici. Ker se bodo razpravljale zelo važne zadeve se vse člane vljudno vabi, da se sestanka udeleže. Kako žene klerikalna kača dobro slovensko ljudstvo na volišče. Po svetu — Pred zasedanjem poljskega paria-msnta. Koncem tekočega tedna prično zborovati vsi odseki poljskega se'ma. da določijo program za delo bližajočega se zasedanja, kj prične 20 t. m. Kot naj-važne:ša dogodka prihodnjega tedna .«« označujeta ekspozeja ministrskega predsednika Grabskega in zunanjega ministra Skrzmskega. V parlamentu krož.i;o vesti o grozeči vladni krizi.toda seimski maršal Rataj je izjavil, da bo nastopil z rso odločnostjo proti vsakemu poskusu, da se izzove nova kabinetna kriza. Dokler ob-sto:avi velike gospodarske tež.koče. vsied katerih trpi vse prebivalstvo, mora pc njegovem mnenju vlada ukreniti vse. da jih odstrani, zato pa se mora na drugi strani sedanji delazmožni kabinet ia vsako ceno obdržati. Sejemski maršal Rataj je obenem iz:avi! novinarjem, da so vse vesti, da je določan za bodočega ministrskega predsednika, popolnoma izmišljene. — Herbettovo prvo naročilo. Pariški »Quotidien» poroča, da je dobi! francoski veleposlanik v Moskvi, nerbette. uradno naročilo, da intervenira pri sovjetski vladi radi na;noveiSee:a govora Zinovirva o novemu pokretu komunistične propar gande v Franciji. — Konferenca baltiških držav. Poli-ski zunanji minister Skrzvnski je prispel v torek v Belsin?fors. kier se bo vršila te dni konferenca veh znnanhh ministrov baltiških držav. Konferenca je zanimiva tembolj, ker se vrši ravno v trenutku. ko je bil politični konflikt med Poljsko in Gdanskom poravnan po eft^nr'^ nem nastopu poliske vlade. Dočim so imeli pri konfliktu z Odat-skim očividno *vo:e prste vmes nemški nacionalH. pa je na helsin^forskih posvetovanjih direktno interesirano politično vodstvo f»-vjetov. Čeprav je rntovo. da tudi sedanja v finski prestolici vršeča »e konferenca državnikov baltiških držav ne bo končala s podpisom poljsko-baltiške zveze. vendar pa je zlasti v poljski javnosti ra sedanjo konferenco večje zanimanje, kakor za pre;š'iie. In to re toliko radi te^a. ker se pričakti-e od nie končna ureditev baltiških problemov aH točna formulaciia eo«podarsVih in političn:h odnoš.vev ha'ti;k>h drži v naprnm Poljski. temveč predvsem zato. ker se je po-zioiie Poljske ob Vzhodnem morju močno okrepila, kar omogc.čuje direkten ia-direkten vpliv na natvnritev pol-»ko-l:tav«'-!h odnoS-tiev. Pretežn: del poljskih politT("n'h Stranj se namreč dobro zaveda. da brez končne ureditve obojestranskih o^lnoSajev med VarS.ivo in Knrtiom I ni pričakovati niti deflnitivne rc-:tve vprašani* tnnzitnecs prometa na vzhod niti popolne iz-ihe rn«pednrck!h možnosti na sever. Kotifererii-a v H^lsin-rforsn bo skušala tndi omilit! polisko-HtjivsVo napetost, ki ofi»mo?Ačtpe po?1"b:fev in okrepitev odnoSa iev Po1>ke napram Estonski T.eton«Vi tp Finski. — PoFslta In Vatikan Konltordat med Poljsko in Vatikanom ho podpisan k«t* cem hntiaria v Rimu. Predi februarja bo zakon predloženzbornici in senatu r ru tifikacijo •JUTRO, št 12 o Kralj in kraljica zopet doma Prve avdijetice in politična poročila. — Kraljevska dvojica na ribolovu pri Laza h. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta včeraj dopoldne v spremstvu general. adjutanta generala Hadžica, maršala dvora generala Dnmjanoviča, upravnika dvora polkovnika Dimitri-jeviča, ordonančnega oficirja kapeta-na Sjsaziča ter več odličnih franciv-kih gostov prispela z Bleda na avtomobilih v Laze. da se udeležita lova na fittlce v Savi med Laza m i in Kresnicami. V La7ah je kraljevsko dvojico pozdravil veliki župan dr. Baltič, nakar se je pričel lov, ki ga je vodil upravitelj dvornega lovišča gosp. Ple-melj s pomočjo znanega športnika g. Rada Ffriharja. sina veleindustrijalca g. Drairotina Hribarja. Usneh ribolova :-f> bil. kakor se nam poroča, zelo ? lovoljV. Kljub neugodnemu vremenu je bilo uj. tih devet velikih sulcev. mno:ro p^ ji'1 j bilo, ker niso imeli predpisane velikosti. zopet i7tniščpnih Okoli poldne se v> od"p|jal kralj v L'ubliaoo. kjer jo oh '/,1. spreiel v vladni palači poročilo rrosp. velikern žnoana dr. Rnltiivt. Poroči'o je trajalo eno uro. Nnto sp jp kralj zonet vrnil v Laz<\ k.jor je bil na prostem pri izlivu Tšce v Savo. prirejen nirniri mniben e.bed. nnto pa se ie nadaljeval ribolov do petih po-poldnp in knnčn! na splošno zadovoljstvo vi-o'-ib crostov. Hasi sta krni i in kraHica prišla v Goelzova dvorana ie bila nabito polna domačega iu tujega občinstva. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel veliki župan dr. Pirkmaier, katerega je radi smrtnega slučaja v njegovi rodbini zastopal srezki poglavar dr. Ipavic. Mestno občino je zastopal mariborski župan doktor Leskovar osebno. Prisrčno po7.drav-Ijena sta bila ljubljanska glasbenika petne vzpostavitve prejšnje državne dre- j vesnice, združitve dveh občin, potem pa Ss^PŽ glede ola..iav carinskih predpisov in po- \ dobno. Skrivnost sobe št. 48 Revizija Carterjevega procesa? Menda r.i v Beogradu noben orocrs Emil Adamič ter Zorko Prelovec in za-;tPik(.rn zn,lnnh IetVvignil toliko pra-1 -stopn.k ljubljanske Glasbene Matice go- h„ kakor Mdpva francoskega kapi ta- I lz spod Skalar. Med sveciuiostno tišino sta pričela mešani zb«r in orkester z izvajanjem tMrt- ce», je nekdo napadel in ga ustrelil z revolverjem. Isellj je umrl in zdravniki so ga raztelesili. Ugotovili «o. da je bil trsrovec tudi zastrupljen z arze jM KINO LJUBLJANSKI DVOR" ^SVOSt! Novost! Danes dalje velika cirkuška atrakcija 93 M JL BSL C€Ow t 6 zanimivi ] dejanjih v glavn: vlogah slavni Lčarceo, najmočnejši človek na r vetu kateri prekaša Maoisieja. V drugih vlogah nastopijo izborui igralci kot Feruiuaud Mariiui, Kari Kalkenlierg, Lotta Lorrmg. Fii.Ti ki se sedaj preevaja v svetovnih kino gledaiiičihl Predstave: ob 4., 6., '/t8» in S- url vaškega ženina*. Ze po prvem odmoru je priredila publika sodelujočim viharne ovacije. Izvajanje težkega dela je bilo mojstrsko. Na oder sta prišla z lovorje- Razorov, Dražcvnika in Komanije so darovali: A. Planinšck 50, Jož. Novak 20 kapita na Carlierja. Njegov slučaj je znan:,,, ,, , trgovca Isellija iz Švice, s katerim je Mar- Dolinar 20 Din. V Podsmreici so pn. spal Carlier v isti siobi hotela «Pala- i lotili, smo primorani. da opozorimo javnost in pristojno oblast na te temne i&-dividu.e, ki poltenemu človeku Se komaj spevali: Francka Rotar 100, Fr. Malava«' dovolijo prosto pot po trgu. Ce pa je ta. šič 25, .Mar. Prosen 25, Frančiška Oven 1 povrhu še nacionalist, pa lahko s sigur-20, Mar. Kane 20, Andr. Remec 20. S 5u« nostjo kaj pričakuje. Zahtevamo, da po-iice: Suhadolc Ivan z družino 33, Knez skrbi merodajna oblast za primemo var- vim vencem g. Prelovec za cLjubljanski [:;kom_ S"irT1 ra,H nmora ,v tet,-l iia ka-Zvon> m gg. Adam.? in Skalar za Glas-jp;la:)a. k, 0dlo?uo tajil vsako kriv-, . , . . , beno Malico, ki so iskreno čestitali ma-|do p>n k]iub u rrl, (,|JS0it.n r., o0 nnko št. 4 20 Din. V cch občini se je na« ribonski Matici k velikemu uspehu ob nieni petletnici. Vsi solisti in kapelnik Top!č so dobili krasne vence in častna darila. Laze pooolnoma nepričakovano in stroco inco"-"ito. je lindsvo kmalu ; ker se dosedaj poučuje deca pol ure nem Mariborski veliki žusati dr. Pirkmaier v Apaški kotlini Minulo soboto se je mudil mariborski veliki župan dr. Pirkmaier na službenem potovanju v Apaški kotlini. V Apačah se je zbrala večina županov vsega okra a (16) in načelnik okramega zastopa g. Zemljič. Gospodu velikemu županu so navzoči predložili želie in težnje domačega prebivalstva. Predvsem so že- do. P.il jo kljub temu obsojen na 20 uspehu ob let j^e. Carliera je zagovarjal beograjski odvetnik Martinac. k: tudi po obsodbi nI miroval. Vrtal je in vrtal v stvar in se je prikopal do privolitve v revizijo procesa, ki ie seda i na poti in katerega pričakujejo v Beogradu z veliko pozornostjo. 1'mor Iselliia «e je izvršil v drugem nadstropiu hotela Carlier nravi, da *e je nekdo skrivaj vtihotapil v sobo. iz katere se ie r>o oddanem strelu od--tranil s skokom na teraso pod hote lom Sodišče je r>ri glavni razpravi od-b'lo možnost takeira pol**«ra. dr. Martinac na ie sedaj dokazal baš nasprotno. Vašel se ie za denar človek, ki j? skočil z dntieea nadstropja na tera- nost job takih prilikah tudi lastnina ni /arna) življenja, ker bi sicer bili primorani. poslužiti se gamoobrambe. Zahtevajo tudi, da se pazi na policijsko uro, bralo z drugimi manjšimi zneski v blagu posebno strogo pri neslavno znani gostil- 20. Iv. Vrhovec 20 Din. Iz Gaberja: Apol. Riha- 20, A. Peklaj 20. Iz Stranske vasi so darovali: A. Žgavc 25, Frančiška Ma« in denarju za 1546 Din. V imenu obdaš rovanih otrok se vsem dobrotnikom naj= lepše zahvaljujemo. ni. ki policijske ure sploh ne pozna- dti;j. Vemškutarslvo v Ptuju je im** lo v pondeljek. 12. t. m., ko se je prf- leli v Apačah preureditev pouka v tej np bi se Pri tom najmanj PO- smeri, da bo vsaj zas;guran učni uspeh, | ^ . 1 tarluTiev zagovornik zvedelo za prbod vladarske dvoiiee in jo na vsej poti od Laz proti Ljubljani navdušeno pozdravi'alo. * Povodom kralievera boravka se mudi v Liub,;ini tndi načelnik ministrstva notranjih zadev dr. Fran S v e-t e k. OjKildne ie prisnel iz Boorradn minister za šume in rudnike <1r. Žerjav. da pozd-rvi kra,;> v imenu vlade ter mu poda izročilo o položaju. Min"~ter Ž"rinv ie bj] zve»or pozvan nn Rled. kipr ga je kralj sprejel v da':=i a^'diienci. Kakor izvemo, ostaneta kralj in kraliiea na Bledu le oar dni ter bosta koncem tedna ?e v Beogradu. Prosiva 5!etn>^ Gfas-bene Matice v Mar'lroro Maribor, 14. januarja. Nocoj je mariborska Glasbena Matica t slavnostnim koncertom sijajno proslavila uspeh svojega petletnega kullurnega delovanja. Predsednik, ravnatelj dr. Josip Tominšek je pred koncertom v kratkih besedah orisal zgodovino o letnega delov;inja društva v Mariboru ter predstavil občinstvu sedanje voditelje Milice: predsednika pevskega zbora g. Arnuša, vodjo orkestra dr. Valjavca, kapelnika g. Topiča ter pri koncertu sodelujoče soliste: virtuozinjo na gosli gospo Brand-lovo, operno pevko Vladimirovuo, teno-risla g. Zivka ter baritouista patra Kolba iz Zairreba. Ski, in pol ure slovenski. Veliki župan je obljubil, da se stvar uredi sporazumno s šolniki. Zadeva bo msnda urejena smatra, da ima sedaj v rokah dovolj tehtne dokaze. s katorimi lahko doseže kanita-novo oprostitev O stvari bo odločalo tako. da bo šola. ki je bila doslej ločena *(>l';jSpp PrvP '»St""™ v Beogradu. NOVA VAS. V .Slovencu« dne 9. t. peijal bivši nemški poslanec Schauer ir m. se je spravil dopisnik na «Jutro» in j Celja, zopet svoj srečen dan. Spruschina, mu očital netočnost poročil. Udaril pa | Pirich in drugi so dirjali po mestu in. je s tem le samega sebe po zobeh. Da , si strgali podplate, da sa zbrali nekaj ne nastane zopet kaka zunanje « politič« I nemSkutarjev k sestanku, ki se je vr>il na afera, izjavljam sledeče: Ne gre nam : v Društvenem domu pri zaprtih vratih toliko za osebe, temveč za stališče, ki sa j "krite solie. — Schauerjevo poročilo r.i zavzemajo eksponenti SLS in dejstva, da jc govornik dolž:! Orjuno albanske revo« luciie. tudi dopisnik ne zanikuje. Ugo« tavljamo, da dopisnik niti z eno besedo ni skušal oprati g. kandidata očitkov, ki jih jc «Jutro» nagromadilo proti njemu. Da pojasnimo čevemu« poročilu. — Gospod učitelj, ki so zamudili. Dopisi TACEN POD ŠMARNO GORO. Na. j POLZELA. Politični shod Napredne« še mlado pevsko društvo «Zarja» je pri« 1 ga hloka. ki se je vr.šil dne II. januarja in ,m rcdi'o dne 4. t. m. v Sokolskcin domu Ra Polzeli je sijajno izpadel. Gostilniški v Stražišču pri Kraniu koncert. Priredi« j prostori br. O -cšnika so bili natlačeno tcv jc izpadla v gmotnem kakor tudi v polni in pos ušalci so z vnemo sledili moralnem ozi.