Uporaba radioizotopov v našem gospodarstvu
Uporaba radi-oizotopov in radioaktivnega žarčenja v gx>spodarstvu in tehnologiji je dala dosk-j neposredne teh-ničae in ekouomske učinke, v znarmsti pa ja omogočila dragocena odkritja ali re-šitve mnogih doslej noznanih po-stopkov in pojavov. V znanstvenih raziskovanjib ua pod-roč|u fizike in kemije nudijo Siroke m-ožnosti. dajejo indu-striji nova in bol} popolna  tehnična sredstva za kontrolo
(Nadaljeranje na 5. strani)
(Nadaljevaujc s 4. strani)
in raziskovanja v proizvodnji, cza medicLno i>n 'biološke zna-nosti predstavdjajo eneiga izmed instrumcinitov in metod raziskovanja, ki j.ih z dosedanjiini, ali sploli ni mogoče na-domesHti, ali pa so od njih miiogo bolj učiiikovHi in na-tančnejši.
Številni zglpdi iz analize učinkov tiiporabe radioizoto-pov na mnogili ipodročjili znanosti in gospmlarstva, na pri-nier v Veliki Brkaniji, 7,L)A, ZSSR. Fraiiiciji M<1, ncposredno dokazujejo upravičcnoist in poteucialuo vrpd.nost njihovcfca vsestranskega uvajanja v oblikali in ta.kih ineiodali tnpo-rabe, ki vodijo k vcčji dclovni stonLnosti. izboljšanj'U ka-koTOsti m trpežnosti iždelka, izboljišanju <lel-ovnili pogojev, pospešcvanju postopkov in zmaaijšanju izgirb, tlobilju na-tanonih rezu;ltatoy in spoznanj, prihranku časa pri raz-iskovalnem clelu, izboljšamju Ijiulskega zdravja itd.
V  omenjenih državah postaja ta  uporaba čedaljc bolj široka. V 7.DA  so na priimT sam-o na  področju iruiustrije oceniji prihranck na 100 do 180 miilijoiiov dolarjcv ob stro-ških  za  radioizotopc  v  vrednosii  cncga lnilijona -dolarjev. V Zahodni Nemčiji so v prvetn poHetjiii  1956 prihranili  v industriji 20 niilijonov mark z izotopi, ki so jih uvozili iz inozemstva  v  vrednosti  criejra milijona mark. Take izkuš-nje   so   spodbudile   oiptimistična   pričakovainja,   po   kalerih računajo, <la bodo v aracriški iiuhvstriji v prih<MlH)ili lctili zaradi   irvajanja  radioizotopov   m  ra<lioak(ivnpga  žarčenja dospjrli skuipne prihrankc v vrednostt blizu cne mrlijarde dolarjcv.
Nujnost, da sp tudi pri nas loiimo tojra, izvira prc<l-vsem iz naravjie iežnje, da naša industrija in dmpo.gospo-darske v<"je kakor iudi zdravstvo stalno naiprcdaijcjo in se modernizirajo in da naš tchnični in znanslveni razvoj s>ledi napredku znanosti i,n telmike v svetu,-soveda v tistih poifn-jili in obspjrn. ki tistrozajo našini ckonomcdcim polrebam in lastriim  matorialnim  in   kadrovskim  močeni.
V   naši državi  so bili  sicer žp prpd  štirimi. pptinii  leti Tiapravljcni   prvi  poskusi  v  mporabi  nckih  vrst  izotopov  v klinični praksi. Na  iem se je delalo na okrojr desetih mc-ftih  t, kliničnili  bolnišnicah.   Posipe.špvanje   sistematičnega dela i,n širša iiporaba izotopov pa naleti pri nas na ttvžave, ki    izvirajo    iz    poman jikanja    izotopov.    razne    sipecifi<"ne oprpme  in   specializiranih   kadrov.  Kljnb   (o.rmi   pa   *o  bili doseženi   določeni   rpzultati,   nbjavljpnili   jc   bi!o   tudi   več znaiisfvenih del s tpga podrofja.
V  industriji  iii|>oral>lja izotope in   jili i/korišča za kon-¦irolo kakovosti  izdplkov  (defrktoskopija)  Ip pot našili pod-jetij. kar predstavlja  komaj  6 oilslotkoT skupnpi?a  števila iistih   i-ndnstrijskili  podjplij. ki bi  mo^la danp«  racionahio nporaliljati  izotopc. U^ofovljeno jc bilo na primpr. da so z upnralwi take radi-o'zotopsk(v defektoskopije odkrili v naših podjetjih pri skupno posnctili varicnjih v prvvorp^ju okro.i i5fl/n  siabih  m-fist   na   zavarjcnih   konstrukcijah.  To  hkrati kažp, da   je na.ša tplinika zavnrjevanja še na niziki  slopnji (do-pustnih jp najvcč 5*/o slabili mpst)  in da  je ireba brez-po^oino poostnt: ukrepe nadzorstva mod osebjem in kako-vosljo dela  na  fpm   podr-nčju  dejavnosti.
