SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ,,Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */ 2 6. uri popoludne. Štev. 33. 7 Ljubljani, v sredo 11. februvarija 1891. Letiiils XIX Uradniške kandidature. Kakor gobe po dežji, ravno tako so se jele po razpustu državnega zbora objavljati nove kandidature. Posebno se oglašajo uradniki, da bi radi postali zastopniki narodovi. V jednem okraji na Dolenjskem se ponujajo nekda kar štirje uradniki. Mi ne oči¬ tamo nobenemu teh mož, da ni njih volja vestno zastopati svojih volilcev, ali vendar se ne moremo ubraniti misli, da jih samo ljubezen do naroda ne vleče na Dunaj, temveč nekoliko pač nenavadno ugodno stališče, katero ima uradnik-poslanec. Ni mu treba opravljati službe, pa vendar dobiva plačo, poleg tega pa poslanske dnevnine. Kak drug po- | slauee, bodi tega ali onega stanu, zamuja svoj čas, zanemarja svoje posle kolikor toliko, ko je na Du- naji, ima vsekako doma nekaj škode, katera se mu večkrat le slabo odškoduje z dnevninami. Uradnik pa doma ničesar ne zamudi, ker država, oziroma dežela mora najeti koga druzega, da opravi njegove posle. Zato pa mi dvomimo, da bi bilo v interesu države, ko bi nekoliko uradnikov sedelo v državnem zboru. S tem služba gotovo trpi, ker začasno najete moči gotovo dela tako dobro ne opravijo, kakor izurjeni stalni uradniki. Država pa ima tudi nepo¬ trebne troske. Zato pa grof Taaffe sam dosedaj ni maral za uradniške kandidate in je vlada posebno gledala na to, da je uradnike-poslance zadržavala v službenem napredovanji, kar je bilo čisto prav. Saj se je pred par leti po listih celo razpravljalo vpra¬ šanje, kako da morajo uradniki-poslanci imeti dobro vest, ker dobivajo plačo, katere ne zaslužijo. Prevrat na Dunaji je najbrž vplival tudi na vladno mnenje glede na uradniške kandidature. Nam se celo dozdeva, da so uradniki dobili z Dunaja migljej, da naj kandi- dujejo, kajti sicer bi se v tolikem števila ne po¬ ganjali za poslanstvo. Ima pa sploh uradnik vse potrebne lastnosti za državno-zborski mandat? Na to moramo odgo¬ varjati, da ne. Nedostaje mu toli potrebne ne- zavisnosti. Bes morda poreče kdo, vsaj sodniški uradnik je nezavisen; ali tudi to je zmota. Bes je sicer, da sodniškega uradnika ne morejo poslati v pokoj, kadar bi se vladi zazdelo, ali ovira ga lahko v službenem napredovanji, če bode hodil z vlado, bodo ga hitro naprej potiskali; če pa ne, pa bode zaostajal. Pisatelj teh vrst imel je nekoč priliko o tej zadevi govoriti s pokojnim dr. Zarnikom, ki mu je odločno zatrjeval, da je, kolikor on pozna raz¬ mere, sodniški uradnik zavisen od vlade, kakor po- litiški. Ne gre se pa sklicevati na to, da smo že imeli za poslance uradnike, ki so bili trdnega značaja, ki se niso udali nobenemu pritisku, kakor n. pr. po¬ kojni Herman. Tacih uradnikov-poslancev bilo je do¬ sedaj jako malo in morajo veljati le za izjemo ob¬ čnega pravila. Večina uradnikov je pod prejšnjimi liberalnimi vladami podpirala vladno politiko in jo bode tudi sedaj, če bode le vlada jela odločno pri¬ tiskati. V nekaterih državah uradniki niti volilne pra¬ vice nemajo, kakor v Angliji; v Italiji je pa število uradnikov - poslancev tako omejeno, da ne morejo dosti vplivati na politiko. V sosedni Nemčiji so se¬ veda uradniki lahko poslanci in je to tudi zagovarjal bivši železni kancelar, zato pa nemški državni zbor ni mogel pridobiti prave veljave in je bil le igrača v rokah Bismarckovih. Uradniki - poslanci v nobeni državi ne koristijo parlamentarizmu, temveč mu le škodujejo. Če se bode pri nas v Avstriji udomačila razvada, da bodo uradniki se v velikem številu vri¬ vali v parlament, bode tudi treba gledati, da se šte¬ vilo poslancev-uradnikov tako omeji, da ne bodeta trpela uradno poslovanje in pa veljava parlamenta. Sedanji čas je jako kritičen in ne ve se, če ne bodo prisiljeni naši poslanci, stopiti v opozicijo. Nemški LISTEK. Daniel Sorur Pharim Deu. Njegov lastni življenjepis prevel X. V. Začetek bojev zoper Dinka. — Boj na bre go v i h b elega N il a. — Bolezen in smrt mojega brata. Baggarah so bili sklenili mir z Dinka; ti so sedaj živeli v miru, dasiravno so Baggarah od časa do časa svoje sosede napadali in večkrat jim živino s pašnikov odpeljali in tudi marsikaterega Dinka na skrivnem umorili. To so bila znamenja bližoče se nevihte. Dinka so se zopet vzdignili po svoji pa¬ stirski navadi ter se naselili na pašnikih ležečih na meji med Dinka in Baggarah-Arabci v bližini ne¬ kega jezera (menim, da je bilo No-jezero). A tukaj so bili že takorekoč v deželi sovražnikovi. Nekega dne je šla precejšnja družba žensk proti meji naših nasprotnikov, da bi si nabrala ondi divjih sadežev, j Toda zavidni