-u nad vse čustno. Bratske« j besedam ug- Jos. Drofcnika in Prekor« mu društvu Sokol v Stražišču se iskreno ška. Zlasti pa nam jc bivši poslanec g. zahva'jujcmo za brezplačno prepustitev Jos. Drofcnik pojasnil in razkrinkal dc= dvorane, kakor tudi članstvu, ki nam je i lovanje naših nasprotnikov klerikalcev v deško in dekIKko (slednla je namreč zasebna in nameščena v tamnšniem samostanu), naprej mešana in brsta prva dva razreda v samostanu, višji razredi pa zunaj. Šola ho tudi ločena v popolnoma slovensko in nemIr.go. da bodo spet lovili volilce na svo: lim. Ti agitatorji naj si pa zapomnijo, da jim to ne to uspelo. Če se *im je posrečilo leta 1S«24. da so 7. našim denarjem, ker drugod ga ne dobijo, saj od na-ih žuljev živijo, megli neovirano agitirati po deželi, sramotiti našo vlado, našo državo ia naše narodne delavce, sp taksna agitacija v letu 1025. ne bo ne bo prinesla slovenskih volilcev in npmškutarske zmage. — Kakor so Pri ohčinskih volitvah v Ptuju pogoreli, tako bodo pogoreli tudi dne 8. «vefana. To jim že vnaprej zasimirsmo. Agitatorje za Schauera pa opozar amo na to. da sredstva, kakor so jih uporabljali v letu 1924. niso dopustna, ker jih tudi mi re nporabpamo. zlasti pa ne. da. bi a?'tira1i 7. republikanMvom in >Do!i s kraliem!« Pazite, da si ne op»čete svojih prstov. Slovenski volile: pozor na pt„ :ai ^ T,/.Tnit-it«-.rie! DO!.. B'STR?CA V PREKMURJU. Šola v Dolnji B;Rtriei je tndi l-tos priredila oroiijn učenrem hoJ'čnico. Vsi otroci so bili nhdarovant. Da ip boJič";ea trko lepo uspeli, so pripomogli naslednii daroval-ei: »Drnžha sv. r^irPa in Metoda« v l.inb-l'ani. Tvornima čokolade i kandita »Union« v Zajrrehu. ter »Naro«ina knjigama« v Ljubljani, ra kar =e šolsko unravitelj-stvo vspm na !prisrčnejše zahvalrnje. KNJIlih.. Upiiilnvn? tn znanstvene, literarne vidnosti v vseh jezikih k'j-pnit no ntiivišjih cenah vidno «Ltnd-ska knjižnica* v Muriboru, fJurodni dum I Holosalna senza t o za L^ijono! Monumenia ni velefilm. Vsebina znana iz s!ovite?a romana „Hči papeža". Ta kolosalai še nevideni velefilm Vam od dne 14. Banuarla H ->2S naprej predvaja ELITNI KINO MATICA - Te eton it. 124. A S oven |i dosedaj k renjtlrno! V glavnih vlogah največje filniske zvt/.do kak^r: Albert Bassermirn, Fant Wi jsner, Cocrad Veidt, Alfonz FryJaod. iiald, A uiti* Berbar itd. itd. Predstave: ob pol 4., 5., 7. in pol 9. uri. NVskraj-ani orkester pri vseii predstavah. —— MKMPi Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek. 15.: .Magda*. P. Pettk, 16.: .Izgubljene duše«. A. Sobota, 17.: .Striikov sen.. Premijera. Izv. Nedelja. 18: ob 15.: »Paglavka*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: .Veronika Deseniška*. Izv. Litiblianska opera. Četrtek. 15.: .Traviata.. V korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Josd kijavec. Izv. Petek. Itv: .Rusalka., B. Sobota. 17.: «Kigoletto». C. Nedelja. 18.: ob 15.: .Netopir«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Šenljakchski gledališki oder. Nedilia. 18 : »Drobiine iz Pavlihove zapuščine« Mariborsko gledališče. Četrtek, 15.: »Trubadur«. A. Kuponi. Narodna pesem na koncertnem odru. V bližnji preteklosti je prevladala kaj pogostokrat na raznih koncertnih programih naših pevskih društev harmonizi-rana slovenska narodna pesem. Narodno pe^em srečavamo tudi na današnjih koncertnih sporedih, vendar v popolnoma drugi obliki. Našim modernim skladateljem ne služi več narodna melodija, ampak vzeli so narodno besedilo ter isto komponirali. Take kompnzici.e imajo vsi glasbeno izobraženi narodi in tvorijo dostikrat pretežni del najpopolnejših koncertnih sporedov. Tudi na pondelj-kovem koncertu pevskega zbora (!lasbe-ne Matico je v izrednen številu zastopana naša narodna pesem, deloma pa njena melodija oblečena v povsem novo koncertno obleko, deloma pa je besedilo narodne pesmi povsem originalno komponirano. Zato hodu ta koncert pevskega zbora Glasbene Matice pomenil vsekakor dogodek v našem glasbenem življenju. Vstopnice za koncert 19. januarja so v predprodaji v Matični kn;:L'arni. Deset molkih in mešanih zbnv. nslasbil Peter Jereb. Samozaložba. V Ljubljani 1924. Zbirka petih moških in petih mešanih zborov, na 80 straneh z lepo naslovno stranjo in krasno litogra-firana. Zn-ni litijski pevovodja in skladatelj Peter Jereb je z njo podaril našim zborom šopek mičnih, priproslih. v lahkem slo^u pisanih pesmic, katerih bodo zbori in pevovodje v resnici veseli. — Partituro se naročajo pri skladatelju Pe- tru Jerebu v Liliji; 1 izvod stane 12 Din. 10 izvodov 100 Din, vsak nadaljnji izvod 8 Uin. — Zbirko toplo priporočamo Velik konr. rt mariborske (Jl.isbene Matire v Olju. V nedeljo 1. lebruarja ob 17. priredi Glasbena Malica iz Maribora s veliki dvorani »Celjskega doma» velik koncert, na katerem se bo izvajala mo-numenialna Dvofakova skladba t Sarajeva. V soboto, dne 10. t m. so uprizorili v Sarajeva premi-jero Rosen-Sesmannove komedije cFemi-na». R-žira! je ravnatelj sarajevske drame, igralec Avgust V. Bele. Glasbeno društto v Skopljn. V Pkop-Iju so pred kratkim ustanovili tMuzifko društvo skopske gimnrzije. S tem zavodom je položen temeljni kamen muzikal-ai izobrazbi na srbskem jugu. cHamlets v hrvatskem prevedli. Zagrebška cPozorišna bibliotekam je prav-kar izdala dr. M. Bogdanovičev prevod, Shakespearovega . To je prvi! popoien in točen prevol v hrvatskem' tisku. Knjiga je opremljena z podatki in prinaša sliko najboljšega Hamleta na zagrebškem odru, pokojuega igralca Andr. Pijana Nov član osiješkega gledališča. Uprava Narodnega gledališča v Osijeku je angažirala Valroslava 111. diča, k: je bil doslej zaposlen v zatrrebškem kabaretu . Novesadsko dramsko gledališfe * B-»o?radu. Novo^adska drama, ki je žo pred tedaj gostovala v Beogradu, nastopi dne 15. t. m. z ArcibaSevim tLjubosum-jem». Dosedanje predstave novosadskega osobja so napravile na javnost in na kritiko v preslolici zelo dobe- utis. Cosima Waener zbolela. Vdova po skladatelju Wagneriu. Cosima Wagner, o kateri so lani poro-:;'; listi, da živi v precej bednih razmer;; . je sedaj resno zbolela. Zdravniki -od i jo. da ji njena leta ne bodo dovolila premagati bolpzni in pričakujejo v k čls nastopa smrti. Iz dtiraiskers gledališkega življenja. Komorni pe ve- Leo Slezrk nastopa zopet na Dunaju. — V državni op.'ri pojejo Verdijevo • i raviatoi s Selmo Kurzovo v nasloni ulogi jn Wagnerjevega c Večnega mornarja «. Predirava slednjega pa. »e jf mor«Ia zcdn;e dni preložili, ker je pevka Barbara K.mpova iz Berlina zl>olela Državna opera ima na sporedu še . — Volksopera ima na programu ln < Prodano nevesto*. 95 IdUKUIjO^- dišaire v zavojčkih so najboljše. «JUTRO» Si 12 Četrtek 15. L 1925 Domače vesti * Smrtna kosa. Včeraj tj utra j je preminula v Gor. Logatcu gospa Alojzija Ferjančičeva, roj. Baškovec, Boproga gospoda Ivana Ferjančiča, posestnika in gostilničarja ter tašča g. Josipa Baričeviča, sodnika v Cerknici. Pokojnica je uživala med prebivalstvom vsled svoje prikup-ljivosti splošen ugled. Pogreb bo v petek mladanske cvetlice. Ob potu nas je pozdravljalo vse polno pomladanskih cvetic, kakor trobentice, teloh, svedrci. brstje in mnogo drugih. Mladina izrabi te prej. Končno ga je prijel stražnik ln se bo moral radi svojega početja zagovarja« ti pred sodiščem. u— Fantovske «Sale». Na Glincah so se fantje pozno v noči^sftravili nad ogra« jo hiše dr. Kaiserja in jo pokvarili. Bili pa so zaloteni pri svojem početju in jih je stražnik legitimiral. Fante bo stala njihova veseiost prcccj drago, poleg tega krasne, jasne solnčne dneve in pohiti na 1 pa ^^ dobi5J SVOJO Akcijo šs pred nn$A nlnnina rt« SP nnilziipS ftvpžp£?a j-*-__ naše planine, da se nauziješ svežega zdrzvega zraka in krasnega razgleda! * Oblastveno zaprta restavrarija. Na ob 9. dopoldne na pokopališče v Gor. Lo- J odredbo zagrebškega mestnega fizikata je gatcu. — V Mariboru je preminula po j bila restavracija Manduševac radi velike daljši bolezni gospa Amalija Lautsr, vdo- i nesnnžnosti zaprta in zapečatena, va po šolskem svetniku. Pokojnica je bi-' * Razpisane kolodvorske restavracije, la iz znane ljubljanske rodbine in tašča | Direkcija državnih železnic v Ljubljani velikega župana dr. Pirkmaierja. — VI razpisuje natečaj za uporabo kolodvor-Vel. Laščah je umrl v torek dopoldne j skiii restavracij v Rogaški Slatini in v g. Franc Glavan. posestnik in živino- i Dravogradu ter kolodvorske okrepčeval-sdravniški pomočnik. Pogreb bo danes | niče v Brežicah. Interesenti se opozarja-dopoldne. Blag jim spomin, žalujočim na- ■ jo ra razpis v 3. številki na K'mski cesti (ne kakor je bi!o prvotno razglašeno). Udplpžba za vse člane ob- št. 34. Storilec je v noči vdrl v kuhinjo s trgovcev in sploh vseh uvoznikov in Iz« i ponarejenim ključem in odnesel celcga purana v vrednosti 75 Din. Vse poizved« be za tatom so ostale brezuspešne. u— Policijske prijave. Od torka na sre« do so bili prijavljeni policiji sledeči slu« čaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 6 j da se zanesljivo udeležijo sestanka, prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prireditev godbe brez dovoljenja. Are« , tacije so se izvršile tri in sicer: 1 raJi ijpfsani 5*| nuohr^ni' vlačuganja, 1 radi pijanosti in 1 radi ka« VCI$«H IO JKUllldlll. voznikov. Na zborovanju bo predaval dr. j Dohrila, tajnik ljubljanske borze, o po« rr.enu borze in borzinega razsodišča. Po« zi vi je jo se vsi. ki se pečajo z lesno, tek« stilno, ko'oni jalno, galanterijsko stroko, urarji, lekarnarji in osobito industrijalci, iUil (Creme Simon). Lependaraa sveiost te iibome toiietne kreme, ki je delikatno parfntnirana s čistim- foinstimi esencami, ue»ja tenski, Iti zapazi tudi, da postaja njen* po!t pri redni uporabi te kretne vedra in čista ter niena koia mila in neina. Ali je treba ie več, milostira, da si pridobimo Tale prijateljstvo? Krema, puder In m !o Simon Pariumei ie Simon. 59. Fg. St. Martin. Pariš ! Aleksandrovi cesti in celo takšne, kat©. Ijenja nočnega miru. Danes, v četrtek, vsi na ZA PLESNO SEZ!JO ——BB— Narodni dorn g Branili. Kavarna in restavracija nanovo otvorjena sp priporoča domačinom in tnicem. ____t»i«» II. semestra šolskega lela 1924.-1925. se vezna. Zunanji člani naj pošljejo poobla-. oddado naslednja učna mesta: na držav- stilo. ako se občnega zbora ne udeleže. —1 nem moškem učiteljišču v Ljubljani učno Odbor, mesto za matematiko in fiziko kot glavna j predmeta ter učno mesto za petje in gla6bo, na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani pa učno mesto za katoliški verouk. Učitelji na moškem in ženskem učiteljišču so zavpzani, poučevati po potrebi na obeh zavodih. * Napredovanje naše trgovske m orna j rica. Koncem tekočega meseca bo v Bel-tastu na Irskem dograjena velika ladja, last . ki obsega 10.000 ton in bo največji jugoslo-venski trgovski parnik. Meseca marca izroča prometu še en parnik iste družbe, ki bo nosil ime e bil° še nekai prošenj magistratnih t. m. se vrši 5. S'ovanski večer, ki ga pri« uradnikov, ki pa so bile vse odložene do redi jugoslov. napred. akad. društvo jo ^ p ^ ^ je ^^ Cerdc čajev davlce, 26 slučajev škrlatlce in 2 — - 1 slučaja legarja. Nezgoda v kamnoloma V Caharile-1 .meti ysaka pmdajalna. Gotovo bi se v ta načrt magistratne Ijanskecra magistrata Iz krogov ljubljanskih oblikujočih umetnikov smo prejeli naslednji epel ki ga priobčujemo v trdnem uverje« nju, da bo Csrentski svet uvaževal soglasno mnenje strokovnjakov b* umetnikov. Glasi se: Mestna elektrarna na magistratu rabi za svoie potrebe prodajalno in že nekaj časa sem se vrše dela za namestitev te prodajalne v pritličju desnega rmgistrat« nega krila, to je hiše št. 2. Načrt predvi. deva obenem porušen je dosedanje star« rav morda samo delno, ir ustvaritev nove. reklamne, kakršno hoč< •fitelja Uria8teSsa' jeJ^io""favršeno"brež ' naPredna javnost s Številnim"ob[skom polno odličnih gostov in mladine, ki so | le ^^^^ i uprave nihče ne vtikal, če hi omeniena VSSTnSSSrSireS^nb : T" Konciršentj. pevskega zbora teU veseloigro «Maud.,ki ji ie sedi,o ^o^o.kega klasicizma konccm celo obrtno-pospeševalni urad ne. čeprav | rkeslra. se zaradi nesporazum! jen ia od«; V^ir/^/l^rit^iL"!." nišnico. XVIII. stoletja, in nadrag. stran,, kar £ je baš on v prvi vrsti prizadet. Mesto tudi ni bilo razpisano, tako da jp Imenovanja protizakonito. Zato je odbor Čevljarske zadruge na seji 4. t. m. soglasno protestiral proti temu imenovanju in sklenil tozadevno intervenirati pri ministrstvu trgovine in industrije. Poudariti je še treba, da razpravljamo o zadevi s strogo stanovsko-strokovnega stališča in da ne igrajo politični momenti pri njej nobene vloge.> * V vednost železniškim upokojencem. daje Filb trmonične dvorane ne vrši v pc= j Martc'a iz Ljubl jane o treh znamenitih tek dne 16. januarja, ampak v petek dne i P^nikih 19. stoletja (S Prudhomme, P. 23. januarja, na kar opozarjamo ljub« 1 verlaine in A. Satnain). Tri članice dru. ljarisko napredno javnost. 