Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“. Izhaja 1. in 15. v mesecu. Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za druge naročnike po 60 kron na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika" v Ljubljani. — Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva.) Rokopisi se ne vtačajo. Letnik L V Ljubljani, dne 1. decembra 1921. 21. številka. Karel Urbančič. Udarec za udarcem. V naših vrstah vre in ekspanzivnost pare že dviga ventil. Udarec za udarcem pada na nas. Draginja raste z vsakim dnem, vrednost našega denarja pa pada. Dokler ne bo ravno narobe, toliko časa bo vladala skrb in beda nad nami. Ti dve naši zvesti spremljevalki nas ženeta v obup, obup pa jemlje ljudem razsodnost. Eni jočejo, drugi kolnejo, nekateri so popolnoma apatični, ker so izgubili vse upanje, da bomo še kdaj po človeško živeli. Vsi ti duševni pojavi, ki se različno kažejo, so posledica skrajno napetega duševnega razpoloženja. Le s težavo mirimo in tolažimo razburjene in sestradane ljudi. Nehvaležno delo je to. Če bi ne mirili, bi oblasti dolžile nas »kolovodje«, da netimo nezadovoljnost, če pa pogovarjamo ljudi, naj po-trpe, da mora biti v kratkem bolje, ker se nam obljublja pomoč, pa preslišimo po nedolžnem toliko grenkih, da moramo utihniti, ker imajo prav. Kako od srca bi privoščil merodajnim faktorjem, da bi prišli večkrat takole pod kladivo. Namesto njih pa trpimo voditelji organizacij. Venomer slišimo: »Iz države se izvaža, da doma primanjkuje. Izven naših meja se dobe naše stvari ceneje, kakor pri nas. Trgovci, kmetje in sploh vsakdo lahko prodaja po kakršni ceni hoče, naši prejemki so pa vedno enaki. Če država noče ali ne more zajeziti draginje, naj nam pa zviša plače tako, da bomo vsaj borno živeli!« Prav imajo vsi ti lačni ljudje, ugovarjati jim ne moremo. Le tolažimo jih še, kakor nas tolaži poslanec g. Reisner, da se dnevnice in rodbinske doklade kmalu zvišajo. Revež g. Reisner, reveži mi, če se ne bo to prav kmalu uresničilo. Vladi smo že večkrat povedali, da odklanjamo vsako odgovornost, če nas ne reši obupnega položaja. Namesto, da bi nam plače zvišali, nam pa še odtegujejo, kar so ta mesec posebno občutili aspiranti in aspirantke. 1 i so prejeli po 1572 kron — s solzami v očeh. Popolnoma odveč je poudarek, da s tem nihče danes ne more izhajati. Do sedaj so prejemali draginjske doklade po šemi A, to je 68 kron na dan in to le v Sloveniji in Dalmaciji, v Bosni in Hrvatski pa po šemi B. Naše ministrstvo pravi, da je finančno ministrstvo tej kategoriji v Sloveniji in Dalmaciji pomotoma določilo višje doklade, da jim gre 56 kron na dan, kakor v drugih pokrajinah in ’v vseh dru-Kih strokah. Razlika znaša 360 kron na mesec. Po naknadni odredbi ministrstva so prejeli 400 kron za majnik preveč 10 se jim je predpisalo povračilo tega zneska v mesečnih obrokih. Ta mesec jim je bil odtegnjen zadnji obrok v jmesku 140 kron, za državno posojilo se pa odteguje po 40 kron, kdor je podpisal en delež ter iznaša skupni odbitek ta mesec 540 kron (360 + 140 + 40). Pred regulacijo plač so prejemali po 2112 kron, če je nnel mesec 30 dni. Od 2112 kron odštejemo 540 kron, I ostane še 1572 kron, kolikor so prejeli ta meseč, kar je pa za življenje premalo, za umreti pa prav malo preveč. Do določitve dnevnic pa morajo prejemati 1200 ozir. 1500 dinarjev in prejšnje kronske dnevnice. Njih ,dnevnice so znašale 68 kron na dan in te morajo še' nadalje prejemati, dokler ne izide druga naredba. Ko sem bil v začetku novembra, v