Baggarah, smrtni naši sovražniki, jih ' napadejo ter mnogo v sužnost odvedejo; druge so se komaj rešile iz njihovih rok s tem, da so urno zbežale. Še le po tem zločinu so napovedali našin- cem vojsko. Toda naši se niso hoteli spuščati v boj, dobro vedoč, da bi se jim slaba godila izvan svojega ozemlja. Baggarah videči, da se jih Dinka boje, so še drznejše ropali, nego poprej: danes so ugrabili nekaj dečkov in deklic, jutri čedo volov, krav, koz itd. To je trajalo več tednov. Mej tem časom pa so poslali k svojemu kralju Hamadan, da bi poslal od¬ delek vojakov, oboroženih z ognjenim orožjem (puš¬ kami) proti rodu Dinka. V taboru Baggarov pa je bil ujetnik iz rodu Dinka in ta je naznanil svojim rojakom pretečo jim nevarnost. Še tisto noč so se vzdig¬ nili Dinka ter šli z meje domov v svojo rodno deželo. Ob prvem dnevnem svitu pa jim je že bila močna konjiča za petami; bili so to Arabci, ki so precej za njimi udrli ter se utaborili en kilometer za njimi. Moji rojaki, to opazivši, so odgnali v največji na¬ glici čede in spravili v čolnih starčke, ženske in otroke v varnost; možje in mladenči pa so se po¬ stavili v bran Arabcem. Pri branilcih je ostala tudi neka žena. Zgrabila je orožje svojega moža ter se tako hrabro bojevala, da so v začetku mislili, daje ob pamet, dočim to ni bilo res. Našinci so kmalu prepodili Arabce z bojnega polja ter jih podili čez Nil tako daleč, da so bili popolnoma prepričani, da so vsi njihovi ljudje in vse imetje v varnosti. Potem še le so se obrnili proti domu. Zgubili pa niso v bojišču niti jednega moža. Baggarah je ta sramota zelo pekla in še bolj so sovražili Dinka ter težko čakali prilike, da bi jim stoterno povrnili. liberalci dobivajo vedno večji vpliv in se že ustijo । kot vladna stranka. Vlada se pa hitro približuje le- ' vičarjem. Začeti bode treba našim poslancem morda hud boj za narodni obstanek. Za tak boj so pa le popolnoma nezavisni možje, katerim vlada na noben način škodovati ne more, ne pa bolj ali manj za- visni uradniki, katere vlada lahko odškoduje, če gla¬ sujejo za-njo, s tem, da jih hitro porine po uradni lestvici naprej ali jih pa zapored prezira pri avan- zovanju, če so toli predrzni, da hodijo z opozicijo. Ne zadostuje, da ta ali oni uradnik v uradu proti Slovencu prijazno postopa, slovenski uraduje, da je član raznih narodnih društev in da naroča slovenske liste. To ne more še nam biti poroštvo,, da bi ga vladni pritisek ne spravil v nasprotni tabor. Zato pa morajo biti volilci skrajno previdni pri uradniških kandidaturah in najbolje store, da jih kar zavrnejo, če dotičnika iz prejšnjih let ne poznajo prav dobro, da je res kremenit značaj. Po volitvah bi se bilo prepozno kesati, kajti taka napaka se težko pozneje popravi. Katoliško-političiio društvo. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanju na I. občnem zboru dne 29. januvarija 1891. (Konec.) Gospoda! Narisal sem Vam v kratkih, značil¬ nih potezah delovanje katoliško - političnega društva v prvem letu njegovega obstanka. Prepričali ste se iz poročila, da se je društveni odbor vestno trudil, na vse strani izvrševati svoje dolžnosti. Našlo je društvo že v prvem letu mnogo prijateljev, ki so se ga težko pričakovanega oklenili z navdušenjem, nabirali mu društvenikov ter med narodom vzbujali zanimanje za društvo. Hvala vsem in vsakemu zato v ime dobre stvari, kateri služiti je jedini namen našemu društvu. Izostali pa tudi niso nasprotniki skriti in očiti. Daši je namreč društvo osnovano na širokem pro- Več mesecev je poteklo po tej praski. Nekoč so našli Baggarah na belem Nilu mesto, kjer ga je bilo lahko prebresti, ter priti na nasprotno stran. Zmage si svesti, so stali neko jutro v deželi Dinka, ter začeli ljut boj. In tako so več dni zapored na¬ skočili naše, a vselej zastonj: Baggarah niso imeli sreče. V tem času so se bili naši mladenči tako izurili v orožju, da jim sovražnik ni bil kos. Bag¬ garah so izgubili veliko več bojevnikov, kakor Dinka. Kar pa je bilo za nas še posebno slavno, je bilo veliko število ujetnikov, dočim Baggarah niti jednega naših niso ujeli. Dinka so se naveličali vsakdanjih bojev, ter se rajši pomaknili proti sredi svojega ozemlja na pro¬ strane pašnike. Toda glej! Ni trajalo dolgo, da so Baggarah tudi sem pridrli. Mislih so si namreč, ker hočejo razni oddelki rodu Dinka na vsak način mir vživati, da se bodo ločili drug od druzega in tako osveta ne bode težka, zlasti še, ker so se jim bili pridružili vojaki s puškami. Naši ljudje so prebivali ob neki kotlini, kjer se je zbirala voda, da so imeli pijačo za svojo čedo. Nekega dne je šlo več žensk k temu jezeru po vode, a ta je bila zelo kalna. Ker so mislile, da jo je razbrodila