109 ! štva so izpopolnile odlično predavanje s u— Predavanje'v društvu ^ |e(Q JusoMov Matica in pT0 ! objavilo pred dnevi ta protest, ki je sH-ar Manborj advokat dr. rric Juntsch. Kot župan v Studencih pri Mariboru ie dob stavila razne papirnate predmete za okra« sitev plesnih dvoran in za razne druge priike. Interesenti imajo priliko, da si •e nas je spomnil s šopkom marjetic, Ml{* ed"° ?"taV° se PrePnčaJ°- na jih je nabral na Rndovici pri Metliki. ^ I ^ko enostaven način se da vsaka dvo« spica Pavla Jesih z Rudnika p, nas je!Tana kar "a'ok»sne^ dekonrah. Poseb« Tiroconiiu . .„ • - . , n0 posrečena ;e v tz'ozbi punčka an da« presen lila z lepo razcvehmi macicaml z!m„ „ i!- Barja. Hvala? ma v dokaišnii velikosti, ki ie sestavlie« » 7. .i___ n r« n . . .. j na iz svilenega papirja v izbranih barvah. L a slppe. G. Josip Reicb. v f j č nov- ci »i » ji • »litr KsrrJn« l i . , , J' , Skratka, tvrdki ore res vse pnznanie na fliK Narotlne banke, ie daroval Podpor- • • i -l r» *«. i • nom„ ai ^ ' aranžiraniu iz ozb. Društvom, ki ravno nemu društvu glepih 100 Dift namesto ,...., , . „ , ,T i sedai prireiaio plesne zabave, prporoca« venca na grob umrleea gospoda Marjana j • • i -t. • j ■ ci -t u« R.rnik.ri.. . - , , mo. da si izlozbo og'edaio. S uzila jim bo Kavntharja; enako vsoto ie darovala nie- . i » j i • j ---- .. _J u "" nJe gotovo kot vzorec za dekonranje dvo« 104 zidanje slovenske So!e, ki jo je hotc'a v tej občini postaviti Ciril • Metodova dru/ ba. Vsled Juritschevih protizakonitih ši« kan je bila zidava šole končno tudi one> mogočena In tako je v tej delavski kolo« niji germanizaci ia nemoteno potujčevala slovensko deco. Dr. Juritsch se je dobro zavedal svojega ogabnega slovenožrstva in se je po prevratu lepo potuhni! v svo« jo pisarno, kier je začel prav na široko s kupčijami. Očividno pa misli, da so nje* govn renecatska izzivania žc v toliko po« zabljena. da lahko pride zopet na solnce. Za skupščinske volitve so ga Nemci po? stavili v Studencih za čuvarja škriniice. trto leto izdala Jugoslov. Matica in „ v tisočih izvodih med slovenske dru- no kritiziral nameravano prezidavo in zine. je nedvomno izrazito nacionalno- j vložil v interesu vse javnosti proti činu bojna publikacija. Med inteligenco kot ! svoj veto. med širšimi sloji ie tako priljubljena, da je letošnja izdaja že razprodana. Koledar je torej za nas tudi v nacionalno-tospodarčkem oziru ogromne važnosti in močno učinkovito orožje proti narodnim nasprotnikom, zlasti trgovcem in industrijalcem. ki še iz raznih vzrokov med nami eksploatirajo narodno nezavednost ob meji, zlasti pa po bivšib nemškutarskih gnezdih. Osobito velja to še za Maribor, ki ga ravno vsled teno diciionelnem lovskem p'esu, vabimo na, p7ni*n!fh - -M- T T n,,i S,ari !jU,,ie . Pogovor v petek dne 16. t. m. ob 4. uri „ x ________. m . 2ZT P1.hlja h'^sn ve,er" P0 popoldne v zborovalnico magistrata. SLD 1 a~ Večernl tecaJ za ob,ek P"' BnninnniiiiHnHifliiifiiiHif nirfniiininniiininm 11 jhhk _1„„;_„.____, ■ ' popoiane v znorovainivo mnmsiruiu. ,-i.u : ; Eta« .S!je,P°ro,non,s pomladansko ; u_ Mesto venca na Wrsto Franc Per. ,re'a.roPet1 S žensko društvo oh tor« solnce. Skupina turistov „ Jesenic se je' d„r,u je nabralo za os'epe!e vojake .do« klh Pctkih °d 7-doJ9- u;e.na ldr^v' « .-T- ^ Jj "a llf0 in ne more i mino omizic. v Np rodni kavarni 60 Din. ! "cm ^nskem učiteljišču. Znnjsk. trg. prehvaht, blagodejnosti tople« solnca. i u_ Umrli v LjublianL Zadnja dva Tam se spreiema,0 tudi p-i_ave. Videla je na pohodu na planine kmPte. dn(!va so hili priiaviicni s.cdeči smrtni kopal.HSa v pogrebu, zavod tn v, t° ?r.jPr,ed .h'5nmi brez ,0P,ih slučaii: Marjeta M*tlei. kamnosekova že« nazai- Preie1' smo: mag!Strat oblek Videla je druge skupine izletni-! ' " — . ,. j ■ -....... na. 27 let. — Frančiška Stigl, zasebr.ica, Sov bi so med pefjo posedovali ter s? 61 let. - Frančiška Draš'er. voznikova greli na solncu kakor je to običajno le žena, 28 let. - Viktorija Rebec. konto« poleti. Pnšedš, na Golico se ni mogla ristka. 22 'et. — Josip Pirih. zidar. 74 let. na d i viti modrini neha. krasnega razgleda _ Mariia Žvan. uradnica. 18 let. — Bar« na naš tuzm Korotan ter še dalje na Vi-, Sa--n Lipavec, posestnikova žena . hiral, aoke ture in na zgornještajerske planine ka let Veličasten pogled na naše gorske velika- i u_ Surov voznik. Po novo nasuti Ce« ne Tnslav, Mangart in Cmo prst nas je ! sti v Rožno dolino ie pripeljal v torek kar^ očaral. V času. ko bi imel biti naj zvečer hlapec Peter Vidmar enovprežen hujši mraz, smo sedeli zunaj na prostem ! voz, naložen s premogom. Ker izmučena jn bili deležni blagodejnih žarkov izredno žival ni mogla takoj speljati, io je pričel toplega zimskeea solnca. Izgleda, kakor ; surovi voznik neusmiljeno pretepati z bi« j*® 1« narava naveličala čakat! mrzle; čem. Ljudic so se iavno zgražali nad ne» antene odeje ter nam je že pred časom i usmiljenim početjem voznika, ki se pa eoalala avo]e oznnnilke pomladi, l. i po- i za to ni zmenil in je obdelava! žival na« gova mati gospa Olga Reirh. Plemeniti-! ran r^i«.- Tako tepe „ .„, ,,„. kllx ^ - « J^^J«, vrSiti .lugoslovenska Matica v Mariboru. Ker .pa se njen predspdnik g. Ribarfč briga mnogo bolj politiko, za povečanje razdora v narodnih vrstah, zanemrv-ja poleg dnigih tudi to važno zad.ičo Jugoslov. Matice v Mariboru. Pa ne samo. da ne stori ničesar v pozitivnpm oziru. "*°s'Jt"" | on niši v slepoti svojega političnega fta-stihipp^ celo to. kar smo dosedaj zgradili: Koledar Jugoslov. Matice je bil doslej — kar je samo ob sebi umevno — inspratnem delu ogledalo in pregled našega narodnega gospodarstva. Sprejemali so se oglasi izključno res narodnih podjetij In to drugače biti ni moglo, kakor tudi izdajateljem »Siidmarke* ne bi prišlo na um. sprejemati r svoje publikacije oglase narodno zavednih slovenskih j trgovcev, ohrtnikov in industrraleev. Naš koledar »Jugoslov. Matice«, pa je prinesel letos iz Maribora celo vrsto in*«-ratov Izrazito nemških tvrdk. katerih lastniki ne znajo niti besedice slovenski, a pr. celo nemškeca tida Tura da na Nova krasna kolekcija plesnih toalet je končana ln na razpolago. Razpoložena bo na prost ogled IS., 16. in 17 t m. Cenjene dame se vabijo na ogled v navedenih treh dneh od V2 11. do 1. In od 3. — 6. ure. MODNI ATF.UJE M $ARC Ljubljana, Kongresni trg 4.11. Vabijo u tudi dame t detel4 Zal, z vsem tem se ie dosegla samo za« časna ustavitev dela in nobenih jamstev dose.iai še ni, da ho ime! omenjeni pro« test vseh mc-odajnih in strokovnih kro« gov pravi uspeh. Poudarjamo še enkrat: magistratno po« slopje z oskrunienim desnim krilom ni več estetska celota. Kdor bi preko mne« nia strokovnjakov kljub vsemu izpreme« nil sedanie lice našega magistrata, bi sto« ril neodpusten greh nsd b'cem tega po« nosnega poslopia in bi prekoračil meje svoie komnetcnce. ker ;e lice mesta stvar vseh meščanov, ne pa le magistrata. Po« glejmo le, kako na pr. Pražani varuieio svoio mestno hišo. ki jim ie kakor sve« tinia! Pogleimo po nemških in italiian« skih mestih! Povsod na svetu se naide pieteta do starih svetinj, se najde pravi estetski ozir. Da Hi se pri nas ne? Ni li dovolj, da so pred časom tako neokusno prebarvali magistratno predvežo? Naj li Ho res v Ljubljani za arhitektonske uk-epe mero« da »en kdo-ko!i, samo ne arhitekt ali ume* nik, oziroma vsa iavnost? Obžalovati je. da v naši državi še ved« no ni uveljavljen spomeniški zikon. Id Hi v tem oziru napravil red. flim dalie bodo odlašali z nitm. tem več škode Ho. Zal tudi, da se v Ljubljani še vedno nI ustanovila v okrilju magistratne merodaj« nosti komisija arhitektov, ki Hi stalno pret-esala načrte, ki predvideva io kakri« nokoli izpremembo lica mesta, nove zgradbe in rušenje starih. Mari nimamo doma dovolj strokovnjakov, ce'o takih, ra katere nam ie inozemstvo zavistno? tipamo, da Hodo vladni In msgistratni kropi že enk-!>t uvideli to nujno potrebo j in stvar uredili. — «JUTRO» št 12 o • Vreme se izpreminja Dober teden že imamo naravnost spomladansko vreme, ki je že marsikomu dalo povoda za sicer neutemeljeno upanje da letos zime sploh r.e bo več,, če je doslej ni bilo Dosedaj pa nismo imdi zime, kakor vemo. Marsikdo se je v mislih že bavil s spomladanskim' toaletami, morda Je bila med njimi tudi kaka ljubezniva či-tateljica »Jutra*. No, pa kaže, pravimo kaže, da ne bo mnogo kruha iz te moke. Kajti vreme se izpreminja. Pri nas sicer še ne, pač pa drugod, in iz tegj se da sklepati, da bo tudi pri nas v par dneh nastopil preokret v sedani.-m, naravnost idealnem zimskem vremenu. Iz Švice prihajajo vesti, da je tamk.ij nenadno, kar čez noč, nastopil silen mraz. Večinoma je po nižjih krajih Švice kazal toplomer še 17 stupinj nad u člo. Začetkom tega tedna pa je živo srebro naenkrat padlo na 7 stopinj pod ničlo, v višjih legah celo na 15 in več. V kantonu Glarusu je v torek mrznil na planjavi mož, ki je bil prav dobro obiečen, v gozdičku pa dve gospodični, ki sta zgrešili pot. Tudi iz drugih krajev poročMjo o silnem mrazu, ki je zahteval vei žrtev. Na mnogih krajih je vodi močno zamrznila in povsod se dela debe! led. Po ulicah je naravnost nevarno hoditi, ker si vsak hip v nevarnosti, da ti ne spodrsne ln da se ne pokvariš. Nad Šv-'co se oblači, kakor pravijo poslednja p.Jročila. Pričakovati je, da v kratkem zapade sneg. Pa ne samo iz Švice, tudi iz drugih držav prihajajo podobne vssti. Povsod računajo s skorajšnjim padar.jem večinoma tnli zaželjenega snega. Pr-dč si sploh ne moreš predstavljati zime, vsaj ne v naših širinah, brez snega. Ali je to sploh še v redu, da za božič še ni padel sneg? Drugič si ga pa želi kmet, ker se noji za ozimino, ki bo spomladi slabo kalila, če bodo tla premrzla. Kaj bo in kaj ne Oo, o tem se ne da dosti razpravljati. Edino, kar m-vem o danes povedati svojim prijateljem, te: počakajte, pa boste videli! Gotovo je le, da dolgo več ne bo ostalo lepo. kega. Sredi dela pa je Grka nenadoma zgraoila malarija, ki ji je podlegel. Svojemu očetu je zapustil načrt, na katerem je natančno označil kraj, kjer so skriti neizmerni zakladi makedonskega kralja. Ruska caristična vlada je dala 1. 1913. kmetu Saveljevu dovoljenje, da sme Iskati zaklade. Ta kmet trdi sedaj, da je našel dragocenosti Aleks&ndra Velikega. Vendar pa zahteva od sovjetske vlade, da mu mora odstopiti tretjino vsega zaklada, ako hoče od njega izvedeti, kje nai koplje. Sov.eti v Baku so sedaj zaprli kmeta in preiskujejo, v koliko odgovarjajo njegove navedbe resnici. Stavka mornarjev v Avstraliji Avstralski mornarji so začeli stavkati, ker brodarske družbe niso ugodile njihovim zahtevam po izboljšanju gmotnega položaja in nekaterih drugih ugodnosti Vsled stavke je ustavljena vsa plovba. Vlada je sedaj naprosila sodišča, na) diskvalificirajo zvezo mornarjev. Ministrski predsednik Bruce je izjavil, da po-menja stavka pomorščakov napad na državo. Pravi, da je prišlo vodstvo izvest-nih strokovnih organizacij v roke revolucionarjev. Kot odgovor na ta korak vlade so pristaniški delavci v Sidneyu, glavnem mestu Avstralije, proglasili bojkot nad celo vrsto nadaljnih parnikov, ker so člani zveze bivših vojakov prevzeli nalaganje in razkladanje na teh ladjah. Sedaj postopata zvezi strokovnih organizacij mornarjev in pristaniških delavcev solidarno. Razmerje med pristaniškimi delavci in bivšimi vojaki, ki jih pomorščaki smatrajo za stavkokaze, je zelo napeto. Prišlo je že zadnje dni večkrat do spopadov. Tako' se je vršil te dni v Stdnevu pravcati boj med močno skupino bivših vojakov in gručo pristaniških delavcev, v katerem je bilo več oseb hudo ranjenih. _ Zakladi Aleksandra Ve. likega Ruska javnost je te dni zelo vznemirjena zaradi nekih zakladov, ki jih je skril Aleksander Veliki štiri stolet a pred Kristom. Pravijo, da prtiskuje ljudski komisar v mestu Baku na Kavkazu navedbe nekega kmeta, ki trdi, da pozna tajnost tega zaklada. Ta kmet pravi, da je prišel leta 1S60. bivši knjižničar turškega sultana, ki je bil Grk, v svojo domačo vas Šamaho, da bi Iskal bajne zaklade Aleksandra Veli- Zena v službi policije Žena v službi policije, zlasti kot de-toktivka. ni nič novega. Skoraj vse države imajo v svoji policijski službi ženske, ki povnrr^č.no zelo zadovoljivo izvršujejo svojo naloga. Zlasti se odlikuje na tem polju Anglija. V policijski službi