ministrstvu, smo se zedinili, da izda ministrstvo v najkrajšem času 'sledečo odredbo: 1. Vsi privremeni poštarji-ice, ki šd že bili oficijahti, bodo prejemali draginjske doklade po šemi A. 2. Praktikanti, aspiranti in pomožni sluge bodo prejemali stare draginjske doklade v kronah in nove dinarske plače dotlej, da bo naše ministrstvo v dogovoru s finančnim ministrstvom rešilo to vprašanje. Tu'opozarjam, da določa draginjske doklade finančno ministrstvo iii ne poštno. Opozarjam, da tudi pri drugih, strokah začasni nameščenci niso še dobili novih dinarskih plač in doklad. Za te bo v teku tedna predlagal poslanec' Reisner drag. doklade, kakršne je svojčas predlagala naša deželna vlada. Ti morajo dobiti razliko od I. maja naknadno. To napisati se mi je zdelo potrebno, da vsaj nekoliko pomirim razburjene duhove, odločilna mesta pa opozorim^ da teh razburjenih duhov kljub našemu prizadevanju ne bo več mogoče dolgo pomirjevati. Gospodarski in stanovski del. Da ne bo zopet prepozno! En sam mesec nas še loči od 1. januarja 1922, to je od onega dneva, ko bomo državni uslužbenci zopet neprostovoljno vplačali toliko milijonov v nenasito žrelo Saveza po-! trosačnih zadrug v Beogradu, ki smo ga prav vsi državni uslužbenci do dobrega spoznali, kdo je in kaj hoče! Zato podajamo o pravem času odkrito besedo! Dobri potrošački zadrugi, ki bi res živela svojemu vzvišenemu namenu, bi se nikakor ne protivili. Ker pa,nas izkušnje uče, da take uradniške zadruge brez izdatne .podpore v splošnem ne uspevajo in nikdar uspevale ne bodo, in ker vse kaže, da bi te zadruge ne dobivale nikake podpore od saveza, ampak bi ta savez naš denar še nadalje zapravljal, kakor ga je pričel, in bi se končno lahko mi. vsi obrisali pod nosom — odklanjamo ta nesrečni savez. Naš denar zahtevamo nazaj! — To je eno, drugo pa je to, da našega denarja 1. januarja 1922, kakor tudi vbodoče savezu ne damo! Z našim zaslužkom in imetjem hočemo razpolagati in gospodariti mi sami, kar je tudi naša državljanska pravica po ustavi. Zato kličemo vsem merodajnim krogom, savezu, poki ajinski in centralni vladi: za Savez potrošačkih zadrug ne damo 1. januarja 1922, kakor tudi vbodoče, niti vinarja več in nikakor ne pripustimo, da bi se nam v tis'naundn kal od-trgavalo od plače. - . > - • .> Zvezo poštnih organizacij pa prosimo, da takoj skliče javen shod, da to našo zahtevo še bolj jasno ponovimo. Ta dopis pa, ki je mnenje celokupnega uslužbenstva, smatrajte tovariši okrog »Zveze« kot pravočasno opozorilo, da ne bo prepozno! Revizija tiradništva. Na pritožbe, ki so prihajale od vseh koncev in krajev in od vseh strank zaradi preobilice uradništva, se je pred davnim časom ministrski svet odločil, da se izvrši revizija uradništva. Ko se je pred meseci ustanavljal v Beogradu osrednji savez, je bilo veliko grmenja proti nepravilnemu nameščanju državnega činovništva in posebno proti temu, da se je nameščalo nepoklicane ljudi tudi tam, kjer sploh niso bili potrebni. Vse je bilo edino v tem, da se to ne sme več dogajati in celo v tem, da se vse po letu 1918 v državno službo sprejeto osobje podvrže strogi reviziji. Vsi, ki nismo poznali razmer, smo pričakovali po tolikem grmenju vsaj nekaj blagodejnega dežja. Drugače oni, ki so poznali ves uradniški ustroj in videli celo za kulise. Ti so nam pripovedovali, da je v oddelkih posameznih ministrstev po dvajset pomožnih moči, a bi zadostovalo deset gospodičen, da bi se isto delo točno opravilo. Odpustiti se ne sme nobena in nobeden, ker stoji za vsakim visoka glava, ki mu je preskrbela kruh. Uradnik ali oddelni predstojnik, ki bi poskusil zmajati stolček takim ljubčkom, bi bil brezpogojno izgubljen. Mi smo se temu čudili in skoraj nismo verjeli. Šaljivi Srbijance je rekel: »Vi Slovenci ste mislili delati pri nas red, a čez nekaj časa boste imeli iste razmere v Ljubljani.