živina, se niso menile za to, marveč so napolnile posode in se vrnile. Že so bile skoro doma in nekatere so bile že v svojih kočah, med temi tudi moja polsestra Alud, kar jih naenkrat stornem vseslovenskem temelju, vendar pri našiti , liberalcih ni našlo milosti. V začetku so o društvu | molčali, kakor bi ga ne bilo; a ko je jelo razvi- j jati živahno delovanje, tedaj so pričeli društvo strastno napadati, podtikati mu zlovoljne namene ter ovirati njegovo delovanje blagodejno za gmotne in duševne koristi slovenskega naroda. V najnovej¬ šem času pa sb si osnovali tudi svoje dtuštvo, ki naj služi političnim nazorom naših liberalcev. Nadejam se, da bode ta korak le v korist na¬ šemu društvu. Kajti ako bodo videli naši somišlje¬ niki, kako da se živahno deluje v nasprotnem nam smislu, vrgli bodo od sebe mnogi ono mlačnost in nebrižnost, ki je bila dosedaj jedna najglav- nejših ovir, da naše društvo ni tako vspevalo, kakor bi bilo želeti glede na plemenite namene, katerim služiti je prevzelo važno, a ob jednem težavno na¬ logo. — Iskreno torej priporočamo svojim somišlje¬ nikom po mestih in po deželi, naj blage volje in marljivo pospešujejo delovanje katoliško-političnega društva, katero si je postavilo nalogo, da hoče na¬ čelom katoliškim ohraniti in priboriti tudi v javnem našem življenju ono veljavo, katera je potrebna, da se vredijo zamotane socijalno politične razmere. Seveda ni prijetno, stopiti na politično polje; kajti ondi moramo biti na vse pripravljeni, vzlasti na obrekovanje in podtikanje slabih namenov; od¬ povedati se treba lahkotnemu in brezskrbnemu živ¬ ljenju ; to ravno ni lahko in zato se, žal, premnogi odtegujejo političnemu delovanju ter prepuščajo na¬ sprotnikom prosto polje. Pozabiti ne smemo, da nas sedanje društvene in državne razmere silijo vdeleževati se javnega živ¬ ljenja. Kakor se je namreč nekdaj odločevala osoda rimske države na javnem „forum“-u, tako tudi sedaj vse prevladuje politika. V postavodajalnih zbornicah obravnavajo se ne le državna, tudi verska, druž- binska vprašanja, kakor n. pr. šolsko vprašanje ali vprašanje o zakonu itd. Ako torej hočemo braniti svete pravice svoje vere in svojih družin, treba sto¬ piti na politično polje, kjer se o vsem tem odločuje. Katolikom torej dandanes ni dovolj, biti zvestim spoznavalcem svojega verskega prepričanja le doma, marveč vzlasti tudi v javnem življenju. — Poleg tega imamo pa jednake dolžnosti tudi kot Slovenci, katerih pravice do sedaj, žal, niso priznane ni v uradu, ni v šoli. Gospoda! Napoleon I. je rekel, da je politiška umetnost: Bogu tako služiti, da se hudiču ne zamerimo! Pač bi točnejše ne bil mogel označiti tudi dandanes veljavnih političnih načel vzlasti v Avstriji in tudi med Slovenci. Da taka politika nič ne velja, to je pač poskusil tudi Napo¬ leon sam — na otoku sv. Helene. Ker podobnih nasledkov nočemo za Slovence, zato se tudi v po¬ litiki brezpogojno klanjajmo načelom katoliške vere. In ker temu namenu skuša slu¬ žiti tudi naše katoliško-politično društvo, želeti je pač in delati na to, da mlado društvo vscvete in obilno sadov donaša našemu katoliškemu slovenskemu na¬ rodu ! Politični pregled. V Ljubljani, 11. februvarija. Nadvojvoda Franc Ferdinand vPeter- burgu. Car je podelil nadvojvodu red sv. Andreja in na dvornem plesu dne 6. t. m. nosil je nadvoj¬ voda že znamenja tega reda. Med drugim je obiskal tudi ministra zunanjih poslov, Giersa. Do petka ostane nadvojvoda še v Peterburgu, zatem se napoti v Moskvo. Poljaki in Min dorusini so za bližnje~'dr- žavnozborske volitve napravili dogovor, vsled kate¬ rega bodo medsebojno podpirali postavljene poljske in malorusinske kandidate. Starorusini bodo vsled tega imeli težko stališče, ker se jim bode boriti ne le proti Poljakom, marveč tudi proti svojim rojakom Mladorusom. Ti upajo, da bodo dvanajst svojih po¬ slancev izvolili v državni zbor. — Listi poročajo, da je cela občina Meduku vsled raznih neprilik presto¬ pila od grško - katoliškega k rimsko - katoliškemu obredu. Na Moravskem so konservativni veleposest¬ niki ponudili srednji stranki graščakov kompromis, ki naj bi veljal za prihodnje volitve; levica pa je ta kompromis odklonila. — Minulo soboto izšel je ka- toliško-konservativni oklic za državnozborske volitve. Volilci se v tem oklicu poživljajo, da naj volijo samo odločne katoliške može. Liberalizem brezverski hoče uničiti srednji stan, da bi bile na svetu samo dve vrsti ljudij, bogatini in berači. Kdor voli libe¬ ralca, tak sam sebi spodžaga vejo, na kateri sedi. Zato naj se katoliški volilci prav krepko oklenejo za¬ stave katoliške, na kateri je zapisano: To je zmaga, ki svet premaga, naša vera! Volilni oklic združene levice