Neko podjpljp v Srbiji na primpr kljnb tpinn, da raz-polagra z zpIo modorn-o fplnnično i'nstalacij<i in 7. ra-dioakfiv-nimi aparattirami za rr^ulaoijo i,n koiitro'l<) debelitie izdel-koT, ne tiporablja tc na.pravp baje zaradi tejra. kc"r nm Tnanjkaifl npkateri pomožni elprneTiti za avtoinalični pog«n naprav.
Posamcznp, be/.no analize na primer kažpjn, da bi ino-frli dospči v nekaterih naših tovarnah papirja. Lii'mi.ia. sie-kla in tpkstila znatne prilirankp, čp bi se lotile uporabljn-nja OTnfMije^nili radioizoinpskili mpfod. Cenijo. da bi ' invp-sticijami v višini 3000 <l<i 4000 dolarjov, tnosrli v nrki nnši tnvarni paipirja doscči lclni priliranpk, ki bi bil pnak iz-TO7.U v TTpdnosti okropr 10.000 dolarjev. V npkatprili dmprih indnstrijskili vejali rariinajo. da bi se amortiziralp inve-stioije za radioizoifooskp napravp v proizvodinili nroppsih v roku štirih do špstih mcsoccv. V tovarnah ffnmija bi prav 1ako Ialiko dnsp<*Ii ziiižanje škarta ali variiranja dobeliiip izdplkor od 1O"/o na 5'/«, v proizrodnji valjamili kovinskih izdelkov od 10 °,'o na 1.5%. med tpm ko bi mojrli na primpr dfippčt v tpkstilnih tovarnah tndi do 20"/o večjo brzino strofnpjra dcla.
Vsp to omojjofa napredek indusfrijskp pt--oiz,v<idnjp, racionalnejšo izralx) naših ra/.položlfiv.ih zmosljivosti «b prpdpostaviki. da so izčrpane vse dmge možtiosti. ki jih nndijo klafiifnp telmičnp metode. Prp<Iinost npora-bp nove radioi7otopske iphnike je prav v kombiniranjn s klasično tphniko in njpniin dorx>lnjpvanjp.m.
Na podrnčjn ljnd^kein zdravia ni mojroče izraziti s količi-nskimi ali drusrimi pokazaielji TSn prpdnost iiporabe izofopov. Dan^s jc v naši  državi najman] 500 bolnikov na
(Nadaljevanje na 6.  sirani)
RADIOIZOTOPI V GOSPODARSTVU
(Nadaljevanje s 3. strani)
leto bolnih za boteriumi, ki jih je mogoče učinkovito zdra-viti i/ključno z uporabo izofopov, še mnogo več pa je pri-mcrov boiczni, f.a katere bi diagno/a in zdravljenje z ra-dioizotopi nudili ncprecenljive koristi. Izkušnja je že po-kazala, da so sfrošk; zdravljenja nekaterih bole^.ni s po-moojo izotopov znatno manjši, kakor so bili stroški pn dospdanjih  meUidah.
Na področju kmcrtijstva uporaba še ni dobila bolj tnmo-žiftnesa obsojta v proizvoclne namene, nudila pa je nepn*-conljivt' koristi v agrobioloških raziskovanjih. S pomočjo izotopov jp bila omogočena rešitev cole vrste problemov, nied katerimi ie na primer problera učinkovite uporabe umetnih ffnojil. problem izvenkoreninskesa hranjenja šte-vilnih vrst kultur, nčinkovitosti mehanične oploditve bom-baža, ngodnejše metode hranjenja raznih kvdtur  itd. Izo-
topi so kot traserji voesli več svetlobe v proučevanje foto-sinte^e, metabolizTna rasilin in žirali, v prončeTranje muta-cij itd. Naši kmetijski strokovnjaki se zelo zaaimajo za ta nova kmetijska raziskovanja. Ti strokovnjaki so izdelali podToben delovni načrt, ki bi omopočil. da bi se sistcma-tično lotili proučevanj z radioizotopi tudi na tem področju nporabe. Žal je ta tmd naših kmetijskih strokovnjakov in njihov koristni predlog delovnega progratna naletel pri upravnem odboru Zveze kmetijskogozdarskih zbornic na nerazumevanje. Predlog tega plana je bil odklonjen, sred-stva potrebna za začetek raziskovalnih del po najnovejših znanstvenih metodah pa niso bila odobrena.
Ta dejstva nas opozarjajo na potrebo, se v naši državi bolj smelo lotimo uvajanja radioizotopov tako na področju raziskovanj kakor v proizrodnji. S sistetnatičnim izobraže-vanjem kadrov in popularizacijo je tre.ba razbiti konserva-tivnost ali nezaupanje do novih, sodoboih metod, ki jih nudijo izotopi s svojo uporabo.
Iaž.Salom Šujica