Za slovensko univerzo — v Pragi. Eako bi se dalo provizorično rešiti vpraŠanje slovenskega V8eučiliš5a in tako vsaj deloraa, z manjšimi stroški in kar Dajhitreje ngoditi kutturni zahtevi slovenskega naroda, je prinesel Rča8" od 21. pret. m. članek, ki ga podajemo slovenski jarnosti in slovenakim državnim poalancem v uvaževanje. BCas" piše: Vlada je podala parlamentu predlog, po katerem se iina začetkom Solskega leta 1909/10. osnovati za Italijane pravniška fakulta — na Dunajn, menda ? X. okraju. Italijani odločno zahtevajo, naj se jim U8tanovi unirerza v Trstu; nemanj odločno reklamirajo Slovenci Trst za sedež svojega bodočega vseučilišfia.*) Ako se je vlada sedaj odločila ustanoviti pravniško fakulteto na Dunaju, ko se je prejšnji poizkus nstanoTiti ital. fakulteto v Incmostu zaradi nemške nasilnosti ponesrečil — je bila gotoro prepričana, da bi parlament odklonil predlog ustanoviti ital. fakulteto v Trstu. 0 tem 86 bodo tudi italijanski poslanci prepričali, ko bodo v zbornici nastopili za Trst. Z nameravanim osnovanjem italijanske fakultete se nanovo razrija avstrijako rseučiliško vprašanje sploh, in Jugoslovani bodo ob tej priliki, glasno ponavljali svoj klic po slovenski nniverzi in to po vsi pravici. Njih zahtera po viaoki šoli je prav tako upravičena, ko zahteva Italijanov. Ako bi bila italijanska fakulteta kar nagloma izsiljena zaradi krva?ih spopadov med italijanskimi in oeroškimi dijaki na Dunaju, treba priznati, da morajo prenašati Slovenci še hnjša nasilstva. Baš te dni ni hotel rektor dunajskega rseučilišča ugoditi zastopnikom slovenskega posluSalstva, da bi bil odstranjen hnjskajoči proglas ^Sadmarke" in nemškega »Narodnega sveta" štajerskega, s katerim se pozira nemške dijake, naj vstopijo v sodno službo v sloTenskih deželah ter se jim obljub^ajo Slovencem naaproti vse podpore. Samostojne italijanake fakulte t tem času vlada v Trstu ne osnuje. Ako se ima pa pri *) To ni res. Slovenci zahtevajo, da bodi sedcž vsenžilišžn Ljubljana. Uredn. osnoranju italijanske fakultete storiti kaj za slovensko vseuftilišče, potem je pač na mestu zahteva, naj bi ae Seška univerza v Pragi izpopolnila tako, da bo to odgovarjalo Jugoslovanom. To je bila misel drornega svetnika Golla, ki je v svojem govoru, ko je kot rektor lanako leto odstopil, postavil češkemu vseučilišču za smoter, da postane alovanska univerza, na kateri bi se čitalo v vseh slovanskih jezikih. Ta miael je našla odziv r slovenskem taboru; kakor poro6a BDen", se je posvetoval dne 11. januarja posl. Hribar z rektorjem univerze prof. Heyrovskym o tem, kako bi bilo mogoče ustanoviti v Pragi slovenske docenture. Naši javnosti je znano, da število slovenskih alušateljev na češkem vseučilišču od leta do leta raste. Ni pa znano, da slovenski profesorski kandidatje v Pragi ne morejo pravnomočno polagati izknšenj, ako 86 tudi podvržejo izkuŠDJam v Pragi, jih morajo na Dunaju pred izpraševalno komisijo ponavljati, da bi s tem dokazali, da ovladajo v zadostni meri nemški jezik, ker v tem alučaju nirna veljave na češki univerzi položen izpit iz nemščine in ker čisto slovenskih srednjih šol sploh ni. Nadalje nima češko vseuSilišče vkljub dolgoletnemu stalnemu naraščaju jugoslovanakih slušateljev še samostojne stolice za jugoslovanske jezike in literature. In končno se ni še dosedaj noben Slovenee, kar jih je absolviralo praško vseučilišče, habilitiral, čeprav bi, kar se filozofske fakultete tiče, dobil slovenski docent za čas avoje docenture gotovo učiteljsko mesto na kaki srednji šoli v Pragi. V tej smeri leži začetek akcije. Treba bi bilo izposIoTati od naučnega ministrstva odobrenje alovenakih docentur in pozneje dotičnih učiteljskih stolic, kar bi bila naloga poslancev in seveda stvar iniciative vseučilišča samega ter slorenskih kandidatov, sposobnih za habilitacijo, ter je izključeno, da bi v 1 a d a poizkušala akcijo v tej smeri onemogočiti. Slovenci so majhen narod (1V4 mil.) toda njih leža od Južnega Štajerskega čez Kranjsko, Eoroško do Adrije je politiško in gospodarsko neizmerno važna. Zbližati razumni- št?o tega pridnega naroda kar najtesneje s češkim življenjem s pomočjo naših visokih in strokovnih šo), bi prinealo ne samo Slovencem, ampak tudi nam dalekoeežue kulturne, gospodarske in politiške koristi.