za državno¬ zborske volitve sme se imenovati nekaka kandida¬ tura za ministerske stolice, katere so se nemškolibe- ralcem posebno priljubile. Vladna „Presse“ hvali zmernost, ki prevladuje v nemško - liberalnem volil¬ nem oklicu ter poudarja, da v izjavi ni nobenih iz¬ zivanj in napadov na druge narodnosti. — Politične previdnosti res ne smemo odrekati v sedanjem po¬ ložaju židovskim liberalcem; dobro poznajo sedanje razmere in jako ugaduo jih uporabljajo za svoje na¬ mene, ki se jim morda vresničijo v najbližji prihod¬ nosti. Program ta ni konservativen, pa tudi ne po¬ polno liberalen; ni kozmopolitičen, pa tudi ne na¬ roden, pač je mešanica zahtev najraznejših strank. Vsporeden je ta oklic programu in pojasnilu vlade, ki je je razglasila ob razpustu državne zbornice. Na¬ poveduje preosnovo direktnih davkov, vzlasti zem- Ijiščnega in hišnega davka; izraža še željo, da se uvede borzni davek, da se po ceni oskrbi živinska sol itd. Tudi glede šole se prav rahlo izražajo. Niti na misel nam ne pride, da bi zatirali versko pre¬ pričanje, ker vemo, da prava vernost ni v nasprotju [ z napredkom. — Vidi se, da je dobro vsako sred- i stvo, le da bi vsi življi, ki so se do sedaj družili na ; levici, tudi v prihodnje njej zvesti ostali. Židovski liberalci so pa tudi prepričani o resničnosti prego¬ vora, da obljubiti in dati je preveč. Vsanj ® dr&are, Srbija. Omenjali smo že na tem mestu pisma, katero je pisal regent Ristič kraljici Nataliji. Pismo močno obsoja življenje kraljice srbske ter zvrača na njo mnogo nezgod, katere je ona provzročila. Za to pismo je baje Milan zahvalil Rističa, da je pokazal Srbiji Natalijo v pravi luči. V Belem Gradu se go¬ vori, da se bodo priredile demonstracije proti kra¬ ljici Nataliji, da bi zapustila Srbijo. Rusija. Ruski listi govore še vedno na dolgo in široko o obisku avstrijskega nadvojvode Franca Ferdinanda na Ruskem ter o naklonjenosti in pri¬ jateljstvu med Rusijo in Avstrijo. Tako je peter- burški „Graždanin“ priobčil zadnje dni uvoden čla¬ nek, ki je posvečen temu obisku visokega gosta. Članek se glasi mej drugim: „Z odkritosrčnim ve¬ seljem pozdravljamo visokega gosta in načelo njegovo, ki ga je vodilo v Peterburg. To popotovanje na Rusko se je izvršilo vsekako na prigovarjanje av¬ strijskega cesarja samega. Izvestno je utemeljena in opravičena misel, da nima prihod mladega nadvoj¬ vode nikakega politiškega namena, vendar se pa tudi lahko trdi, da bo ta dogodek kolikor toliko ugodno vplival na prijateljske razmere ruske in av- strijsko-ogrske države. To je prijateljski korak za dobre odnosaje med imenovanima državama za utr- jenje mini med njima. Mladi princ ni le’nadvoj¬ voda. Na njem počivajo nadeje prihodnjosti, kot de¬ diču avstrijsko-ogrske krone. Zaradi tega želimo, da bi napravilo njegovo bivanje na ruskih tleh nanj najboljši vtis. In v tem zmislu kličemo avstrij¬ skemu gostu: Dobro došel! Italija. Ministerska kriza v Italiji je končana. Kralj Humbert je odobril ministersko listo, katero mu je predložil Rudini. Kabinet je torej tako-le se¬ stavljen : Rudini, ministerski predsednik, minister vnaniih zadev in začasni minister mornarice; N i- e o te ra, minister notranjih zadev; Luzzatti, minister državnega zaklada ; • C o 1 o m b o , finančni minister; P e 11 o u x , vojni minister; Fe rr ar is. pravosodni minister; Bran ca, minister javnih del in začasno poštni in brzojavni minister ; C h i m i r r e, poljedelstveni minister; Vi 11 ari pa naučni mi¬ nister. Državni podtajnik v ministerstvu vnanjih zadev je D’Arco, v ministerstvu notranjih stvarij pa Lueca. Nemčija. Povodom Walderseejevega odstopa pišejo „Hamburger Nachrichten", znano Bismarckovo glasilo: Cesar je že davno nameraval odpustiti ge¬ nerala Walderseeja, a iz različnih razlogov odlašal to od dne do dne. Imenovanje grofa Schlieffna za šefa generalnemu štabu se je izvršilo brez Moltkeje- vega in Walderseejevega prigovarjanja. Grof Schlieffen je vesten, marljiv in previden mož; manjka pa mu duhovitosti in širšega obzorja. Menilo se je, da bo Walderseejev naslednik Haseler ali Wittich. Bržkone je imenovan Schlieffen iz istih razlogov za šefa ge¬ neralnemu štabu, iz katerih je bil imenovan Caprivi za državnega kancelarja. — Kakor je videti, vtika se Bismarck v vsako zadevo nemške politike, kar mu nekateri krogi močno zamerijo. Belgija. Pretekli teden je sprejel kralj odpo¬ slance obrtnega in delavskega sveta, ki so mu poročali o položaji delavskih krogov. Ko so kralja vprašali delavci, ali se bo potezal za vpeljavo splošne volilne pravice, odgovoril je, da je delavskim krogom zelo naklonjen, a ni nikak diktator, temveč ravnal se bo po ljudskem mnenji. Delavci so odgovorili