« Takrat mu seveda nismo verjeli, a danes se nam zdi, da je imel prav. Poročali smo že v našem listu, da je poštno ministrstvo dovolilo čekovnim uslužbencem 5 % letnega čistega dobička kot nagrado. Razumljivo, da se je tega vse uslužben-stvo veselilo, ker je pričakovalo, da se bo dalo pri osobju in uradnih potrebščinah dokaj prištediti. Oddelni predstojniki niso hoteli zahtevati za obolele ali za one, ki so izstopili iz službe, nikakega nadomestila. To so lahko storili, ker je bilo dovolj osobja. Delalo bi se brezhibno tudi s precej restringiranim osobjem, zaradi socijalnega čuta pa niso marali odpustiti nikogar. S prvim novembrom t. 1. je ravnateljstvo kar naenkrat poklicalo v službo hčerko premožnega posestnika. Zakaj? Govori se o protekciji in celo o tem, da je ministrstvo ukazalo ravnateljstvu sprejeti v službo gotovo osebo kot uradniško pomožno moč. Ako je to res, potem je imel srbijanski šaljivec prav. Ako je že kaka pomožna moč potrebna, potem se naj pokličejo v službo hčerke državnih nameščencev. Poznamo jih nekaj, ki študirajo zaradi tega, da oče ne izgubi onih treh dinarjev; a to samo dotlej, da se pokličejo v službo. S takim vpoklicom bi koristili državi in očetu — držav-neuu uslužbencu. Država bi pridobila 3 dinarje na dan in oče bi ime! nekaj sivih las manj, ker bi mu ne bilo več treba skrbeti za hčerko. Čitali smo, da je bila sprejeta na zadnjem zborovanju samostojnih kmetov v Mestnem domu resolucija, v kateri se je med drugim zahtevalo, da se omeji uporaba uradništva na najpotrebnejše. Prepričani smo, da to niso bile same besede, ampak da bodo sledila tudi dejanja. Prosimo zaradi tega gospoda ministra Puclja, da uporabi svoj vpliv za razčiščenje opisane zadeve. O. Organizatorično gibanje. Občni zbor. Osrednje društvo pošt. in brzoj, uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo dne 18. decembra 1921 ob 14. (2. uri) popoldne v mali dvorani Mestnega doma. Občni zbor je eno uro pozneje sklepčen brez ozira na število članov. Predlogi morajo biti vsaj 14 dni prej prijavljeni odboru. Udeležite se občnega zbora vsi. Odbor. Zapisnik širše odborove seje zveze, ki je bila dne 28. novembra t. 1. v mestni posvetovalnici. Predsednik ugotovi sklepčnost in prečita zapisnik prejšnje seje, ki je bil odobren. Nato poroča, da se je zaradi osnutka pragmatike, ki je že izdelan in katerega se mu je obljubilo poslati na vpogled, kakor je poročal v zadnji seji, obrnil pismeno v Beograd in — Zagreb, a nima do danes še nikakega odgovora. Do ministrstva se je obrnil tudi s prošnjo, da se imenujejo praktikanti, ki imajo izpit, za asistente za dobo do 1. februarja p. L, to je dotlej, dokler bodo njihovi hrvaški tovariši imenovani za oficijale. Nadalje je zaprosil za informacije, kaj je z obljubo, da bodo dobivali praktikanti, oficijanti in pisarniško pomožno osobje staro draginjsko doklado toliko časa, da se zadeva uredi pri finančnem ministrstvu. Zaradi oficijalov, ki so bili imenovani iz oficijantskega staleža in se čutijo zapostavljene za tovariše brez prometnega izpita, je bil pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo mu je izjavilo, da bi se moglo ozirati na enega samega, vsi drugi pa so imeli