List 22.
Gospodarske stvari.
Ali je Avstrija poljedelska ali obrtnijska
država?
Kar je minister kmetijstva v državnem zboru po-vdarjal, da je Avstrija bolj poljedelska kakor obrtnijska, se je vnelo pričkanje med konservativci in liberalci, ki trdijo, da Avstrija je obrtnijska država, in ker je liberalizem pečat obrtni]i, zato mora tudi Avstrija liberalna biti. Poglejmo statistične številke in vprašajmo jih, kaj one pravijo.
V  najnovejših statističnih knjigah Kolba in Bra-chellia, kakor „Osten" piše, beremo, da koncem leta 1869 se je z različnimi obrtnijami bavilo:
399.619 lastnikov in zakupnikov, 1 milijon in 775.686 delavcev, 23.511 uradnikov fabriških in druzih,
s poljedelstvom pa: 1 milijon in 843.995 gospodarjev in zakupnikov, 5 milijonov in 623.935 delavcev, 29.570 uradnikov kmetijskih,
po takem s poljedelstvom 1 milijon in 444.376 gospodarjev, 3 milijone in 847.249 delavcev, 6059 uradnikov več, kakor z obrtnijami.
V  celi Avstriji z Ogersko vred je s kmetijstvom in gozdarstvom imelo opraviti 12 milijonov 521.005 ljudi, s produktivnimi obrtnijami pa le 2 milijona in 675.793. Jasno je tedaj , da delo od več kot 12 milijonov več iznaša kakor pa delo le 2 milijonov.
Po statistiki Neumanovi se vrednost poljedelskih pridelkov sme ceniti na 1696 milijonov gold. (Avstrije na 916, Ogerske pa na 780 milijonov gold.). Vrednost obrtnijskih izdelkov žalibog ni znana.
Primerimo našoobrtnijo z obrtnijo po druzih tujih državah.
Največji obrtniji ste obrtnija z železom in pa obrtnija tkanja (Textilindustrie).
Leta 1878. se je v Avstriji z Ogersko vred izdelalo 7*8 milijonov centov surovega železa, v Nemčiji 63.3, na Francoskem 28.9, na Angleškem 127*4, v severni Ameriki 56 milijonov, — jekla pa v Avstriji 1*6 milijonov, v Nemčiji 2*5, na Francoskem 5-2, na Angleškem 20, v severni Ameriki 16*8 milijonov centov. Isto tako je obrtnija Avstrije z volno veliko zadej za to obrtnijo druzih držav.
Vse druge številke pa kaže avstrijsko-ogersko poljedelstvo.
Goved je Avstrija z Ogersko štela 11 milijonov in 78.000, Nemčija 15 milijonov in 300.000, Francoska 11 milijonov in 700.000, Angleška 9 milijonov 761.000, severna Amerika 34 milijonov, — ovac: Avstrija 18 milijonov in 701.000, Nemčija 27 milijonov in 300.000, Francoska 28 milijonov in 700.000, Angleška 32 milijonov in 571.000, Amerika 40 milijonov, — prešičev: Avstrija 5 milijonov in 742.000, Nemčija 7 milijonov in 100.000, Francoska 5 milijonov in 750.000, Angleška 3 milijone in 767.000, Amerika 32 milijonov.
Vinski pridelek je v Avstriji znašal 6*7 milijonov hektolitrov, v Nemčiji 5*5, na Francoskem 70, na Angleškem 0, v severni Ameriki 7-5 milijonov hektolitrov.
Ako se zdaj preračuna, koliko obrtnijskih izdelkov in koliko kmetijskih pridelkov pride na enega človeka v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji in severni Ameriki, je jasno kot beli dan, da je Avstrija v poglavitnih razdelkih velike obrtnije veliko za drugimi obrtnijskimi državami, — o kmetijskih pridelkih pa, štetih na enega človeka, vse druge evropske države daleč prekosi, le za severno Ameriko zaostaja.
S tem je dokazano, da prvo mesto v Avstriji ima poljedelstvo in da krič liberalcev, ki trdijo, da je Avstrija obrtnijska država, je le „švindel", kakor je ves njih liberalizem le „humbug".