kralju in izrekli željo, naj bi posredoval med strankami. Turčija. Dnč 9. februvarija je patrijarh v patrijarhatski cerkvi opravil službo božjo ter molil za sultana, katerega je zahvaljeval za patrijarbatu podeljene privilegije. Cerkev je bila polna ljudij, ki so z navdušenjem sprejeli v cerkev vstopivšega pa- trijarha. Po službi božji je sprejemal patrijarh v svojej palači čestitke. Mej drugimi je patrijarhu če¬ stital tudi ruski poslanik Nelidov. Izvirni dopisi. Z Vrhnike, 8. februvarija. (Tiskarski škrat. — Društveno življenje. — Raznoterosti.) Najprvo zatožim Vašega tiskarskega škrata, ki je v poprej skriti Baggarah napadejo, ter jih odvedd mnogo v sužnost. Obupen krik in pok pušek brzo razjasni našim ves položaj. Pribite na lice mesta, toda proti ognjenemu orožju se v začetku ne upajo bojevati. Slednjič se vendar spuste v boj in vkljub puškam sovražnikov odpode Arabce. Poveljnik Bag- gfirov to videč se prestraši ter svetuje svojim pod¬ ložnikom, da je najbolj pametno, da odidejo. Dinka bi jih utegnili namreč kje skrivej napasti in zgu¬ bljeni bi bili. Nasvet je obveljal in v lepi vrsti so odrinili Baggarah in Dinka so živeli zopet nekaj časa v miru. V bitki onega dnč je padlo v vrstah Dinkov precej mož in tudi ranjencev je bilo dokaj. Moj stric (materin brat) je zgubil na pr. vse prste na desnici. Krogla mu je namreč predrla ščit in od¬ trgala prste. To je bilo še dobro za nas, da so zbežali pred Arabci prebivalci iz Uen-de-Dila, ter se združili z nami zoper skupnega sovražnika. Po tem brezvspešnem boju so se odpravili Arabci domov, s seboj tirajoč le nekaj malo sužinj in živine. Tudi naši so zopet poiskali svoje koče. Vsled preobilnega truda je zbolel moj brat. V začetku smo mislili, da ima mrzlico, zlasti ker je že izza otročjih let vedno pokašljeval. A sedaj se je temu pridružil še glavobol. Daši bolen, je še vendar v edno opravljal svoje dolžnosti. Da, celo napotil se je do oddaljenega dolžnika, da bi iztirjal star dolg. Toda ob tej priliki je smrtna kal, katero je nosil v sebi, jela posebno prospevati. Dolžnik je bil namreč vešč v magiji, z jedno besedo, bil je znan kot ča¬ rovnik. O dolgu ni hotel ničesar vedeti. Njegova sinova pa sta nenadoma napadla mojega brata in jeden ga je občutno sunil v prsi. Mrzlica je posta¬ jala hujša in komaj da se je še privlekel domu, kjer so se ga prijele še koze. Te je sicer prestal, a bo¬ lečina v prsih mu je branila iz postelje. Ko mati vidi, da se smrt bolniku približuje, nas odpravi v drugo kočo, da bi ne bili priča bratovi smrti, ki nam je postal tako rekoč drugi oče. — Zadnje jutro pred smrtjo tožil je posebno o bolečinah v prsih; prihajalo mu je proti večeru vedno slabeje, potem pa je izdihnil dušo vpričo matere in onega moža iz rodu Nuer, ki je bival še vedno pri nas. Zvedevši to žalostno vest, se vrnemo žalostni in obupani domov. Prihodnji dan smo ga hoteli pokopati. Toda trebalo je vode, da bi zmočili zemljo, ki je bila vsled prevelike vročine trda kot kamen. Mati jo je hotela sama nanositi iz Nila, dasi je bilo precej daleč do tje. Seveda je morala pot večkrat preme¬ riti, ker je imela le majhno posodo. To ti kaže, dragi čitatelj, kako je ljubila moja mati svoje otroke, kajti po tamošnji navadi bi bila lahko mrtvo truplo prepustila divjim zverinam in roparskim ptičem. Družina naša se je bila na tak način za jedno glavo zmanjšala, in mati si je prizadevala, kako bi nas preživela, kajti vsa njena nada smo ji bili mi. Malo potem so nas napadli Djallaba, ki love zamorce liki divjačino. Našo mater so ujeli in jo odvedli v sužnost. Kratko pred smrtjo mojega brata so Dinka sklenili pomakniti se dalje proti jugu, kjer so bili še boljši pašniki in dovolj vode. Starejši pa so se upirali temu, češ, tam zopet ne bode miru pred Baggarah, ki so se bili z Djallabah vred tamkaj nastanili. A ker je le nekoliko starejših bilo proti temu predlogu, šli so mlajši vendar tja, toda — v svojo pogubo! Veliko krdelo iz rodov Baggarah in Djallabah jih je napadlo in mnogo mož, žen in otrok ter živine so uplenili. Mej ujetniki je bil tudi neki moj znanec in prijatelj, ki je pa po trimesečni sužnosti ušel in pravil, kako nečloveško so ravnali zmagovalci z ubogimi našimi ujetniki. Privezali so jih namreč na dolg hlod, katerega so morah nositi na svojih ramah. Uteči ni bilo mogoče. Lakota in žeja je mučila uboge sužnjike, njihov vsakdanji kruh pa je bil bič izrezan iz nosorogove kože. Neka¬ tere so zvezali in položili na mravljišča, druge so na drug način mučili. (Dalje sledi;) zadnjem dopisu napravil namesto malega „p“ (= po¬ stavim) veliki „P“. Ko bi bil pa napravil pred B P“ om vejico ali veznik „in“, zadel bi bil pa vendarle pravo. Zakaj tudi z začetnico „P“ je v obližji nekdo, ki ne mara materinega jezika. Toda za danes dovolj o tem! Moj znanec, ki je to videl in pravil, rekel bi: „Bodo pa že zopet mene sodili!