do 1. maja t. 1. manj kakor 14 let službe. Ravnateljstvo prošnje teh tovarišev, da bi se imenovali v višji čin. razred, ne more priporočati. Tovariš Otoničar je ugovarjal, češ, da je treba nagraditi marljivost in ambicijo, ako hočemo imeti dobro urad-ništvo. Med došlimi dopisi je omeniti memorandum sarajevske organizacije, ki ga je poslala savezu v Beograd, da naj se takoj uveljavi prva uredba, ker bi imeli od nje gmoten dobiček. Sarajevska brgamzacija je poslala prepis memoran-da vsem sestrskim organizacijam in jih pozvala, da tudi tako store. Zveza je odgovorila, da se temu pozivu ni mogoče odzvati, ker je kongres v Beogradu uredbo enoglasno odklonil, češ, da je bila izdelana brez vednosti organizacij. Tako je odgovorila tudi splitski organizaciji, ki se je v tej stvari obrnila na nas za pojasnilo in svet. Društvo poštnih uradnikov in uradnic je zahtevalo izredni občni zbor, da se izpremene pravila v smislu pravil saveza in da se zviša članarina. Zastopniki posameznih društev so imeli pomisleke tako glede prve kakor glede druge točke. Sklenilo se je, da se zastopniki društev posvetujejo s svojimi člani in o uspehu poročajo na prihodnji seji širšega odbora, ki bo v ponedeljek, dne 5. decembra 1.1. Na vprašanje, kaj je z odsekom, ki je imel nalogo, da sestavi pravila za bolniško zavarovanje, odgovori predsednik, da je ministrstvo za socijalno skrbstvo izdelalo poseben štatut za zavarovanje državnih nameščencev. Tudi \ bodoči pragmatiki je predvideno prisilno zavarovanje in zaradi tega odpade ustanovitev lastne bolniške zavarovalnice. Ako ne bo uveljavljena nova pragmatika v mesecu februarju, bomo zopet morali misliti na lastno zavarovalnico. Tovarišica Rakovec vpraša, ali je res, da se bo aspirantkam odtrgovalo na mesec nad 600 kron. Predsednik se sklicuje na svoje današnje poročilo, po katerem se je obrnil v Beograd s prošnjo, da bi se izpolnila dana mu obljuba. Aspirantkam je za mesec december nakazana dra-ginjska doklada po 56 kron. Tovariš Bavdek vpraša, zakaj se pošiljajo začasne moči na dopust, medtem ko ostanejo Rusi v službi. Gosp. oblastveni ravnatelj je vendar obljubil, da zaradi Rusov ne bo trpel nihče škode. Odgovori se mu, da ni bil in ne bo zaradi Rusov nihče odslovljen, pač pa ima vsak uradni ravnatelj-predstojnik pravico odsloviti začasno moč, ne da bi navedel vzrok. Predsednik poroča, da je prof. Reisner rekel, da bo delal na to, da ne bomo plačali več 10 % odbitka za potrošačke zadruge in da se nam vplačani denar vrne. Na vprašanje, zakaj deželni pismonoše ne dobe plače preko 960 dinarjev, odgovori predsednik, da bo, kakor se mu je obljubijo, izšel odlok, ki bo to zadevo uredil, a do sedaj £a še ni. Tovariš Bavdek vpraša navzočega referenta za obleke, kaj je s plašči, ki jih nekateri niso dobili ter prosi za pojasnilo glede službene obleke vobče. Gospod referent je pojasnil, da oni, ki niso dobili plaščev, lahko zanje zaprosijo pri ravnateljstvu, vendar pa pripominja, da plašči, ki so v zalogi, niso nerabljeni, a se morajo zaračuniti za nove. Ministrstvo je sporočilo ravnateljstvu, da se je zahtevala obleka na račun nemških reparacij. Nadalje je naročilo, da naj se zaprosi kredit za nabavo delovnih plaščev in pelerin, ki se bodo izdelali v naši delavnici. V gospodarskem delu seje se je razpravljalo o nabavi masti oziroma prašičev, o znižanih cenah za zdravila in zdravljenje ter o stavbinskih zadrugah. Tajništvo. Dopisi. Ne žrtev poklica — temveč naše bede. V četrtek, dne 17. t. m., smo pokopali našega