v Londonu j«5 že mnogo let nameščena g\15. Maud West.ova. ki naravnost vzorno opravlja svoje posle in velja kot najfioHšn detektivka na svetu. Ta dama izvira iz stare odvetniške rodbine, in zato ni nič čudnesra. Se se je že kot ml« io dekle začela baviti s kriminalistiko. Po njeni izjavi je ženska v mnogih ozirjh bolj pripravna za policaja kot moški. Znano je, da pola svet smatra za elegantno damo v večerni toaleti ali za pomotar-eo in ribarieo s krtačo v rokah. Razumeti mora vse in mora znati v najkrajšem času popolnoma iznremeniti svojo zunanjost. Predstavi tati mora elegantno, ponosno a ris t o'-'a ti njo. paT minut kasneie pa mora biti. če znhte-vaio okoliščine, strežnica. Ženska brez naohrazbe tega ne bi mocrla storiti, ženska ima veliko lažie dostop na vse mogoče kraje kot moški. Na ta način izve zaželeno tudi veliko prej. Miss Westova pripoveduje, da je igrala že vse mogoče uloge. Rila je prodajalka, dekla, natakarica, strežnica v bolnišnicah in drugih podobnih zavodih, sobarica in hotelska name-ščenka. Zelo težko ji je bilo v začetku posnemati moški gla-s. Kasneje se je v tem tako izurila, da je ne bj po glasu nihče spoznal, da je ženska. Po mnenju Westove je najbolj zanimivo najti anonimne obrekovalce. Pravi, da je pri tem dobila globok vpogled v dokaj čudno duševno razpoloženje raznih ljudi, Naravnost čudno je, kako oh rek o-valci mislijo in delajo. Zunanja sila goni marsikoga k takemu zločinskemu postopanju. in z marsikomur je treba imeti usmiljenje. Starost ne igra pri ženskem detektivu nobene uloge. Marsikatera žena .je odkrila že precej pozno svojo sposobnost za polica .ja. Zanimivo je, da je na Ansrleškpm naval rut žensko policijsko službo izredno velik. K temu je predvsem kriv kinematotrraf ker slika policijski poklic kot izredno razburljiv in zanimiv. Zato ni čudno, da se. posebno pri mladini, vzbu ja vesel ie in naravnost hrepenenje no detektivski službi, ker vsakdo misli, kdor je le parkrat videl detektivske filme, da je že rojen policaj. Poklic detektivke zahteva velike izdatke. Ženski detektiv mora imeti izredno obsežno garderobo Imeti mora vsak hip na razpolago veliko več vsakovrstnih oblek kot moški. Pomisliti je treba tudi na dejstvo, da so si moške obleke zelo podobne in da se sploh moška moda skoraj ne menja, dočim je to pri ženskah popolnoma drugače. Marsikdaj ne sme obleči detektivka ene obleke dvakrat, ker bi jo sicer ljudje takoj spoznali. Tsto velja tudi za druge toaletne potrebščine, predvsem za klobuk. Londonska policija zalaga dobre po-Iicajke s celo kopo denarja, ker vč, da morajo imeti vsak čas na razjiolago, če troba. tudi velike denarne zneske, da ne pridejo v stisko, kadar zahteva služba od ni:h elegantnega nastopa v najodličnejši družbi. X Nove obtožbe v aferi Kadivčevl. Gospa Kadivčeva, ki je bila kakor bo čitateljem »Jutra« še gotovo v spo mit.u. obsojena na več let ječe zaradi raz-nh nečednih dejanj, in se nihaja seri a j v jetnišnici v St. Pfiltnu pri I ni naju je zaprosila za obnovo razprave, češ, da ima povedati nekaj posebno v.ižiiiga. kar bi jo precej razb;•■menilo. Višje deželno sodišče na Dunaju je sedaj to prošnjo obsojenke zavrni lo Kadivčeva je namreč v svoji oro šnji dolžila svoje soobtožence, prt 1-vsem bivšega barona Leopolda Ch!n ireck"ga, da se je hudo pregrcH. Fe navedir so imele za postali:-), la je sodišče uvedlo kazensko postopa.ije zo*ier Kadjvčeve soobtožence. ki 'O bili pri prvi razpravi oproščeni. Preiskovalni sodnik je zahteval, naj ta kcj pripeljejo Kadivčevo na Dunaj. X Velik požar v tvornlci sladkorja. V torek popoldne okrog ene je izbruhnil, kakor smo kratko že poročali. v tvornici sladkorja v Chropinu na Moravskem velik požar, čigar vzroki doslej še niso ugotovljeni. Ogenj je nastal v oddelku za rafinerijo in se je hitro razširil na celo poslovile. kjer je nanit^č«na lalitieriia lo poslopje je pogorelo do tal. Požarni hrambi in delavcem tvornice se je po hudem naporu posrečilo rešiti skladišče. polno sirovin ter strojni oddelek in velike zaloge izgotovlienega sladkorja. Skoda znaša več milijonov, je pa pokrita z zavarovalnino. Gasile so n..žarr,e t.rarrit.e lt vse tK.uiee. srečilo se um ie proti večeru l>kali-zirati po^ar. ki še vedno traja. Za sosednje hiše ni ve? nevarnosti. X Ustanovitev Igralnice v Bttdim-oeštl. Madžarsko notranje ministrstvo je dalo podietrdkom igralnice v 7,ooo-tij nri Gdanskem koncesijo rj\ ustanovitev icTalskega kazina v Rudim-ppšti. Kazino naj bi se nastanil na Martraretnem otoku v prostorih aristokratskega Otošketra kluba. Podietniki se morajo obvezati, da )>odn namosto klubovetra poslopja prej ali slej seri dali monunrMitalnn kaz;nsko palačo t>o vzoren Monte Carla. Notranje ministrstvo račnna. da bo Imela ustanovitev medna rodneira igralskega kazina v Rndimpešti za posledico z.naten po-vzdig tujskega prometa na Madžarskem. X Zoret staro rimsko mesto so Izkopali. to pot v Angliji in sicer 7 milj južno od Shrevvsburvia. Mesto se je imoriovalo ITrieonbtm in je pokrivalo ploščino 7 km'. To mesto je bilo zelo važno Ilrioonium je 1<»*n1 na kri-žiščn ee«t ter je bila v niem ena, ft> ne dve rimski lejriii. Izkopanine so pokazale. da je mesto trpelo večkrat zaradi požara. Odkrili so n. pr. ostanke precej razsodne bazilike, ki ie bila po dveh vrstah stebrov razdeljena v tri ladje \Ta južni strani bazilike je bilo kortalispe. v katerem so načli skelet moža. ki izten-nje roko oo kupn denar ia. Razen tega so našli tu še druge skelet« mož. žen, pa tudi otrok. Te ljudi so bržkone pokopale razvaline, porušila se je bazilika zbog požara Mesto so uničili 1. 420. Briti. Uricotuum i je imel široke ulice. Novci, ki so jih našli, so nekateri tako dobro ohranjeni. kot da so bili šele kovani. X Kako so urejene ameriške banke. Pred kratkim je seziiiala »Federale . Bank* v New Yorku novo palaS). Podjetje zaposluje nad 2500 uradnikov, i Vrednost depozitiranega denarja in i vrednostnih papirjev znaša nad 500 I milijonov dolarjev. Shramba za dragocenosti se nahaja 25 metrov pod zemljo in materijal, iz katerega je zgrij-no i poslopje je takšen, da ga ne more zrušiti niti dinamit. Posamezne sobe imajo po šest vrat iz jekla, ključe centralne blagajne pa čuva poseben uradnik, ka terega nadzoruje stalno pet inšpektor jev. Dvorane v tem oddelku so tako urejene, da se čuje vsak poskus odpi- ranja in zapiranja. Posebni, akustično občutljivi a|«rati naznanijo vsak šum. Pravijo, da je pod temi okoLuostmi vsak vlom v banko izključen. X Mikroskopična dopisnica. »Mev saggero* poroča: Prejeli smo dopisnico, ki jo je s prostim očesom napisal prof. N. D' Uršo, lepopisec, ki se bal mudi v Rimu. Obs«ga 260 vrstic, 11 tisoč besed. 54.980 6rk. Napisana j« zgodovina <*me gore, zaljubljene pesmi, povesti, legede in pesmi črnogorske življenje Petrovičev, kraljice Helene, kralja Viktorja F.manuela OI, njuna poroka itd. Prof. D' Uršo j® specijalist v mikroskopični pisavi. Ne neki drugi dopisnici je »pisal zgodovino savojskega rodu od začetka do Humberta L, na drugi strani, kjer j« poštna znamka in naslov, na je napisal tretji spev Dantejevih V'e. Pred D' Ursom je bilo mogoče napisati n» navadni dopisnici največ 3000 besed. Zdravstvo za damske kostume in plašče po zelo ugodoi ceni ima v zalogi tvrdka Drano S iiwab, W\m Je-li tobak škodljiv? V tobaku se nahaja nikotin. Ime tega strupa izhaja od Jeana Nicota, francoskega poslanika na Portugalskem, ki je sredi 16. stok tja prinesel tobačne liste v Francijo. Leta 1571. je španski zdravnik Nicolas Menardes izdal knjigo o tobaku, v kateri povdarja njegovo zdravilno vrednost. Zato so kmalu jell uporabljati tobak kot medikament. Kajenje na javnih prostorih pa je ostalo še dolgo časa potem zakonito prepovedano, in tudi sicer je bil kadilec izpostavljen zasmeliu konservativnega naroda. Kajenje se je jelo širiti šele sredi preteklega stoletja. Kemično je nikotin alkaloid. Razen nikotina pa se nahajajo v tobaku še piri-dinove in pikolinove baze. Sluznice ust in dihalnih organov vsesavajo nikotin, ki dospe tako v kri in s krvjo v vse telesne organe. V novejšem času je študiral dr. Heinz, kolika množina nikotina dospe pri kajenju v telo. Dr. Heinz izhaja s stališča, da je v različnih tobačnih preparatih množina nikotina različna. Iz žvečilnega tobaka in iz tobaka za noslanje ie nikotin skoraj popolnoma odstranjen, tobak za pipe vsebu;e pa manj nikotina kakor cigarete. Avstrijske »Virginias.-cigarete vsebujejo do 7 odst. nikotina, t j. precej več kakor »Havana—cigare. Ce se kljub temu zgodi, da se kadilci havanskih cigar češče zastrupe na nikotinu kakor kadilci cigaret, ie temu vzrok dejstvo, da pridejo havane v promet prccej vlažne. Tobak vlažnih cigar pa vsebuje 50 — 75 odst več nikotina kakor tobak suhih cigar. Heinz Je dalje ugotovil, da pride pri inhaliranju osemkrat več nikotina v telo kakor pri navadnem ka.cnju. Ako kdo pr vič kadi, nastopi rado akutno zastruplje-nje, ki se javlja v tesnobnosti, potu. bljuvanju in v ojačenem delovanju srca Značilen za tako zastrupljenje je tudi sprva počasen, potem pa vedno hitrejši utrip, bledica obraza in pogosto tudi omotica. Akutno zastrupljenje je pri kadilcih precej redko, ker se organizem kmalu privadi na man šo količino nikotina. Zmerno kajenje vpliva na kadilca v mnogem oziru ugodno, vzbuja ugodje ln zdravju ne škoduje. Izmučeni živci se osvežijo pri pušenju tobaka In tudi misel postane prožnejša. Vpliv nikotina na možgansko skorjo pospešuie domišljijo. Nasprotno pa se prenapeti živci in čuti ob pušenju pomirijo. Nervozni kadilci imajo navado, da cigareto popušiio jedva do polovice in takoj prižgejo novo. To ravnanje je fizijološko upravičeno: nikotin se namreč kupiči in nabira v ogorku in kadilec instinktivno čuti, da mu kajenje več ne prija. Nikotin povzroča Izločevanje žlez. Pri akutnem zastrupljenju se opaža nabiranje slin v ustih, pot Izstopa iz kože in bolnika pritiska urin. — Nezmerno uživanje tobaka pa zdravju seveda škoduje hu e. Oovorili smo že o škodljivosti vdihavanja tobakovega dima (inhaliranie). Istotako škodljivo je poiiranle dima. Ako kadilec dalje časa nezmerno uživa tobak, nastane kronično zastrupljenje. ki zadene žrelo In jabolko, pa tudi srce, želodčni kanal, ušesa, oči, živčni sistem in seks:: a'ne organe. Dolgoletni kadilci, ki oživijo mnogo tobaka trpe na slabem spominu in na pozabljivosti. Ti simptomi pa M brzo Izboljšajo, če kadilec za nekaj časa omeH kajenje. Mnogokrat se čuje vprašanje: koliko cigar ali cigaret smem pokaditi br« škode? Temu ie težko odgovoriti. Mero-; dajen Je namreč telesni ustroj kadilca. Kadar ti tobak ne prija več, kadar « pušenje škoduje, prenehaj kaditi, ln ne ( bo se ti treba bati škodljivih posledic nezmernega uživanja tobaka. Kot zdravilno sredstvo se tobak Se danes uporablja med ljudstvom. Baje upH-va kalenje na protin in na revmatično otekanje členkov. V zadnjih letih so priporočali zdravniki kajenje proti gripi, čel da kajenje desinficira usta, kier se najraje nabirajo bacili, ki povzročujejo špansko bolezen. Splošno lahko torej rečemo: zmerno kajenje bodisi cigaret, bodisi cigar ali pipe ne more Imeti resnih posledic za zdravje kadilca. Dokler bo živelo človeštvo, bo Imelo poželienje do uživanja. In uživanje tobaka mu lahko mirne ve*U priporočamo. Samo zmerno. Nalezljive bolezni v L 1924 Odsek Zveze narodov za zdravstvo le sestavil statistiko nalezljivih bolezni T letu 1924., ki je zelo zanimiva. Iz nje s» vidi, da ie zdravstveno stanje prebivalstva na vsem svetu razmeroma precef zadovoljivo ln da se nam ni bati pre-| hudij epidemij. Pred vsem naglaša poročilo takozvi-! no spalno bolezen v Angliji, ki je ena najhujših epidemij te vrste, ki jo Je kdal j doletela. Dočim je zbolelo za to epideml-; jo leta 1923. 