USPOSABLJANJE DELEGATOV
Samoupravne interesne skupnosti so ena izmed osnov dniž-benoekooomskega sistema in posebna organizacijska oblilu združevanja dela in sredslev družbene dejavnosti ter dejavnosti gospodarske proizvodnje. Prek njih delovni Ijudje in občani uresnjčujejo svobodno menjavo dela; izvajalci in uporabniki se tu enakopravno sporazumevajo in dogovarjajo glede vrste sto-ritev, njihove kvalitete, obsega in potrebnih finančnih sredstev. Svobodna menjava dela je družbenoekonomski odnos med de-lavci, ki neke dobrine ustvarjajo, in delavci, katerih potrebe in interese s tem zadovoljujejo. Vsi udeleženci svobodne menjave dela skupno načrtujejo obseg dejavnosti v skladu z razpoložlji-vim dohodkom.
Pomembno je vedeti, da se način upravljanja v samou-pravnih interesnih skupnostih (SIS) nekoliko razlikuje od upravl janjav družbenopohtič-nih skupnostih. Delavci v toz-dih in občani v KS uveljav-ljajo svoj vpliv na odločanje prek splošnih in posebnih de-legacij, v katerim mora biti zagolovljena taka delovna in socialna struktura, ki kaže na sestavo delovne organizacije ali krajevne skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti lahko ustanovijo delovni ljudje in občani s po-sebnimi samoupravnimi spo-razumi povsod tarn, kjer to narekujejo potrebe. Zakon-ska obveznost ustanavljanja SIS velja za tista področja, ki so    posebnega    družbenega
pomena. Delegat se bo na-tančneje seznanil s posamez-nimi interesnimi skupnostmi, njihovimi nalogami in pri-stojnostmi.
Sporazumevanje in dogo-varjanje v skupščinah SIS ter njihovih organih temelji na delegatskih načelih in ne na glasovanju in preglasovanju. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajal-cev. Nekatere odločitve je moč sprejemati tudi v izvršil-nih organih SIS.
Za učinkovito in ekono-mično opravljanje strokovnih opravil pa velja našo pozor-nost posvetiti tudi.vlogi stro-kovnih služb in sodelovanju med SIS in družbenopolitično skupnostjo.
DARJA JUVAN