tovariša, vzor-uradnika, Dragotina Mehoro. Nimam namena pisati mu posmrtnico. V to so poklicani drugi, ki so mu bili bližji in ki so poznali njegovo dobro srce veliko bolje kakor jaz, ki sem le malo časa opravljal ž njim eno in isto službo. Povod do teh vrstic so mi dale govorice tovarišev, ki so videli v Mehorovi smrti le žrtev poklica. Da, res je, prvo kal bolezni si je brezdvomno nakopal v težki ambu-lančni službi, ki ne pozna razlike med dnevom in nočjo, ki ne razločuje praznika in nedelje od delavnika. Ambu-lančni uradnik ne pozna osemurnega dela, ne odmora med delom. Tu tiči brezdvomno neposredni vzrok težke mrzlice, ki ga je tresla v ponedeljek zjutraj, dan pred njegovo smrtjo. Ni pa bila ta mrzlica neposreden vzrok njegove smrti. — Prezgodnjo izgubo dobrega tovariša je zakrivila naša brezprimerna beda, oziroma oni, ki jo še vedno večajo, namesto da bi jo omilili. Še v ponedeljek je hotel Mehora, dasi težko bolan, iti v službo in se odpeljati v Beograd, da bi vestno, kakor vedno, izvrševal svojo dolžnost v 18 urnem nepretrganem delu. Le s težavo so ga pregovorili njegovi tovariši, da je ostal doma. Blagi pokojnik je bil brez dvoma med najvestnejšimi uradniki. Ali ker nisem demagog, ne bom iskal vzroka, zakaj si težko bolan človek ne upa privoščiti počitka, v službeni vestnosti, pač pa v materijelnem pomanjkanju. Kakor je znano, je določena za naporno ambulančno službo majhna odškodnina. In da bi ne izgubil teh borih par, je ranjki hotel nastopiti vožnjo! Kako ga je moralo boleti srce v zavesti, da bo odjedel družini še tisto malo, kar bi dobil za vožnjo. Pa še nekaj! Mislil si je, da narava mogoče le premaga bolezen. Če ležem, obležim ter moram poklicati tudi zdravnika. Da, zdravnika, ki sigurno zapiše zdravila! Mogoče bi pa šlo brez zdravnika, brez lekarne! Ne gre! Tu je zopet predpis, da moraš poklicati zdravnika — in to že po treh dneh — ki ti potrdi, da si res že napol mrtev. Znabiti se najde pri predstojni oblasti celo skeptik, ki si misli: Glej, potuhnil se je in preslepil zdravnika, čakaj, čakaj, pošljemo ti v hišo celo kopo zdravnikov. Te bomo že ugnali! Saj tako govore črne črke pokvečenih paragrafov. Nato pride glavno vprašanje: Kdo bo vse to plačal? Bolnik, kdo pa drugi! — Sedaj pa naj reče kdo, da uradnik nima dovolj vzroka, dobro premisliti, če sme biti bolan ali ne! Kdo ve, kolikokrat je pokojni Mehora iz navedenih vzrokov bolan vršil svojo službo! Uspelo mu je hekoliko-krat, da je pregnal bolezen, to pa le na račun odporne sile svojih organov. To pot pa je srce odpovedalo. In to ni edini tovariš, ki ga je spravilo bedno stanje v prezgodnji grob, nam vsem preti pri teh razmerah ista usoda! Zatorej, gospodje, ki odločate o naši usodi in ki boste, menda šele do marca 1922 mogli preštudirati uradniški zakon, pazite in smatrajte tragični slučaj Mehore kot resen opomin, ki jasno kaže, da se steber, na katerem sloni država, maje. To pa ne mogoče zaradi boljševiškega ali komunističnega ali kakega drugega zlega duha; ki se je. zajedel in ukoreninil med uradniški stih, ampak zato, ker je pričel ta stan odpovedovati na način, za katerega še ni tudi najpametnejši zakonodajalec določil disciplinarnih ali drugih kazni. Iz večjega kraja na Štajerskem. Revščina, pomanjkanje, moja bolezen in skrb za bodočnost so mi potisnili pero v roko, kar do sedaj ni bila moja navada. Nisem hotel kazati nezadovoljnosti. Sedaj je pa sila prikipela do vrhunca. Bolan sem že dalj časa, moji bori prihranki so izginili. Do sedaj je še