1038 oseb, je porastlo lte» i vilo dne L novembra 1924. na 5673. Sicer je ta izredna bolezen razširjena T majhnem obsegu le še v Italiji, na Švedskem in v Švici. Influenca ie bila lani precej brezpomembna. Kuga je precei nazadoval«, zlasti zadnje mesece v Egiptu. To le najnižje stanje obolelosti za kugo poslednjih pet let Kolera le zahtevala v indiji v jeseni ia veliko število žrtev, sedaj pa nazaduj«, kakor v drugih državah. Isto velja za pe-gavico. Koze so se pojavile v nekoliko večjem številu na Španskem. Razmeroma mnogo oseb Je obolelo za to bolez-nilo tudi na Angleškem ln v Severni Ameriki. Trebušni legar ie bil v poznem poleti« nekoliko bolj pogost v baltskih državah In na Poljskem. V Nemčiji je zbolelo nekaj več ljudi kot prejšnje leto. Resn« epidemije škrlatinke so se pojavile v posameznih dežeiah, posebno v Zedinjenih državah. Ena najhujših nalezljivih bolezni Je bila lani malarija, za katero je v Rušili zbolelo več milijonov ljudi, vendar pa lih le kljub razmeram pod sovjetskim režimom umrlo razmeroma le pra» malo Drugih nalezljivih bolezni lansko leto ni bilo, ali vsaj ne v taki množini, da U se dalo govoriti o epidemiji. E. Trčval; Lev in miš Pravljica za odrasle. V vinarni Mignon, kjer so šopki krasili mizo, je sedela vesela družba starejših gospodov. Slavili so petdesetletnico zaslužnega rejirezentajiita visoke finance, Fra.na Laaba. vsakila njega gosta v tej vinarni Zahajal je sem z matematično točnostjo na pred-južnik ob pol dvanajstih h svoje pisarne v soseščini. Njegova družba je bila zbrana pol-noštevilno. Razen lekarnarja Rozho nja so bili tu bankir Švestka. ravnatelj finančne prokuratnre Zvonil, last nik menjalnice Kunštfltskv. živahni stavbenik Lerkdo in slednjič okrajni predstojnik v pokoju Hevberger. Vsi =o v sla vi jen cu častili svojega glavarja. Laab jih je res nadkriljeval po svoji smeli podjetnosti, po svojih velikopoteznih kombinacijah in do-bičkanosnih transakcijah. Na borzi je bila njegova beseda pravi orakel. po katerem se je ravnala armada malih špekulantov. Nihče ni pravzaprav vedei, kako veliko je Laabovo bogastvo. in vsak je bil prepričan, da je neizmerno Ker Laab ni ostajal pri svojem predjužniku dalje kot pol ure, so se vsi požurili s čestitkami in napitnicn-mi. Jedli in pili so dares na Laabov 'račun. Leckdo, ki je imel razen z.late j tudi še poetično žilo. je nazval slav ljenca v visokodoneči apostrofi leva med ostalo drhaljo, ne izvzemši niti prisotnih. Sledilo je hrupno pritrjevanje, ko je Lee.kdo končal svoj nagovor, zazvonili so kozarci s šampanjcem. Slavljonec se je samo ironično smehljal in kimal 8 svojo napoleonsko glavo. Potem je sam povzel besedo. _ »Prijatelji, opazka o levu me je spomnila na znano basen o levu in miši.» «Aha!» =e je vmosil razgreti Švestka. »Kako je lev zašel v mrežo —» »!n je miš preglodaln vozle ter ga osvobodila,* ie dopolnil Leckdo. »Pa kaj vlačite te inisli sem?» jo ugovarin.1 Knnštatskv. ki ga je pri spominu na miš obšel mraz kot kako nervozno gospodično. »Cisto upravičeno.* je odgovori' Laab. Imenovali ste me leva. No. in res, tudi meni se je pripetila slična nezgoda, kakor onemu levu z miško. Seveda meja miš je b'la le simbolična tako. kakor sem tudi jaz le simbolični lev.» »To bo nekaj!' se je veselil ravnatelj Zvonil, ki je sam rad in dobro pravil anekdote. »Jubilejna prigodba!* je klical Švestka. »Gospodje, pustite ga govoriti!* je opominjal Leckdo. In obrnivši se k Laabu. je rekel ter pobožno zavi>l oči: »Oči vseh upajo vate. o gospod!* »Na, dobro! Kakor veste, gospodje, hodim v Prago iz svoje vile na Žižk-> vu peš; to pa zat.o. da se iz.prehodim. V Karlovi ulici, »pri Bolgarjit*, je stal leta 1919.. ko se je pripetila moja pri godba, vsak dan enoročen berač, ki se je izdajal za vojnega invalida, a v resnici ni bil. Dajal sem mu miloščino, a ne toliko iz usmiljenja, kajti možak je bil še precej mlad in 8pf«ob^n za delo. kakor zato, ker mP j* njegrvo glasno zahvaljevanje zabavalo. M"j berač je bil rojen govornik in svojo ■;. tbvalo je imel očividno »top;ij°van > p<> višini milodarov. ki jih je dobival 1.17 sem mu dal vsakokrat krono in njegova zahvala je bila prima rrimis-sirra. Tako-le se je gladila: Tisočkr.v-na hvala naj spremi ia vsak korak mi-•ostnrga gospoda sto let d Igo' In meni naj bj bilo dano. da bi mogtl povrniti! Klaniam se. Možak je imel glas kakor xvon in (ljudje so postajali ter se smejali i menoj. Najbolj me je zabavala obljuba I jiovrafeila. Domišljavi možak sem si mislil, in fantazijo ima! V kakšen pre-i vrat neki upa. ki bo njira obogatil j mene pa pripravil na beraško palico? !Tako hitro se menda ne vrti niti zloglasno kolo usode, da bj bili današnji bogataši jutri že berači in nbrat.no. In glej. zgodilo se je nekaj, česar se nisem nadejal, in moj berač je odnesel palmo zmage. Ali se spominjate, prijatelji, na boljše viški ptič leta 1010.. ko »o bile oplc-njene trgovine na Zižkovu? Se! sem. nič sluteč, svo:o običajno f pot zarana v banko. Kakor da so padli z jasnega, so me obkolili ljudje t pit me začeli zmerjati »Poerlejte nažrtesra buržuja!* so kričali ter me Obdajali v vedno ožjem krogai, ki sem se zaman trudil, da bi ga prodrl. »Iz nagega potu mn je narastel trebuh in iz naših žuljev je ta-lp zlafa verižica. Ta mora imeti hiš in denarja, pr okle ti navijalec revnih ljudi. Tepite ga! Obesite jra, verižnika!* Priznam, da nisem bil vesel takih ljubeznivost L In stražnika na daleč in široko nikjer. Skušal sem pomiriti drhal, ki je sikala vame. Najbolj «o divjale ženske. Merile so mi s nohfcovi naravnost v oči. »Ampak prijateljčki — motite te jaz "sem prijatelj delavcem —» »Laže!« je kriknil umazan fantalln ter mahnil čez glave ostalih s |«tico po meni. Toliko da sem odbil udarec nad glavo s svojim dežnikom. Seveda dežnik se je prelomil. Moja situacije je postala nrav kočljiva. Od **meg» hrupa je bilo moje proteste In razlag« vedno manj slišati. Kar začujem znani, rezki glas. »T/mdje, aodrugi, počakajte! Kaj delate?* «.Iirka!» je zaklical nekdo In krog okoli mene se je razširjal. dirka, moj berač se je prerival K meni. »Saj to je vemdar sodnvg Kačenka,« je lacal. ne da bi trnil z očesom. »Ka-čenka z Vinogradov. Dober gocijalist Gre okoli Rajskega dvora v evojo bal-to. Sodrug Kačonka, verjemite mil Na.5 človek! Saj ga vendar poznat« » shodov v Strašnicah, na Stvanici, M Bezovki!* Tako je M jezik mojemu proknr«. torju, da je vsakega kar omračil. Ie s največjo predrznostjo je proslavljal Vprašanje padanja cen tudi najlaž,ie ud,e! tvorila izhodi Ve te čim je seveda s starimi prej plačanimi zalogami drugače. Trgovci, ki imajo tak' ine zaloge, brez izgube večinoma ne mo: velike pre!u Ine proge. Razen tega naj bi se zgradila petrole skp luka v Bec d' Ambes, kjer se steka Dordogna v Ga rejo sediti svojim srečnejšim tovarišem, rcnno. • slediti jim bodo končno morali, ker jih I Načrt proge 45. vzporednika nas Ji'go-bo konkurenca v to prisilda. Znižanje 1 slovtne zanima, ker bi tekla ta pri ga de-cen uvoženemu blagu torej z upravičeno* loma po črti Rak'. k-Uubljann-Zagicb-stjo pričakujemo, kolikor pač cene ene« i Beograd-Niš-Skoplje-Solun, ki jc taki.re-mu ali drugemu blagu nc naraščajo na koč hrbtenica našega železniškega omrež zunanjih trgih, kar kljub čvrstoči dinar*: ia. Na žalost ta glavna pri ga našega ; žep je skesa leta do dne 31. januarja, za dru jo polovico koledarskega leta pa do dne 31. julija in da je tudi eventuelno Se plačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih dovčnih uradih. Odslej s,} ne bo mogel nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan takso plačati. == Obtok novčanlc naše države koncem leta 1924. je 7. na šal 0.001 503 765 Din. V zadnjem tednu decembra se je obtok novčanic povečal za 91.111-865 Pin. V istem času 39 je povečala kovinska P"d-losra za 13.901.353.24 na 474.351.472.45 dinarja. = Za znižan'e železni",ke tarife za rre — Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu 7. t. m. zmanjkal za. 733.000 na 127.563 000 funtov šterlingov. = Obtok novčanlc v Nemčiji. Po izkazu 7. t. m. je nazadoval obiok državnih bankovcev 7,a 141.6 na 1799.8 milijona. Občni zbor Gorenjske Sokolske žup« se viši v nedeljo, l. februarja ob 8. uri r Sokolskem domu v Škof i Loki. Sokol Kor. Bela - Javornik ima svoj letni občni zlior v nedeljo 18. t. m. ob 10. v telovadnici. Zaostala članarina se mo- obtok rentnih novčanic pa za 113.7 ca ra poravnati pred občnim zborom. Ude- 1712 milijonov. 14. januarja: LJUBLJANA. (Prve številke denar, druge blago in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7 odst. posojilo 64.5 do 0. vojna škoda 129 do 131 (I3()),| Celjska posoji'nica 210 do 0, Ljubljan^-i kreditna 225 do 0, Merkanlilr.a 124.5 do 128. Vevče 100 do 0. Ni*ag 36 do 40, za ležba za članstvo obvezna. Sokol v Skofj! Loki ima svoj redni letni občni zl>or v soboto. 17. t. m. ob pol 20. v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom. Sokolsko društvo v Trbovljah ima sroj redili letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 14. » dvorani g. Ane Forte na i Vodah. — Udeležba za vse članstvo obvezna. dolžnice Kranjske deželne 0 do 90. — voz iajec in perutrine. Udruženje tr-rov- C ligo: pšenica, domača, franko Ljub-cev in irdustrijVev v Suhotici se ie obp- | Ijnna <40 do 0: turščica: nova. def.. umet-nilo na generalno direkcijo državnih že- 00 sušena, Iranko Ljubljana 0 do 230, leznic s prošn:o. da bi se znižala prevoz- nova. gar., franko sremska postaja 185 ohž.ni Ope.n m Pr. sek;, zgraditi ncl tarifa za zaklano in živo perutnino ter i do 0; oves, bnški. franko skladišče Ljub- tržaška športna in Hn.nfm. skupina. R, Spori Avtomobilsko dirkališče tn.nerava v Prose k-i zgraditi neka ja onemogoča znižanje cen pri nas. prometa še ne funkcijonira brezhibno. V mnogo večji časovni razdalji običaj«' Odsek Zagr.b-Beograd obratuje najslabšo sledijo valutnemu dviganju nižanja1 še, čeprav je za nas najvažnejši. Ko so cen domačih proizvodov, posebno indu« gradili ta de! proge niso mislili na pri-strijskih. Naj dinar poskoči danes še ta« j hodnji razvoj prometa na tei progi. Vpra-Ico visoko, radi tega se produkcijski stro« j šanje prometa med Zagrebom in Bergra-ški še dolgo časa ne znižajo, posebno i dom se bo težko rešilo na drug način kaže pri nas ne, ker ne uvažamo znatnejših j kor z zgradbo popolnoma nove dvotirne množin sirovin. Ako vzamemo za primer j železniške prr ge. kakršnokoli industrijo, vidimo, da se pla« I Ta nova proga bi šla Iz Beograda pre-če delavstva niso znižale, sirovine, na« ko Sahca-B eline-Brčkega-Duhice, krder bavljene navadno že davno prej, radi bi imela zvezo s progo Zagreb-Brod. Nje-skoka Din niso na kakšen čudežni način postale ccne'še, državne davščine so osta Je iste itd. Skok dinarja, ako je prehiter, pomeni resno opasnost inozemske kon« kurence in s tem opasnost propadanja naše industrije. Kaši izvozni poljski pridelki moraio ie hitreje kakor domači industriiski pro« izvodi slediti dinarju, ker so njihove ce« ne v največji meri odvisne od inozem« skih tržnih prilik, ka iti sicer izvoz zasta« ne. Zlasti cene pšenici, ki so se izza ic« ilcih prevoznih stroškov ne morejo izvozniki konkurirati s cenami na zuna* njih tržiščih. = Veli'-! se'o m s krznem v Ssra!evu se bo priredil 21. t m. Na sejmu bodo rnzstnvliena samo krzna nnSh domač/h živali, predelana v domačih tvornicah in delavnVah. — Brodska tvorrl^a vagonov. Iz Za-crehn po-očnjo. d a bo v kratkem zopet 7nčela 7. dolom tvonven vagonov v Slavonskem Rrodti. Ta tvornica je prenehala 7. delom 7/irndi tera. kpr je pmmrtno lijonov zlatih dinarjev plus tračn!ce in j ministrstvo ukinilo pogodbo z njo. Ped.i.i most preko Save pri Sabcu in preko Dri- "e Nwlo 7 tvornici izdelovale tudi loko-ne pri Bielini. ki bi jjli zgradilo ininistr- motive. stvo javnih del. Tudi most preko Save = Nov veliki dtibrovnlškl parni';, pri Beogradu ni vštet v to svoto, ker bi Kmcem t. m. ho spuščen v more nnj-skupno služil več progam. j 'efji nnrnifc D.ibrovnčJte parol, rod .trske Lahko dobimo pa še drugo vzporedno j plovidbe za p-pkooccansko službo, ki «e progo, ki bi tudi vezala hrvatsko s Sr- h" imenoval -Frdpriko ObvuV ki ic'm" bijo in bi se dala upostavit: z gradnjo ™jvrčip<"n delničark te družbe. Parnik dveh prog: Koprivnica-Varaždin (42 kin), knpUnn v Angliji: i700mdcl- srednje debeli, franko gor. post. 0 do 225; j '-'"c. Velika kurva. <1 bo ooiga Sf-0 tn, pšenični zdrob. Donji Miholjanc, franko bo pri Opčini vezala obe ravni progi. V ladiSče Ljubljana 0 do 700; pšenična ravnih progah bo dirkdiščc 20 m široko, moka: <0>. Fjelovar. franko skladišče v veliki kurvi pa .50 m Trojki so pto- Tjelov; Ijublj-na 0 do 675, *2>, domača, franko skladišče Ljubljana 0 do 625. <2>. f"an-'avir. franko skladišče Liublinna 0 do 625. <5», domača, franko skladišče Liub-Lana O do 5'V). za krmo. frnnko Olžici 0 do 245. Kupčijsltih zaključkov ni bilo ZAGREB. V ofek-jh tendenca nespremenjena. — V devizah je bila tendenca nekoliko slabša kakor včeraj. Tečaji vseb deviz «0 nanmm včors išnicmu dnpvu za nekoliko točk popustili. Rlnga je bilo precej na trži"ču. 1'roti konru so sp devize ponuiale po višjih tečajih, nakar je j stopila v akcijo Narodni banka in pokrivala povpraševanje v Čekih na London, New York in fivico Narodna banka je dala New-Yorka okrog 30.000. Švica okrog 300.000 Promet se je gibal v višini okrog 12 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 0.0862 do 0 0882, Bu ra.'i.njeni na 4 milij.ni^ lir. T udi tržaški mestni svet se je izrekel 73 ta projekt. Dunajski Rapid v Zugrcbu. Kakor poročajo zagrebški listi, bo dunajski Rapid še ta mesec igrai v Zagrebu dve tekmi, in sicer proti Concordiji in Dr.di Hašku. Ako bodo pogajanja uspela, se bosta vršili ti tekmi 24. in 25. januarja. Kongres t'lh'A Cehoslovaki se pridno pripravljajo za kongres KIFA.. ki se vrši maja mesca v Pragi. Dosedaj st3 določeni nastopni reprezentativni tekmi: 23. maja Švedska : Češkoslovaška, 24. ma a Poljska : Češkoslovaška. Ni izključeno, da se bo perfektuirala tekma Budimpešta : Praga. Tekma je pač odvisna od konierence med češkoslovaškim in madžarsk:m savezom, ki se vrši, kakor smo že poročali, I. februaria v Bratislavi. Češkoslovaški savez bodo na tej konferenci zastopali prof. Pelikan, tajnik dimpeJla 0 086 do OOS8, Italija izplačilo,,,. , . .... 