“ Društveno življenje je pri nas na jako slabih nogah. — Čitalnica životari, čemur sta dva vzroka poglavitna: politični razpor pa osobne zadeve. Ko bi hoteli poseči malo nazaj, prišli bi do sklepa, da je famozni "Brus" tisto jabolko, zaradi katerega so rodoljubi žrtvovali toliko hvalisano zlogo. Res ža¬ lostno, pa resnično 1 In če so s tem odtrgali znaten del od „čitalničnega“ razvoja, morali so med osta¬ nek vriniti še osobne prepire, kakoršnih ima Vrh¬ nika vedno dovolj, in naš „Močilnik-Blatt“ ima go¬ tovo več gradiva, kakor kak ljubljanski listič, recimo : „Brus“, ki ga vrhniški „Močilnik-Blatt“ prav pridno zalaga. Da čitalnica res životari, pokazala je očividno letošnji predpust, ko ni mogla napraviti niti jedne veselice, kar se je do zdaj še vsako leto zgodilo. Napovedala je „jour-fixe“, a prišel je le jeden, da je luči pogasil. Poslala je polo na okrog za "ma¬ škarado", a podpisalo se jih je le toliko, kolikor je prstov na jedni roki. Dobro je tudi nekdo opomnil, da naša čitalnica ni kraj čitanja, ampak predmet očitanja. Ce je temu tako, potem je res opravičena bo¬ jazen, da bodo po prihodu neke vplivnejše osobe celo delali na ustanovitev nemške „kazine“ na Vrhniki, za kar imajo baje že petnajst udov zago¬ tovljenih. Jedno nemško društvo pa že, ali bolje: še imamo. To je "lovsko društvo", katerega udje so razven jednega ali dveh vsi Slovenci, streljajo pa po nemški. Da družba sv. Cirila in Metoda spi, do¬ kazuje nam to, da zadnjic niti letnega občnega zbora ni sklicala. In vendar je to družba, katera do zdaj, vsaj javno, ni imela nasprotnikov v doma¬ čem taboru. Na čast pa ji bodi povedano, da je letne doneske pobrala pri udih. Podružnica kmetijske družbe se še precej dobro razvija, ker je nje odbor skrben in za- | veden. Vendar zanima se premalo, morda bolj j pravo: zanimajo se premalo gospodarji iz okolice j za to družbo; zakaj do zdaj so njeni udje največ I vrhniški večji posestniki. Jedino posojilnica naša cvete. Zadnji dopis j "Slovenčev" iz Cirknice, govoreč o kmetskih poso- ; jilnicah, bil je pač prikladen tudi za našo posojil- ’ nico. Ako se obresti tirjajo po 7 gld., če prištejemo | k temu še troške (kakih 7 gld. od sto), in na vrh I tega še to, da se pri posojitbah mesec ves zaračuni, i ako vzame kdo posojilo še le koncem meseca, na- | sproti pa ne tako pri vlaganji (po 4 1 / J °/o), potem ; je pač lahko deliti dividende po 8, 9, 10 goldinar¬ jev. Posojilnica naša torej cvete, res cvete. Na podlagi pojasnenih razmer je pač umevno, ‘ da tudi državne volitve niso posebno navdušen ! predmet govorice naše inteligence, vsaj do zdaj ne. i Upanje pa je, da naša poslanca ostaneta taista, ka- ; kor do zdaj razmere kažejo; saj sta oba zaslužna j moža in izkušena parlamentarca, bodisi zastopnik j trški, deželni glavar g. dr. Poklukar, bodisi zastop- ; nik kmetskih občin, g. kanonik Klun. Še nekaj. V našem trgu se je začelo živahno ’ zanimanje za ustanovitev katoliške družbe; rokodelskih pomočnikov. Kdor pomisli, da ’ je pri nas dosti rokodelskih pomočnikov vsakojake ‘ obrti, vzlasti usnjarjev in izdelovalcev parketa, kdor ' pomisli, kolike važnosti in koristi je taka družba za i obrtnike, odobraval bode in tudi odobrava z veseljem vsak, komur je mar za napredek in blagostanje de¬ lavskega stanu. i Nekateri se sicer boje, da bi družba rokodel¬ skih pomočnikov škodila „čitalnici“; a to je prazen strah. Rokodelski pomočniki niso bili in tudi zdaj 80 le nekateri udje "čitalnični". Tudi iz političnih ozirov nima nikdo vzroka oporekati, ker rokodelska družba pomočnikov s politiko sploh nima ničesar opraviti. Ako bode zanimanje rastlo in bodo gg. delodajalci, duhovniki in učitelji hvalevredno misel : podpirali, potem ne bode težko kmalu misliti na ustanovitev. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Prejšnjo nedeljo zjutraj šel je pri nas neki go¬ spodar z Drenovega griča iz cerkve. Ko gre po j •službi božji v prodajalnico, da si kupi olja, zgrudi j •se hipoma na tla in takoj je bil mrtev. V Belkah je sin očeta z nožem ranil po glavi in prsih, ker ga je ta dal preklicati zaradi zaprav¬ ljivosti. Konjač, o katerem je bila govorica, da ga je sin udaril po glavi, umrl je zdaj, a ne vsled udarca, ampak vsled žganjepitja, kakor je raztelesenje po¬ kazalo. Iz Spodnje Idrije, dne 9. februvarija. Tako iz- vanredno huda zima, kakor letošnja, tirja tudi mnogo žrtev povsod. Ni se torej čuditi, ako je zahtevala tako žrtev tudi v naših strmih bregovih. Posebno 50 pri nas snežni plazovi provzročili