šlo, saj sem dobival vzlic' bolezni svojo plačo. Sedaj pa so mi ustavljene draginjske doklade. Kaj naj počnem? Otroci hočejo jesti! Prosil sem že pomoči pri ravnateljstvu in »Zvezi«, da bi ona podpirala mojo prošnjo, vendar je do sedaj ostalo vse brezuspešno. Premišljam in prihajam k obupu! Kako sem z veseljem pozdravil jaz in gotovo še mar-sikak moj tovariš novico, ki ste jo nekoč v poletju razglasili v »Glasniku«, da se je osnoval odbor za ustanovitev podpornega društva in bolniške blagajne. Kako bi nam bilo pomagano, ako bi imeli kakšno tako ustanovo že sedaj v oporo, tolažbo in zavetje takrat, ko nas v najhujši sili država prepušča naši žalostni usodi — poginu. Kakor po navadi, ostala je menda tudi ta novica samo na papirju, ker od takrat nisem čul ničesar več o ustanovitvi takega društva ali bolniške blagajne. Prosim Vas zato, gospodje okrog »Zveze«, storite kaj za vse take reveže, moje sotrpine! Bomo Vam hvaležni! Do tja pa nam ne preostaja drugega, kakor iti z otroci na ulico in pričeti z beračenjem ali pa napraviti konec temu trpljenju — na drug način. Poštni trpin. Pristavek predsedstva: Podporni odsek se je osnoval in že sestavlja pravila. Stvar je pa težja, kakor bi si kdo. mislil. Treba je velike previdnosti in mnogo posvetovanja. Povemo pa že vnaprej, da bo treba precejšnje materijelne požrtvovalnosti članov, da bo mogel podporni odsek vršiti svojo nalogo. Će bomo pri prispevanju še vedno tako mlačni kakor doslej ob vsaki priliki, bo delo seveda nemogoče. Vsaj zdaj naj se pokaže naša prava vzajemnost in požrtvovalnost. Brez dvoma je podporni odsek velikanske važnosti, zakaj pri tej draginji oziroma plači je državni nameščenec ob bolezni ali smrti v družini naravnost izgubljen. Razne vesti. t Tovariš Karel Mehora umrl. — 16. novembra nas je za vedno zapustil naš tovariš Karel Mehora, poštni adjunkt v Ljubljani. Umrl je kot žrtev poklica zaradi napora v težavni ambulančni službi. Ubogi rodbini naše iskreno sožalje! Prošnja. —Tovariši in tovarišice! — Sredi meseca novembra je umrl adjunkt Drago Mehora v krepki moški dobi svojega življenja. Bil je na videz trdnega zdravja in vse nas je njegova smrt iznenadila in silno pretresla. Zdravnik je pa ugotovil zelo slabo srce, ki ni moglo prenesti pljučnice niti do razvoja. Mi, ki smo se že vozili in se še vozimo z ambulantno pošto, vemo, kako ta služba škoduje srcu in vemo, da je tudi tovarišu Mehori odpovedalo srce v pošt- nem vozu. — Dobremu tovariš« ohranimo vsi najlepši spomin. — To vse pa njegovim ne hasne mnogo. Žena in trije nedolžni defki so, izgubili nad vse skrbnega rodbinskega očeta. Naša dolžnost je, da pomagamo. Vsi oni, ki bodo izplačevali dne 1, decembra plače, naj pobirajo prispevke. Naberimo mnogo, zakaj to je edini prispevek za preostale. Premislimo, kako uboge so naše udove, naše sirote. V prvih trenotkih hude žalosti se jih še kdo spominja, pozneje pa nihče več. — Zbirke se naj pošljejo na zvezo. Pojasnilo. — 1. Po členu 6 »Uredbe o prevedbi na dinarske plače Službeni list štev. 37 ex 1921 je v primeru, da iznaša, dinarska plača več enot v dinarjih, nego je obsegala prejšnja plača v kronah, plačati službeno takso, ki iznaša po predpisih V» celokupne letne razlike med prejšnjim številom kron in sedanjim številom dinarjev. — 2. S 1. januarjem se zvišuje davčni minimum od 1600 kron na 10.000 kron. Ker so drag. doklade davka proste, smo od 1. januarja do 30. aprila 1921 vsi poštni nameščenci v Sloveniji oproščeni plačevanja osebne dohodnine. Pač pa postanemo s 1. majem 1921 zaradi prevedbe na dinarske plače obvezni plačevati neposredni in invalidski davek po srbskem, fin. zakonu. Antictiambristi — ante camera. V številki 14 »Poštnega Glasnika« je v članku .