254 7 do 257.7. ček 254.5 do 257.5, I.on-I Kys,ar ,n prof" Leberbard. ki bi hrez tračnic st:ila komaj 4 milvione aeni visoko dvignile, bodo lažje nazado« j zlatih Din, in Našice-Vinkovci. ki bi pod To lp "^večii narob-nd nn«e države. va'c, ker tako visok porast cen itak ni istimi pogoji prišla na 6 milijonov zlatih = Llkvida^Ia v 7agre»"t. .In-osloven- bil utemelien na podlagi produkciiskih 1 Din. I Pc»roV-ska. d. d. v 7acrrpb„ =e »e Hon iz-d-Čilo 292 95 do 295 95, Ček 291.95 stroškov. Kakor smo doslej opažali, soj S temi tremi progami v dolžini 441 km, razdrnžil.i in prpJla v likvidnem. 7/, nn- ,1o 294 95. New-Vork ček 61.05 do 62.05, n„tnni,n „r„li midžirski renrezen se predvsem cene jajcem močno ravna'e ' ki se nt bi dale težko zgraditi in ki bi i''« nnnikov je rok 6 mesecev od dne 1 pariz 329 9 do 334 9, Praga 183 do 186. ^ v^^fi, po valovanju dinarja, kajti to blago je I veljale okroglo 41 milijonov Din. če bi do- m- ček 1S3 do 186. Švica 1181 do 1191. ček pokvarljivo in se ne da shraniti za u<>od«1 bili tračnice, vagone in lokomotive na ! — DVcriščan^ tro-rdnv in eradn'a že- 1I81 do 1I9]. valu,e. nK la-K|juČek Odo nejše prilike kakor n. pr. žito. Zato baš račun reparacij iz Nemčije, bi se dalo v '"lrL poroča, da 0S8; elckti: bančni: Trgo 28 do 29, Es- so cene jajcem sedai kljub pozni zimi j rešiti vprašane prilagodmja avstro-rua- ,p f'n"_nčni minist»r dr. Pto .idinnvnč sto- ; knn,|)tna no ,i0 112, Kreditna Zagreb razmeroma cenene. Najmanj se brigajo za dinar predmeti, ki se ne izvažajo, a tudi ne uvažajo. Na naših trgih v Beogradu, Zagrebu, Liubliani se skok dinarja spričo omenie« nih okolnosti občuti pri cenah le v red« kih predmetih. Cene nekaterim živilom so bi'e čvrste baš oh najrapidneišem ska« kanju dinarja, zlasti zelenjavi, ki jc iz« ven se.-one v zimskem času vedno dražja. džar.skega železniškega sistema v Hrvat- v PanVn v stike s frnocosVmi flnanč ski in na severovzhodu Slovenije. Na ta ki s* 7acimaio 7a izkoriš^nie n.-pi.nl komentar ja, ki s svojimi težkimi perturbaciiami n;e ;;a okrog 50 par pri kg. K mi'a so se z.ikom, o delni:k:b dntžbch. dodavši mu gospodarskega življenja škoduje nopo« podražila za okrog 5 do 10 Din pri 100 mn^n^n^s P-vodila in dn.«-a obj>seila sredno in pos-edno vsem slojem. Dinar Tujih kupcev z«radi visokega staniajiz praVce m;n:=trstva trgovine in i"dn-naj narašča polagoma. Dviganje niegovo dinaria ni bi'o. Cene za kg žive teže: ju« strije Pnl°" 7n'-onn n deških družbah sploh pa se ne da zaustaviti, kakor iziav« nice J. u _ 12 50, II. 10 — 11.50. junci j na teriter-ii,, Prbiie in f>ne pore so v Ijajo s pristoinih mest, ker so pogoji za [ 12 _ 13, H. H _ 12, krave 1. 11 — 12. knM?i tudi zikorite od-edbe o dcln^l-h skakanje dani v našem ugodnem gospo« n. 10 — 11, III. 5 — 6. bosanske krave jdnižb.-h. velraenih v dniTih pokrni^-b. darskem poožaju. Zato se kljub zadnje« jf g _ 9.^,0. III. 5 — 6. vo'i I. 13 — 13.50. ter v=i zakoni, naredbe. ra'n:si. nfvodUa mu oslabljen ju napoveduie z vso sigur« n. 12 — 12.50, III. 9 — 10, bosmski vo i in fiksne odredbe, ki se t;če:o d-.lniik'h nostio ponovno naraščanje. Upajmo pa, j 11.50 — 12. II. 10—11. III. 8—9, te« ' dni'h. zavimvalrih dni*h in denni-pih da bo Narodna banka znala za bodoče ]cta ]6 _ is svinje, nepitane 16 — 17, : r.ivodov. To je prva 7bi'Vfi ki vsebnie preprečiti prerapidne skoke. j pitane sremske 20 — 21, pitane domače | -ori nxnnčen! moterlnl. 7.ito se knvpa 16.5C1 — 20, prasci do 1 leta 12 — 15, sta« ( nrno>-o*!i r««m dpl -iškim drnžhsm kakor reiši 14 — 16 Din. Konii, komad 3S00 do tudi industrijam in trgovinskim pod'pt-9000 Din po kakovosti. Krma: seno I. 100 ;i-m. Ntočs sp nri p:«ntp1iii: Bpo"'r.Oos^odars' | vesfPt«, št. |„ ima Ze več let obsto-a načrt za upostavitev 2a j()() kj, dolge, a neposredne želczn;ške zveze med i Atlantskim oceanom in Vzhodno Evropo. Madžarska : Italija. Italija še vedno ! r.l sestavila svojega moštva, ki bo v nedeljo nastopilo proti madžarski reprezentanci. Poleg De Vecchija sta odpovedala tudi Burlando in Barbieri. Tekmo bo sodil Francoz Slavik. Tekme za svetovno prvenstvo v hitrem drsanju se vršijo 21. in 22. februarja v Kristianiji. Teh tekem se bodo udeležili le zastopniki severnih držav in Amerike. Za Finsko bo starta! Claes-Thunberg. svetovni prvak iz leta 1923, nadalje Skutnab, \Vallenius in Pitila. Zla- j mn j x ' i i, .., „. . sti zadniemu pripisuje.:o velike izglede, do 120; drž,vni: 7 odst. posojilo 6o do , A|nerjk? , „ Char,es Jes[raw> m. agrarne 23 do 24. vojna škoda 129 do kj je na )anskj 0,impIjadi nepričakovano 110 do 112, Hipo 103 do 104. Obrtna 63 do 64. Praštediona 895 do 9'KI, Slavenska S3 do 85. Srpska 136 do 137; industrijski: Drava 200 do 205, Šečerana 700 do 710, Slavonija 62 do 03, Trbovlje 400 do 405. Vagon Osijek 108 do 1n9. Vevče 0 131. BErtfiR\D. Borza radi pravoslavnega novega leta ni poslovala. 5» Sokol Sokolič" in „Ma£a radost" Z dvanajsto številko, ki je izšla prve dni januarja, je zaključen šesti letnik <-Sokolič.i», lista za jugoslovensko sokol« sko mladino. Zadnja številka ima največ zaključne odstavke daljših člankov, ki jih | je prinašal list v prejšnjih številkah. Med „ . . , , , te spada pravljica: Spomini stare blazine;^"1 se ,vr5e °fslei vs',k, p0"' in sokolska poučna razprava: Prcdmaška Je|iek- tc»rek- pctck.s°b',,0,.v tt lova,d- zmaga! na 500 m. Švedska bo zastopana po Eriku \Vingnerju in Ballangrudu, izmed Norvežanov pa so prijavljeni svetovni in evropski prvak Iz leta 1924. Ro-ald Carscn, obenem svetovni prvak na 5000 m ter Haraid Strom in Oskar Olsen. Odbor Ljubljanskega športnega kluba vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v četrtek. 29. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji hotela «Slon». V slučaju nesklepčnosti sc vrši pol ure pozneje drugi občni zbor neglede na število navzočih klubovih članov. Dnevni red glasom klubovih pravil. 114 S. K■ Slovan, težkoatlciska sekcija. šo'a. Na uvodnem mestu pa se nahaja so« ! _ , „. net staroste E. Gangla: Beli ore!. - Med : TrenmK' se vr5e od J9 Clam sklepne članke smemo šteti tudi Proste toi"o dohajajo. - Načelnik 110 niči na drž. učiteljišču, Resljeva ccsta. vaje za moško deco k igri «Trig!av» in S. K. Slovan. Jutri ob 20. seja ecn- Pro^a Bor^eaus'" iaioa-Odesa godbo za klavir za pes vešč tudi k isti !ralneZa veseličnega odbora v zadnji igri. Klavirska partitura jc natisnjena na sobi 'Narodne kavarne. Naprosena gg. posebni prilogi, ki je priložena poleg ka« Lansky. Pip. - Tajnik. zala tej zadnji Stcvi'ki «Sokoliča». S tem pa je za igro «iTriglav», ki jo je v posa« Člane Motokluba Slovenija vabim, da dvignejo savezne izkaznice pri članu meznih odlomkih "priobčeval .Sokolič., K- Mik,iJu v Kolodvorski ulici proti vse preskrbljeno in so v tem letniku po« plažl,u 72 n,n- ~ Tajnik' , leg teksta igre priobčene vse telovadne , Mojstrske tekme v drsanju v sszom vaje in potrebna godba, tako da more /925. se vrše: 25. januarja prvenstvo Ev- • i — Redni 'etnl ohčrl zbor Grrmtia Tr več predlogov je bilo glede možnosti te gpv.ev v Ljubi>ani se vrši mpd dni"'m nastopno vsebino: Pogina ; zdaj vsak 0(Jcr . >cj}tK Za sokol$ke , r«>pe v umetnem drsanju v Berlinu; 31. rospori,^ vprr.5-.nm, - Horkič Fran- j ^ h(} tQ ve,.j.e vrednostj^ kcr Z3 svc, januarja prvenstvo sveta v umetnem- dr- čane prilike sokolska društva najbolj po« sanju za dame v Da vosu; 7. in 8. februarja prvenstvo Evrope v hitrostnem drsanju v St. Moricu: 14. in 15 februarja prvenstvo sveta v umetnem drsaniu za gospode in pare na Dunaju: 21. in 22. februarja prvenstvo sveta v hitrostn-m _ , .... i drsanju v Oslu (Kristjania). sklep za leto 1924. 5. Proračun za leto , ima več prmčTvih člankov i? živinore:e ! O sk.epu lista pa uredništvo m uprava Nemčiju in mednarodni hockcyski 1925. 6. Sprememba pra.-il. 7. Volitev no- mtp'-»rstva. čehelarstva. kletarstva. 1 P°roča^ta veselo vest, da bo v letu^ 1925.; savp2 Kongres hockcvskcga saveza v •■e: ni^rni predp'«! n delitvi skup.ih _ v pondo- j remi"1? — 7.tdni/.nn zveza v Tr-' ™'T »'"""- J*" " zveze že :zvršcnih; od teh si hočemo f^k. 10. t. m" ob S. uri zvečer v veiik: >»u: T-etji 7ndn>žni tečai. — Korman Av- i P"mern^in lfccr bliže ogledati samo najresnejšega, ki se dv-0rani »Kazine« v Zvezdi. Dnevni red m»t: O-nojeno ne^T..e:eno i-.m,tro pri Mcd d0P,s! se nahalaJO poročila iz _ 1. Pozdrav'načelnika. 2. Cita-e z.ipisni- _ Dr. AMrirhptti Fan s t - Vi,rovitice Banjaluke o narašča jskem . . . , • " . ' ka radn^e^a občnega rftora. 3. Poročilo Gori,-;? Ra-mere-v .-ni- ter |z *xaci0v'j'cc 0 Prvi Pn* Tnoje izmišljene izpade proti buržoazi- I ^ . n.-ičunski škem ?nr-'.e okolice. N%d-lie ! red. t v, ,gre «Tng av.. ji, pnposnil mi je celo deset dni za- 4 0 pora zaradi boljševiške propagande. Sila njegovih laži je bila tako veli-J™ 'plovnosti. - V slučaju rinmtn. splošnem kn.etlr.fva {»Sokolič. posebno prilogo pod ime« sprejčtn Nemčije." Jca. da drhal hipoma ni več videla nesklepčnosti se vrši uro pozne:e ravno- "d. t.ist |-ha:a mesečno v Corici. *N«fa radost., ki bo list za sokol. | z { Kapadalec praške Slavijc Ca- ra okroglega trebuha tn moje zlate t |gt|m dnev„,m re(1,)m drUT r>6ni 110 l> le»«o. Naslov: Via S. Giovanni •»» deco. Odslej bo torej .Sokolič. na« k . prcs(opi, k Viktoriji Žižkov. venziee,_ ampak se je razhajala 9 zbor kj skI reljavno ne glede na j«. & T., norica. mcn,cn samo sokolskcmu naraščaju, to jc siKJStljivim: bourug hačenka! Naš žtevilft nn„0f;h fi?nov. - Načelstvo. j = Pov^i ra M-t.»»m sbd'orr-em mladini od 14. do 18. leta. Zato b0 pa človek! Pustite ga! In večina je bila j _ pjajevarje tečibe ta':se. General- tr»:i. Tt T^tr, porofa!o: Premet na slr-,1. ; deca. to je m'ndina od 6. do 14. leta imela pripravljena, da pretepe nekatere pro- 1 na direkcija posrednih davkov, odde ck ; 1-o'nr-m t*»išrit :e z^dnip dni p-p-.ej fl svoj lastni listič «In potem se vam ni nič več zgo-di!cV» je vprašal predsednik. «Prav nič. Ampak šola me je izučila. da človek ne sme nikogar podcenjevati. Ne v6, kdaj bo koga. nai bo ' pisa..ih rokov, se vsi toči'<'i na drobno ;n Ee tako revnega, potreboval. In to debelo opozorp da je odmpripno taksi meja kistorija o levu in miši.* 'po tar. post. 62 taksne tarife p'ačiti vnar 16-16. 10: normalni kri«t»lni. prij«m1ji-vo in pi'pr'motreča pk«pedie:ia T.sf. 16-16. 15; f:ni kristali, pri.ipmliivn i" orompfpa pt-srv>d!ei'i 17-17. 15: ^"orl^s*? ^i.^tf^ r-'icm'iiro I/i«, fff. =r- AvsfrlVta IeSr>a binka. Kakor ir-!-.v':a di'ekcin Avstr:?ske lpsre hanke 'fisferreichische TTolrbank na Duna;u. so v«p čn«op:snp vpsf! o polomu zavoda po-polr.er"t neutempliene. — A*-.|psl.-a mont?r«l-a dntrha bo po ves'! z rv>na!a npost.ivili obrat v svo"ein n'av-»n v Klenemu dne 22. t. m. Ta plavž ^ mi-«>nI že več riesecpv. — O^tok novčjnic v Mi^ž^rs'1 io pi :7tti 7. i-iT-^ovil 7-> 'S7.2 mv-joiski vzgoji. Za otji turnir <1 jtibljan-kega šah. kln-ba» se je doslej prijavilo devet kvalifi-in obenem tudi za one. ki se že priprav« ciranih igralcev, in sicer gg.: Volkar, Ijajo za vstop v članske vrste. Delitev v i Kristančič, Sever, Bajec, Iskra, dr. f"a-dva lista je torej za mladino samo naj.; dež, Kragelj, Reznikov in Mrzliksr. Ime-večjega pomena in njej v veliko korist, novani gospmlje naj «e oglase brezpo-ker bo odslej dobivala zares primerno j gojno nocoj (15. januarja t. I.) točno ob duševno hrano. 