>Disciplina, kje si!« napisanih nekaj stavkov tako, da so se čutili tovariši Primorci užaljene, ker so mislili, da meri dopisnik nanje. Prejeli smo takrat veliko dopisov, polnih ogorčenja. Da pomirimo te tovariše, smo prosili g. dopisnika, naj nam pove, na koga je meril. Zatrdil nam je, da ni mislil na Primorce, temveč je zamahnil po nekaterih »nebodi-tovariših«, ki kaj radi stikajo, lazijo in klečeplazijo po predsobah »ante camera« višjih funkcijonarjev. Ti ljudje porabljajo take posete navadno za denuncijacije. Gospod dopisnik pristavlja, da je biio pri nas nekaj takih ijudi, če so pa še sedaj, ne more trditi. Gospoda dopisnika pa prosimo, da naj nam oprosti, ker ne priobčimo njegovega odgovora na drugi članek z istim naslovom; da ne bo zopet nepotrebne polemike. — Predsedstvo »Zveze«. Za poitol dom. — Tovariš Aleš Kolenik, poštni sluga v Rimskih Toplicah nam je poslal 10 kron v znamkah za odgovor na neko vprašanje. Od tega smo porabili v poslano svrho 2 kroni, 8 kron pa smo oddali skladu za »Poštni dom«. Hvala! Doraača umetnost. — Zvezna tiskarna v Ljubljani nam je poslala serijo doma natisnjenih božičnih razglednic v oceno. Natisk je krasno izvršen po originalih prof. Saša Šanteija. Je naravnost umetniški proizvod. Cena seriji je 2 din. 50 par. Razglednice naročajte naravnost pri Zvezni tiskarni ir; knjigarni v Ljubljani, Wolfova ulica 1. f ~\ Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto; Ljubljana 4, Mestni trg štev. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protpkolirana . tovarna ur v Švici. FRAN ŠKAFAR Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča za vse stavbene in pohištvene mizarske izdelke. Zaloga pohištva! Solidne cene! OPALOGRAPH i razmnožuje strojno in ročno pisavo (risbe, • note itd.) potom neizrabljive, toraj nikdar £ nadomestila potrebne steklene plošče. • Zahtevajte ponudbe in vzorce tiska! • Razkazovanja brezplačno in brezobvezno. • THE REX Co., LJUBLJANA S Gradišče št. 10. Telet. št. 268. S L. SCHWENTNER KNJIGARNA UUBUANA, PREŠERNOVA UL. 3. •«Bszesa o SBJBSX ooazaa •(Kasa ••• «bbbebm« •■■■■• MDm« aKOHM HENfM KENDA, Ljubljana, Mestni trg 17. Modno blago, pletenina na debelo in drobno. LISTNICA UREDNIŠTVA: H. Rečica na Paki, Radi sprejemamo stvarne članke o uradnem pavšalu. Pisani pa morajo biti dostojno. Z obrabljenimi izrazi »ima vremena« in »nema vremena« ne operiramo. Morda pošljete kaj boljšega. Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana. Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani. Elektrotehnično podjetje LJUBLJANA MARIBOR Sv. Petra cesta 25. Slovenska ulica 20, LEOPOLD TRATNIK «Sradba central, instalacije, zaloga materijala, žarnic Itd. CRQÄYIÄ 2ÄWR0VAl!läA ZADRUGA V ZAGREBU PODRUŽNICA ZA SLOVENDO V L3UBUANL STARI TRG ŠTEV. 11. USTANOVLJENA LETA 1884. TELEFON ŠTEV. 336. ZAVARUJE: Žtvljenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo »vilensko dobo. TRANSPORTNO IN VALORNO ZAVAROVANJE. Telefon št. 508. 5t. pošt. čekov. ur. 12051. 0BRTH9 B9NR9 v Ljubljani, Kongresni trg št. 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s n -----------od dne vloge do dne dviga.----------- A. ŠARABON veletrgovina UUBUANi veletrgovina priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko. deželne pridelke In raznovrstno rudninsko vodo. a«aaK