18. uri v klubovem lokalu (Nar. kavar- Ccna »Sokoliču« in »Naši radosti, na), kjer se vrši žrebanje, a pri?ne takoj skupaj je jako nizka, in sicer samo 20 Din ; nalo t. kolo Odbor vabi za vse leto. »Sokolič. sam bo veljal kakor imenoma še sledeče gg, da se eventualno doslej 16 Din. .Naša radost, pa 5 Din ob pričetku turnirju prijavijo kr.! i^ral-i: letno, ako se listič naroči sam zase. Uver. Skulj, Velikanje, Bprnik. dr. Weber. šu-jeni smo, da bosta oba lista prinašala šiar. Vladimirovič, Rupnik. Kavčič in Vo najboljše čtivo za mladino, zto opozarja. ■ gelnik. Po 18. uri turnirsko vodstvo ab-mo stariše, ki imajo v svoiih rodbinah solutno ne bo sorejelo več nikake prija-deco in naraščaj, da naročajo oba lista, ve. — M. K II. tajnik. zakaj mnogo sokolskega duha prinese ;---, pač sokolski tisk in obilo pomaga pri so« Ijistuik Io i2'tHj»t»l kuaiuirij <,tu I prej in sicer: za prvo polovico koledar-1 miliVrde -v» JS^in t^^vU m*jz I' Mgovorol UlP-Iriil Fr. Rrntat'« < fuk Delniške tiakarna. d. ti. v Liubiiaai «JUTRG» št. 13 Zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo: | novi pravilnik o bratovskib skiadnicah | se demagoško prežvekuje in uporablja v volilno agitacijske svrhe. Pametnejše bi bilo in za interesirano delavstvo koristnejše, ako bi se delavstvu povedalo, kako in kaj naj stori, da se bi novi pravilnik v najvažnejšem svojem določilu, to so pokojnine nad 30 let službujočih de-; Iavcev v najkrajšem času pričel izvajati. Pa socijalna politika je pri nas ravno tam, kjer bi ne smela biti, pastorka, katero češejo s trnjenim glavnikom. Zato je iz tistih viKt izšlo že toliko tinicijativ-nih» predlogov, da smo naših inicijata-torjev soc. politične zakonodaje resnično lahko žalostni. Naš delavec gotovo ni pastirček na gmajni, ki ljubi samo žvižganje in petje in večne politične melodije, on potrebuje tudi realno materijalno-pravno varstvo. Monopolne pravice in regalna prava v panogi soc. politične zakonodaje so koristna le tam. ako se oni, ki si te pravice in prava absolutno lasti, teh pravic in dolžnosti tudi poslužuje in jili izvršuje Kjer pa tega ni, monopoliza-cije trpeti ne moremo in naj bo onih, ki bi morali delati, pa ne delajo že tako obsenčena po delu dragih. Tudi delavstvo samo že prihaja do tega zaključka, ker vidi, da je častihlepje od 9. t. m. napisal nekaj zafrkujoče kritike in zavihtel bič demagogije, se ta naglica ne do-pade. On je mnenja, da bi se morali o pravilniku še na dolgo in široko pogovarjati; imeti dolge seje in zborovanja, pred-no bi izšel Jezi ga. da je pravilnik stopil v veljavo že 1 januarja in ne šele morda 1. decembra 1925 To razburjenje se mi zdi. da je podobno razburjenju konkurenta, ki je prepozno prišel Na zborovanju v Celju je delavska zbornica predlagala dolgo proceduro, ki naj se uvede, predno pravilnik stopi v veljavo. — Rudarji naj bi čakali, dokler bi ne bili vsi matematični računi gotovi. Pri pomanjkanju strokovnjakov si moremo predstavljati, kako dolso bi rudarji na svoj pravilnik še čakali Čakanje je pač utemeljeno le tam. kjer se lahko ^aka Kjer je pa sila velika, je vsako zavlačevanje greh Zato je minister za šume In rudnike izbral praktičnejšo pot. boljše je rudarjem takoj nckni dati. kakor jih pa pustiti čakali bogve kako dr.lilfro ..Soba 625". 1127 l en !ok?1 urednje velik, v sredini mesta. s*» uteodno odda v zamenjavo za siMonvan!« It 1—2 «nb In kuhlnle Ptsnien* |io nudbe pod ftlfro ..Lokal 4 4". 886 Med dobrimi najboljši soi ,Pfaff'šivalni stroji za rodbino, obrt in industrijo. Večletoo jamstvo. Pook » vezenja bresplača*. Bolulue ecue io «gu>lni plačilni pogoji. IGN.VOK Novo mesto Glavni trg« Prostovoljna razprodala j Ugodno se proda: Knjigovodja bllanclst, vesten, agllen, popolnoma samostojen lo dober organizator, želi spremeniti mesto b kakemu večjemu lndustrl jskenru podjetju. — Naalov pove uprava ..Jutra" pod ..Vesten 16". 1064 se vrSI Cesta na Rožnik 29. Proda se ves ivornlftkl In veniar: motor 18 k. 9. na surovo olje. dlnaino motor za luč t voltometrnm, vela 10 m dolga, vrtalni stroj, 1 velika stružnica za železo, več Jermenlr, brus (Scbmlr-gelschetbe). vse na pogon, 2 manjSI Spfndelpi esae. omare za orodje ln razno druuo orodje. Zadetek ob 9. url. -Kupci vabljeni. 938 Go-lU-všUo opravo In kuhinjsko posodo proda Marija O e r m o t a. Hrenova ullra It. 24. 929 radi pomanjkanja prostora 1 velika železna blagajna, 1 električna peč, 1 pult 5 m dole, l motorelo ln ra/ne druge predmete. Vpraftatl jc do 15. t. m. v tovarni perila F. Verdnlk v Mailboru. Aleksandrova cesta fttev. 51. Lepa spalnica ln kuhinja, poceni naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutia" 1112 Hlev ta 3-5 konj • shrambo «• s. no. s»* ift.V za takoj v mestu proti dobri najemnini. — Pismene ponudbo pod .Hlev' na upravo ..Jutra". 870 Maibnn trrovina t meSanlm blaeoin ln stanovanjem. v prometnem kraju, se Iftče v na tem. Ponudb* Je poslati pod Alfro ..F U. 25" na upravo ..Jutra". 856 K*j >1 rwlihJU Franc Kastelic! Dvltnlte pismo » upravi ..Jutra". 10&3 Tri gospodične veseleea značaja, tele dopisovati s tremi emiklml go-sihhI). - Ponudbe na upravo ...I nI ra" pod „Lepa, Vesela. Pomlad". 1104 Pozorl Dne 29. novembra 192«. «tt v Wolfov| ulici prad trgovino a. A. KrejCIja trčila dv« avtomobila PrIA«. ki ao »I dele. kako je prišlo do trt* nja. «• vljudno proaljo, d« ae Otnpreje zglase v pisarni drja. Emila Starata, odvefr I Pika v LJubljani, Sodna ul It. 4. 1061 Ažiirira v vseh barvab la ptUIra « na Bregu št. 2/11. lOM »Trpovlna 14238» . Dvignite pismo T uprav) ..Jutra". Mlrjaa. 1138 Šivilia išče sobo Id kuhinjo. Najemodajalcu napravi vse zastonj ID pla-ča uieaečuo po dogovoru. — Naslov pove uprava ..Jutri," 1037 fanovanje v Mariboru zamenjam za stanovanje v LJuMJaul. Naslov pova upr. „ Jutra". 10»0 Spretna stenografinja j Seli svoja mesto premenltl. Ponudbe na upravo ..Jutra" | pod ..Spretna 15". 10S4 !______ Absolventinja meščan, šole, ki Ima prakso blaeajnlčnrke. Išče mesta — ; Dajraje na deželi. Gre tudi I za nekaj mesecev brezplačno kot prnktlkantlnja v pisarno Ponudbe na upravo ..Jutra" v Celju P»d ..Blagajničarka" 1067 Snalna oprava moderne orehova — In več pleskanih postelj, proda po izredno nizki ceni Uadovan, Krekov trg 7. 833 Pletiini stroj št. 8/501-m, dobro ohranjen, se proda v ZutlšUl ulici l/l. desno. 11 IC žamot opeko In moko (češko), priporoča F. Hočevar. Dunajsl-a cesta 36. LJubljana. 442 Natakarski vajenec •e sprejme v ..Narodni ka-Tarul" v LJubljani. 1119 Moškega ranesljlvega, treznega, po možnosti kovinarja, ki se dobro razume na bencln-motor, ISčemo. _ Mesto Je stalno, plača dobra, nastop takoj aH po dogovoru. Ponudbe na .Publlcltas", d. d., Ljubljana, Seleuburnova ul. fit. 7/11 — pod ..Sigurno" 1140 .... ... Ko< "fen«: Provizijskega potnika ieii vstopni » trf-viro a ki poseča trgovce s speče- mešanim blagom, lSIetnl de- rljsklm, delikatesnim In me- ček. krepak In priden, Iz šinim blagom. Iščemo proti dobre hiše na deželi. Dopise dobri proviziji. Ponudbe na pod ,,1'čaoec 604" na upravo upravo ..Jutra" pod tnnčKo „Jutra". 1004 »Dober zaslužek". 1138-------- Mlad zanesljiv mož ISče službo kot pisarniški ali trgovski shiea, skladiščnik ali kaj sllčnega. Ima dobro šolsko Izobrazbo. Govori slov., hrvatski In nemški Jezik. Ponmlbe pod šifro ,,M. Z. 508" na upr. .Jutra-. 1098 Fotoaparat 6X9. ..Erneman". s potreb-iščinaml. pri da R o i a o e c, Gllnce-Vlč 220. 1149 Več tisoč vreč " • rabljenih, od moke. ilta. ca- Lena oprava I menta, soli In drugih prl- Jedllnlca spalna soba In ku- delkov, prodam. Ponudbe na hln a. se Jaradl selltv. po- «P"Jo .Ju ra" pod «uač«o ceni proda. Ogleda se lahko ..Vreč. 510 . 1116 vsak dan od 14.-16. ura. Naslov pove uprava „Jut:a" 781 Krasen ko*tifi (kenguru) večjega .osno- Prazne ,0dol' steklenice . . j Absolventinji trg. šole Kot varuhinja Iprva t dveletno prakso — k pol leta staremu otroku, druga začetnica, iellta vsto-■ e Išče snažna In idrava piti v službo, najraje prt priletna ženska. Dltl mora lesDl Industriji kot kontorl-vajena negovanja otrok. — »tlnjl. Vprašanja na upravo Naalov pov« uprav* „Julra" ; „JuUa" pod „Konlo*l«tlnjr 10J» I U0« da. se po ugodni ceni proda Naslov pov« uprava ..Jutra" 1102 Perje kokoši«, (osle Id gosji pub »er račje oddala vsako množino po zmernih ci,nah f.rd k a B. V a j d a. Cakovec 1883 Uttodno prodam: dve vljnllnl, ena J« Ii teta 1794. — fotoaparat 13X1S, Goerz-Dagor s 5 ilvojn. kas. — fotoaparat 10 X 15. Goer«-Dopp. Anastgm. « 8 kas. — Kodak 6X11.5-'«« » naj-boljšatn stsolu. Naslov oov« unil »Jaua", M> kupuje drogerlja Anton Kane, sinova, 2ldutska ul. 1 SO Trgovsko opravo sa trgovino s meš. blagom, te rabljeno, kupim. Ponudb« s navedbo najnižje cene In velikosti, na upravo ..Jutra" pod značko „Trgov«ka opra va 84". 1126 Tri dijake srednješolce, se sprejme na lepo stanovanje In dobro hrano i vso oskilai. N«»."V pove uprava ..Jutra". 1051» Sobo s posebnim vhodom In električno razsvetljavo. Iščeta 2 mirna gospoda za 1. febr. — Ponudbe na upravo „Jutra" : pod značko ..Mirna". 1060 Stanovanje v Celju v enodružinski hiši, obstoječe Iz 3 sob. hodnika, kuhinje ln pritIk 1 Id, i elektr. razsvetljavo, se odda s 1. ali 15. januarjem v najem. — Istotam se proda krasna kompletna jedilnica Iz ore-bovlne s dckoracljsklm pa-tent-dlvanom In ogledali ter I preprogo. Ogled In pojasnilo doevno od 12.—14. ure na i Lavi 27. 936 Opremljena soba po možnosti » posebnim vbodom, event. tudi s brano, •e Išče. Pntnidb« pod u>ačko ..Sob« 1884". 1111 -———— ; Sobo i «lektrično razsvetljavo le vso oskrbo. Išče akademik. Naslov pov« uprava _Juir«" pod ..Solldsn 523". 114S j l.okali pripravni r.n traorlno In 8ll»no, «e oddalo. Pojasnila daj« Janko Engelioao. Klani 1091 DoVo tdo^a trrovina s mešanim blaaom, 3 urt nddn I len* od Mnrlliora. »e proda Ponudbe po.l značko ..Ugodno" na upr. ..Jutra" t Mariboru. 1134 Trgovina s pisarniškimi potrebščina ml. dobro ilpeljans. iistuno,-I l<.'na leta 10"n . na on))ep-»em mestu v OeoRrudu. s. proda. — Donl.e na naslov: Cerovlč-A Ibstet, Oeograd — ; Kralja Milana SI. 1144 V svrho ženitve se teli trgovec. 34 let star, z majhno dobro Idnf-o tigo-vino z mešanim blagniu v Zu^retiu. seziiaDltl s gospodično ali vdovo brez otrok, siaro do 30 let. marljivo družico z doto. Dopise ua u p t a v o ..Jutra" pod innfko ..St. 899". 1107 Lepa, bela koza s« proda v Ljubljani, Opekarska cesta 11. 906 Drva odpadke od parketoT. doata* lja po nizki ceni na doa paiua žaga V. Scagnettl, gorenjskim kolodvorom. 1001 Vsakovrstne vožnje zlasti prevo, pohlštv« ob prt 11 k i selitev prevoz premogi lis« ln drv s kolodvor« a| od drugod in »sakovr»ta druge vožnje oskrbi točn< naihltrfje » oaUi-ršem tn po selo solidnih eeo« Komar Lola« Krskovak« ■ št 13 Tain se tudi epr«j4 majo naročili, ln lnjelo t# potrebne Informacij«. 2083 Psa ovčarja dobro dreslraneg«, kupim. — Naalov pove uprava MJutr«" 1033 Tok al na najtep«em mestu » Beogradu, primeren c« vsaka stroko, se odda P)sntl Je na poštni predal štev. 61. r>«>o-grad. 11<7 Kratek klavir rjaT, z moderno konstrukcijo, dober, se proda za Din 10.000. Pojasnila daje Jos. H*ybal. Kamnik. 1077 Kot družabnica telim pristopiti s kapitalom 12.000 Din b kakemu do-blčkatiosuemu pihljal ju ali gostilni. — Isvetbana ««m dobro v goepodlnjsklb po-slih. — Doplss ped anačko ..BodoCa sreča 1001". iat Pes (škotski ovčar) prsvl ..Collr". eno l«to star. •e proda. Naalov pov« upr. ..Jutra". 1028 Psa čuvaja velikega, volčje pasme, eno leto starega, kupim — Po-i nudbe s ceno In opisom psa na upravo ..Jutra" pod šifro ..Čuvaj". 10«9 Obilo sreče telimo mladima takoncema guspe la gospodu Mahanja I ca Savi kei sla te dal do-> bila dvojčka: dva krepka sinčka. 1106 Štedilnike ln peči ponravljam po }«ko nitki ceni. — Naalov pov« oprava ..Jutra". mr ! floa St3Bkorč klpčaa t Jakob jaiRtijUi ! trq. nan. 1 zaročsna Kirlotae Arleilčl , /55S l Stroj za pletenje Wedertnann ali Popp št. 8. dobro ohranjen, kupim. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" p»d šltr» JBUo;^js Prazno sobo IK« zakonski par bres otrok, C« mogoč« I uporaba kuhinj«. — Naslov pov« uprava _J»ua". Kot družabnik Akumulator! a 80—100.000 Din pristopim Varta-Tudor za Milomobl!« I k solidnemu podjetju. Po- radlotelefon kao I popravek j oudb« pod ..Ootovln« Da rax- I punjeoje Utlb. - Tebin, polago" ca uprav« ^lulra" I«r.b. Irlajeva« 18. Drso- v mL*ws- UM i la*li ik—■!«>—, 104JU I Prlporo6am« novo izdajo liDko bruibiit romanov: Cyclamen BroS. 72 Din, vet 27 Din, pošt 1-25 Din Agitator BroS. 18 Din, vet 23 Din, poŠt 1-25 Din Izdala jih )• Tiskovna zadrup v Ljubljani ALEKSANDER. DUAAS m nt A »% § n f* 4 M (LA-DAAE DE-AONSOR.EAU) 45 II. DEL. I. OSIROTELI STAREC. Gospa de Saint Luc se ni varala. Par ur kasneje so jezdeci prispeli pred dvorec Meridor. Po razgovoru ie Bussvja večkrat mikalo, da bi svojim prijateljem povedal vse, Kar mu je znano o Diani in kar njim očitno še ni znano, toda po kratkem razmišljanju se je odločil, da je bolje, če ne pove nič in da se v Meridoru pojavi, kakor da je brez vsakršnega inleresa in da je prišel le slučajno. Niti svojim prijateljem ni povedal, da je imel namen podati se uprav v Meridor, torej baš tjakaj, kamor sta potovala onadva, ia da torej niti ni pripisovati posebnemu slučaju, da so se na tej skupni poti tudi dohiteli. Tako je gospa de Saint Luc vkljub svojemu ženskemu ostroumju zares verjela, da je d.-nes Bussv prvikrat slišal ime Diane in da se bo zato pri prvem sre čanju naslajala na presenečenju svojega novega prijatelja nad resnično lepoto in deviško svežostjo Disne. toda ko je stražnik zatrobil in so jezdeci ustavili svoje konje pred dvižnim mostičem, se je začudila, kako io, da jej Diani ne priskaklja nasproti vsa radostna, marveč da stopa čez most ob svoji palici globoko sključen starec, s čigar belimi lasmi se poigrava veter. Ob njem pa stonata dva psa, nemčk dogi, torej pasme, ki je že takrat slovela v Franciji med plemstvom. Ko je starec prispel do prsobrana, je vprašal s slabim glasom: „Kdo je tukaj in kdo izkazuje ubogemu starcu čast peseta?" „Ej, pa jaz sem, seigneur Avguštin!" veselo odgovarja mlada Sena. Jeanne de Cosse de Brissac je namreč nazivola starega očko ! gvoje prijateljice s tem krstnim imenom, za razliko od njegovega j mlajšega brata Guiileauma, ki je tri leta poprej umrl. A me?to da se prične radovati, kakor je Jeanne pričakovala, dvigne starec : trudno svoio glavo, z brezizraznim pogledom se obrne proti r!o-slecem in "trudno vprašuje: ,,Kdo je to? J3Z ne vidim! Kdo?", „C bože moj, kaj me ne poznate?" vzklika Jeanne še vedno radostno. „Kaj me ne spoznate? Da, seveda, preoblečena sem .." ..Oprostite mi, jaz zares r.e vidim. Starčeve oči niso ustvarjene za plakanje, a če vseeno morajo plakati, oslepe..." ,,Dragi baron," pravi mlada žena, ,.zares vidim, da vam je vid opešal. Kajti sicer bi me res bili spoznali vkljub moji moški obleki! Moram vam li res povedati svoje ime?" „Da, zares, prosim! Kajti jaz zares ne vidim..." „No, vam pa pomagam, jaz sem gospa de Saini Luc..." „Saint Luc,... ne poznam vas." „Ali mo:e dekliško ime je Jear.ne de Cosse de Brissac, hej," veselo vzklika mlada žena, ali začudena umolkne, ko vidi, da je starec pri ur.cnov.irji njenega imena dvignil roki najpreje k nebu potem si pa zakril ob az tn zajavkal, da je kar trgalo srce: „0, moj bog, moj bog!" Nato pa ie z drhtečimi rokami sam pričel odpirati ograjo. Jeanne vkljub temu prizoru, katerega ni razumela, ni zaslutila strašne spremembe, zaio je veselo skočila s konja in pohitela k staremu prijatelju, da ga objame. Pri tem pa začuti, da so mu lica vlažna. Starec plače. „To je radost!" si ona misli. „0j, staro srce jc ostalo za vedno mlado!'' „Pridite, pridite!' pravi starec in poljubi Jeanno "a čelo. In kakor da sploh ni opazil njenih spremljevalcev, se obrne in počasi koraka pred svojimi gesti sključen, drsajočih korakov, in sedaj je Jeanne opazila, kako gleboka žalost je razlita po vsem dvorcu, vsa okna sa zaprta, nikjer ni veselih rož in služinčad se nosi črno. Jeanne sedaj vsa vznemirjena vpraša: „E,... pa Diana,... ali se po nesrečnem slučaju ne nahaja doma ?" „Diana!" jekne starec. „Torej vi nič ne veste?" Njegov slabi in drlileči glas se izgubi v ječanju, ki je privrelo iz globine njegovega srca. „Joj! Kaj se je zgodilo? Govorite!" vikne Jeanne. „Diana je mr.va!" zaihfi starec, da bi se kamnu zasmilil in zoret seže proti nebu, a iz cči mu privro solze. In starec od boli premagan, l:iekne na pno stopnico stopnišča, do katerega so baš pri;! i. „Mrtva.. " ponavlja Jeanne neslišno in pobledi kakor duh. „Mrtva!" si misli Bussv, „o, ta lopov tudi starega njenega očeta je prevaral!' ..Mrtva!" ponavlja baron. „Oni so mi jo ubili!" Jeanne pa ob bednem starcu porko zaphka. Čez neka; časa se baron dvigne s stopnice in še vedno ihte zašepela: „Da ... ri je več. Toda ta dom je še vedno gostoljuben, čeprav je opusto."cn. Prosim vas, vstopite, gosooda..." Jeanne vzame starca izpod roke in ga vodi v snrejemnico in pofem v jedilnico, nekdanjo dvorano za straže, a Saint Luc in Russy stepata za njima. Stirec sede ali bolje pade v svoj naslanjač, stari sluga njegov pa odpre okno, da pride v sobo nekaj svežega zraka, poetm se tiho odstrani v zadnji kot, sobe pa ne zapusti. — čeprav je živo želela, da izve kaj natančnejšega, si Jeanne vendar ni upala, da iznova odpre starčeve krvaveče rane. Kontno prekine baron sam mučni molk in vpraša: „Draga Jeanne, rekli ste, da ste omoženi. Eden obeh gospodov je torej vaš soprog?" Jeanne mu predstavi svojega soproga in staiec ga ljubeznivo pozdravi. Polein se okrene k Bussyju in vprašuje: „Ta gospod je pa vaš svak ali sicer sorodnik?" „Ne, dragi baron, ali je naš prijatelj. Ta gospod je Louis de Clermont grof de Bussy d'Amboise, plemič vojvode Anžovinskega. Na te besede starec vstane, kaker da ga je dvignila vzmet, potem pa pade nazaj na naslanjač brez moči in veliko vznemirjenje in odpor se mu pojavita na licu. ,Kaj to pomeni?" vpraša Jeanne. „Ali vas baron pozna?" vpraša Saint Luc Bussyja. „To je prvič, da mi je dodeljena čast, da sem predstavljen gospodu baronu de Meridor," mirno odvrne Bussy, ki je pa edini razumel, zakaj je imenovanje vojvode Anžovinskega izvedlo takšen učinek na nesrečnega starca. „Ha!" se sedaj oglasi baron. „Vi ste plemič vojvode Anžovinskega, te pošasti, tega lopova, tega hudičevega zločinca, in vi se drznete priti semkaj pred mene?" „Je-ii blazen?" tiho vpraša Saint Luc svojo ženo. „Bolest mu je najbrže omračila um!' tiho odvrne feanne. Oospod de Meridor pa ponovi: „Da, tega hudičevega lopova, tega zločinca, ki je umoril mojo hčerko!" „1 h».g« gosrod!" de Bussy. „Pa kaj govorite?" vpraša Jeanne vznemirjeno. „Vi torej ne veste," razburjeno klikne starec in zagrabi gospo za roko, „da je vojveda Anžovinski umoril mojo hčerko?!" „ Plemeniti gospod," pravi Jeanne, „ne razumem niti besedice, samo vidim, da vas je zadela strašna nesreča. Pa če je tudi tako, ne smete zameriti plemenitemu gospodu de Bussyju, ki je kot oseba in kot plemič med najbolj velikodušnimi možmi. Glejte, dragi oče, gospod de Bussy ničesar ne ve o tem, kar pravite, in on plaka z vami prav tako kakor mi. Za boga, povejte nam, kako je prišlo do te nepojmljive nesreče!" „Vi torej niste vedeli za to?" vpraša starec Bussyja. „Moj bog, kako naj hi bil vedel?" odvrne Jeanne mesto njega. „Moja Diana je umrla, a njena najboljša prijateljica ni vedela za njeno smrt! O, istina je, nikomur nisem pisal... 7delo se mi je, ia svcl nt more več stati, ko je izgubil njo... Bilo mi je, kakor da mora z menoj vred ves svet čutiti izgubo in plakati nad njo..." ..Govorite, gospod, to vam bo olajšalo bol!" ¥ W Olpeo laslopslBO oslasGep otfdslka opra nima Julra" i Trslu je prevzela Medsarsias; agencija za oglaševanje Jo S Vi&!e XX Settembre £5 I. Piaao. Oglasi za ..Jutro" iz Italije se spre emaio ie preko navedene agencije, ki daje tudi vse potrebne podatke. Industrijske in trgovske tvrdke, ki hi hotele inserirati v večjih italijanskih listih, opozarjamo, da morejo to storiti preko oglasnega oddelka uprave „ Jutra". Pre cr-nova niica štev. 4, k)er se dobe vsi potrebni podatki. Oglaševanje preskrbi potem naše glavno zastopstvo v Tistu. everiefcno znižane cene najmederneja plesnim Č8Vl|em izdelanim * iz brnkita, svilo atlasa in laka, od 5JJ Din na 350 Din. Tudi ostalim vrstam so cene znatno znižane pri tvrdki KOSTI VUKAŠINOVIC. LJubljana - Maribor. Og-lejte si Izložbe! Iiborna postrežba! nljnn' tn vse druze funkcijonelne h o« pri govo? enju, ki rel.i na nadarjene i emu ■ !ove'.u ntrikoAijo zivi enje. >-e po SfOV't> na'noveiil, nanovo obdeiam me-:odl protestni* Neumamia l.lno p'politima »Opravi;o. To i«pricuje nad oOH leoib zahvalnih nisem u iripozuani oseli rnzlt ne starngti iu (>••■ klica, slovitih / druvii kov in l:ov ... Od «re" *e V »in zah>alju etn za Va« »ijaini m popolni ii«p<-h Vaš iru I t mojim drag m, malim vinn-Koin. Prejmite igrate moegi »po-tovauja Via limir Mažuranc, predsednik kr. hrvatskega ban skesa stola v p. nks «e spre eziajo v neda Jo fina 38. t. m., » ponedefek dna , sn. '.c v torex d aa 20. t. m. tnad IC. ln 13. aro do„olda ter 15. ln 17. uro pjpoldn« v no ela iLOii". X. oadat«.. soba St. 18. Na? iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče ia stric, gospod fiii W tBji posestnik la živiuoad.-avaSški poaačaik nas je danes nooldne nenadoma za vedno zapustil. Foereii drage«* ramesa l>o v četrtek dopoldne. Priporočamo ga v blag s,x miu iu molitev. 119/a Vel. LaSče, line 13. jauuar.a 1925. ŽALUJOČI OSTALI. G'ed šca, društven: odrt itd. V. SKRUSNV dekor, c jski sli .ar isarodneju gled lišca v Ljubljani sprejema naročila i.Ta v Knafl e vi ulic« (slikarski atelič) m Oi33 2d in sililo mo;o (mallorj) najboljše sred>tvo /a pecivo ter 25V« cenejSe od konkurence nu
  • " ua sTublicitao, .1 d , oglasni z.voj, luol.l .na, Še.itilitir-gova ulici 7/11. llo a ll!iliii]!iiSiil!!iSHii!illi!l$ r—— ^ Krompir kiffeljč^r 7044a in vsako diviacšno kupuje IVAN FEUER. Zagreb, Trg I br. II. interurbanski teieten 23-45. Baspoillja pitane goske po 36 O n ta 'jančevanje ozdravi! 1 hitro io neda bi piianec vedel. ga litibljeuega soproga, odnosao očeta, »iu t, brata. Btaka iu strica, gospoda a ©fsm a nam ;e d išlo toliko izrazov sočutja in enžalja. da n ni ni mo;o"e ?e vsakomur poseliei zahvaliti, temveč naj blagovolijo vsi, ki so sočustvovali z cami, spre,eti tem poiom našo odkr tosr^ n > lahv.ilo. Predtsem je naša tlo žuost, izn či presnuo zahvalo d-irovalcem krasnih venesv iu šookov, Zadiugi umetno Ug >vskih sriiMrev Sioveuijo. Zadrugi trg rrtlurskih oUrtuika za Hrvat-ko iu Slav- nijo t Zagrebu, Save/.u trg. »rtlatsKiii obrtnik« kraljevine S. H. S. Z>e i obrtuih zadrug v Liuhliaui. Go-tim i-aiski za.iruai iu v em drogim obrtnim zadrugam, ženskim i rgani-sc jam. jeputaciji oi.cir^krea zbora in moštva 8. iandiirmerij.-kega puka iti Sokolu 1 za »astuo upn u stvo na njegovi poslednji poti. Zahv.tljti emo Fe na dni e pevsK:ma dru-ttvooa arn ih, costiln.h d. Iikiite« ni i trgo. in ih ilobro > peljnn. i če Ivoin ca &ainpun)Ca in iliserlntl" v n - 1'onuillie pi d ..Zastopnik" ua ■ 1'uli icilas». d. d. o:la 7/ll. 143'a Žalujoči obiteljl Korsika. Proda se i radi p eureditve trgovine ! ro mreilno nizki reni dva komp eina trgov»i»a portala. zi maiii.fakiuruo ali specernsko trgovino. ; i suk ima po dve izioži i in i ena vn cm. ■ debelost s ekia 7 mm Ves | portal velik 3x5 in z ro-etami. !>•! s ena vrata tn dve kompletni is : iožbl t železnimi vrati ter i »aoirnitimi tiangerji i 'ri i riravno za trgoiiuo ali skla-j di-če na deželi Vse v do ! lirem staniu. Malo rabljeno | Ogleda se lahko vsak dau oa lic:i mesta pri Ignacu Amlrašiiu, hranj. 121!/» 11k^lJL Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem javljamo vsem znancem in prijateljem, da nam je preminula naša nepozabna in predobra žena, mamica, >sestra, tašča in teta, gospa Aiojzifa Ferjančičeva roj. Baškovec Kratka, zavrntna bolezen je danes v zgodnjih jutranjih urah pretrgala nit njenega življenja. K večnemu počitku jo položimo v petek, dne 16. januarja 1925., ob 9. dopoldne na pokopališče v Gornjem Logatcu. Gornji Logatec, dne 14. januarja 1925. Ivan Ferjančič, posestnik in gostilničar, soprog. Malčl Baričevičeva, sodnikova soproga - Elčl Ferjančičeva, hčeri. Josip Baričevič, sodnik, zet — in ostali sorodniki.