marsikako ne¬ srečo tudi po cestah. Gospodar K. iz P. gre po svojih opravkih k okr. glavarstvu v Cirkno na Tol¬ minskem, pustivši doma samo svojega sorodnika pastirčka 7—8 let, s katerim sta po smrti njegove žene sama bivala v samotni hiši. Pride večer, pride drugi, tudi celi teden a gospodar se ne vrne. Pastir 51 doma dobro kuri ter peče krompir, dokler mu sedmi dan ne poidejo žveplenke in ne more več za¬ kuriti. Primora ga sila, da gre k sosedovim sorod¬ nikom, in med potjo vidi nogo svojega gospodarja molečo iz snega. Zdaj še le ga gredo iskat ter po¬ tegnejo mrtvega izpod sneženega plaza. Ker je imel pri sebi še živeža, moremo verojetno sklepati, da ni poginil slabosti, ampak, da ga je pobral sneženi plaz. Dovolite nekaj cerkvenega. Pretečeno jesen mi je bila prilika, da sem prišel v sosedno Goriško ško¬ fijo, kjer se nisem samo prepričal o prijaznosti in gostoljubnosti naših gospodov sosedov na Tolminskem, ampak tudi videl marsikaj, kar mi je jako ugajalo. Všeč mi je, da se cerkveno blagoslovljen je praznuje na dan cerkvenega zaščitnika, in ne prihodnjo ne¬ deljo. Ljudstva sicer ne pride toliko skupaj, ker imajo sosedne duhovnije delalnik, a s tem se zabranijo marsikatere nerodnosti, katere se tako rade spajajo s cerkvenim blagoslovljenem. Ugajal mi je tudi rimski obrednik. Nikdar nisem bil posebno navdušen za to, da se sv. daritev opravlja pred izpostavljenim Najsvetejšim. Razloge tukaj navajati ni umestno. Tukaj se je Najsvetejše le izpostavilo po dokončani slovesni sv. maši. Mašnik poklekne na stopnico ter zapoje „Tantum ergo", kar se na koru nadaljuje. Potem „Genitori“. Ko pevci odpojo tudi to kitico, sledi vrstica: Panem etc. in molitev v čast sv. Reš. Telesa. Na to obmolkne vse, mašnik gre k oltarju in podeli sv. blagoslov. Sklep „Laudate“. Naredilo je name velik vtis. — Včeraj na pustno nedeljo nam je naša šolska mladina pod vodstvom neumorno delavnega nadučitelja g. Pun¬ čuha priredila prav prijetno predpustnico. Začela se je veselica z venčkom narodnih pesmi, tem so sle¬ dile deklamacije s petjem in nazadnje veseloigra B Učenca gresta na tuje", katera je pokazala nadar¬ jenost naše mladine, kakor vztrajnost njihovega vodje. Igra je vzbudila mnogo smeha pri poslušalcih, ka¬ terih je bila soba natlačena, in še jih je mnogo stalo pred pragom. Posebno ugajalo je pa petje iz mladih grl; čudili smo se, kako je mogoče tako mlade pevce izvežbati za tako težke pesmi. — Hvaležni gosp, vodji smo se razšli prav zadovoljni z željo, naj bi se še kdaj priredila enaka otrokom primerna veselica. Od iztoka Krke, 8. februvarija. Tu doli ob iz¬ toku Krke v Savo biva v svoji hišici mala družina, ki ima kos zemljišča in se peča z malim obrtni¬ štvom. Neki mogočni in bogati mož pa je spravil to družinico v največjo stisko. Mož in žena sta iskala pravice, a brez vspeha, akoravno je vsa so¬ seska prepričana, da se jima godi krivica. Narasli so vsled tožbe grozni troški, katerih družina ni mogla plačati. Premoženje je bilo cenjeno in pro¬ daja napovedana. V silni stiski in žalosti iščeta mož in žena pomoči pri sorodnikih in sosedih, toda zaman. Sebični ljudje so upali prav po ceni dobiti hišico z zemljiščem. Zena je milo jokala in v skrbeh prečula marsikatero noč. V skrajni sili zatekla se je žena k svojemu očetu, a ta ji ni mogel pomagati. V nepopisni tugi gre žena od očeta vračajoč se v loterijo in stavi zadnje groše. Iz loterije gredoč ihti ženska: Oče nebeški, ti se me usmili itd. In glejte, njene številke bile so vzdignene in revna družina je dobila 580 gld. ravno še jeden dan pred prodajo. Prodajo je ustavila, plačala dolg in še ostalo je denarja. Naj pa nihče ne misli, da s tem resničnim dogodkom priporočam loterijo. Po mojem prepričanju se je uresničil pregovor: Kedar je naj¬ večja sila, je roka božja najbolj mila. Iz Polja pod Ljubljano, dne 8. februvarija. Kakor sem Vam že poročal, ustanovili smo tukaj bralno društvo, v katerem naj bi udje v prostem času pre¬ birali poštene poučne liste. Dnč 1. t. m. smo tudi priredili primerno veselico, ki je bila prav mnogo- ! številno obiskana. ' Predstavljala se je šaloigra "Župan", ki je pro- I vzročila mnogo smeha. G. J. Rozman je prav na¬ ravno predstavljal kmečkega župana, ki se zaveda svojega dostojanstva. Gospica M. Valand je jako Ijubeznjivo predstavljala županovo hči ter kazala prav naravno otroško ljubezen do svojega očeta, dasiravno 1 je bila prvič na odru. Tudi ostali igralci so prav povoljno zvršili svoje naloge. Mnogi poslušalci so izražali željo, naj bi se večkrat priredila enaka pri¬ merna igra. Po predstavi so gg. pevci iz Ljubljane pod vodstvom g. nadučitelja Kavčiča zapeli dve pesmi. Nato je bila prosta zabava pri Kuharju, kjer so bili prostori okrašeni z zelenjem, ki sta ga darovala gg. Gantar in Valentinčič. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu zabavnemu večeru. Omeniti pa moram, da neka vplivna oseba jako nasprotuje našemu društvu, akoravno doslej nima nobenega povoda, jaz celo trdim, da tudi v prihodnje društvo ne bode dalo po¬ voda. Sploh se hoče društvo izogibati vsakemu pre¬ piru, zato pa tudi želimo, naj bi se nam ne nasprotovalo brez vzroka. Dne 3. t m. je bilo pri nas dokončano ljudsko štetje. Našteli so 3223 prebivalcev v občini. Slutim, da je med temi tudi nekaj Nemcev. Sploh ljudje ne vedo ceniti svoje narodnosti. Tako je neki tovarniški delavec sebe, svojo ženo in otroka zapisal za Nemce, da bi se prikupil tovarniškemu vodstvu. Ko so dotično polo pregledali v tovarniški pisarni, pozvali so moža, zakaj je svojo družino zapisal za Nemce. On odgovori, da občujejo doma nemški. Ker mu tega niso mogli verjeti, dostavi on: n Ce še ne znamo nemški, bodemo pa se še naučili." Glasen smeh bil je možu dokaz, da ni storil prav, ko se je sramoval svoje matere, Torej vsakemu svoje! Dnevne novice. (Sklep prvega polletja v srednjih šolah) bode prihodnjo soboto in pričetek drugega naslednjo sredo. Nekako nepristojno je, da je šola na pepel¬ nico. Šolski možje naj bi pri visoki vladi delali na to, da se sprosti, kakor se je tudi vernih duš dan, iz cerkvenega in družinskega ozira. Pač bi bilo tudi vsem ugodnejše, da se je prvo šolsko polletje skle¬ nilo preteklo soboto, da bi dijaki postne dni mogli biti po stari navadi v svojih domačih družinah. (Z Notranjskega) smo prejeli naslednje poročilo: V „Slovencu“ od zadnje sobote smo brali med dnev¬ nimi novicami, da je naš kandidat g. dr. Ferjančič v Planini zatrdil delovati na to, da se najdražja svetinja, katoliška vera, ohrani narodu.—Vse lepo! A čudno se nam zdi, da je ravno tisti gospod na shodu v Bistrici rekel, da se ne ogreva za versko šolo, kakor jo avstrijski škofje želč. Ni li to proti¬ slovje? Kdo pa naj odločuje, kaj je versko in kaj ne? Niso li škofje? Niso ravno oni poklicani čuvati naj¬ dražjo svetinjo narodovo, vero? Kdor tedaj res hoče versko šolo, mora jo hoteti le v smislu škofov. — Naj torej g. kandidat kar naravnost izreče, da je za versko šolo in sicer za tako šolo, kakor jo zahtevajo avstrijski škofje, potem izrečemo tudi mi, da bode dr. Ferjančič, če ne enoglasno, pa gotovo izvoljen z veliko večino. G. doktorju bo pač lahko kaj tacega storiti. Pastirski list govoreč o verski šoli se nikakor ne vtika ne v politiko, ne v narodnostno vprašanje. Za narodno šolo skrbeti je dolžnost poslancem in ravno tu imajo g. dr. Ferjančič in tovariši prostorno polje delovati za „napredek blagostanja naroda in domače zemlje". — Tedaj odločni in odkriti bodimo, omahovati zdaj na to, zdaj na ono stran ne pristoja možem, ki hočejo biti zastopniki katoliškega naroda. Volilni odbor razpošilja neki oklic in tu je zopet za¬ pisano staro geslo: „vse za vero, dom, cesarja." A če se bode to geslo tako spoštovalo, kakor se je za časa shoda poslancev meseca oktobra, ali pozneje v de¬ želnem zboru, ko so nekateri gospodje demonstrativno zapustili dvovano pri razgovoru o šoli, bomo kmalu volilci zgubili vse zaupanje do svojih poslancev. Tedaj še enkrat: z barvo na dan ! Volilci imamo pač sveto dolžnost, da si prej ogledamo in poznamo moža, predno ga pošljemo, da nas zastopa v državnozborski dvorani. Več volilcev. — Iz druzega okraja na ; Notranjskem smo prejeli poročilo, da se je agitacija : za Hohenwarta razširila malone po vseh notranjskih ' občinah. (Pozor!) Prijatelj nam piše: „Po nekaterih krajih i po deželi skušajo‘pristaši novega "Slovenskega društva v Ljubljani" pridobivati svojemu društvu člane s pretvezo, da je »Slovensko društvo" identično s „Katoliškim političnim društvom". Dolžnost naša je, da opozorimo vse prijatelje na to, ker »Slovensko društvo" je liberalno in naravnost obrneno proti »Kat. pol. društvu", akoravno je imenovano društvo zatrdilo, da radovoljno priznava opravičenost vsake druge združitve v lastnem taboru." — Dalje se nam tudi poroča, da se agitacija za novo društvo širi na Notranjskem pod firmo bivšega državnega po¬ slanca g. dr. Ferjančiča. Mislimo, da se ime g. dr. Ferjančiča le zlorabi, ker sicer bi ne mogli razumeti njegovega eminentno katoliškega programa, katerega je razvijal pred duhovščino v Planini. Da pa bi g. dr. Ferjančič igral dvojno vlogo, tega ne moremo verovati I (Umrl je) g. dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik, danes popoldne po dolgem bolehanju. Bodi rajni mnogim znancem njegovim v molitev priporočen! (Ljudsko gibanje) v ljubljanskih župnijah leta 1890: Rojenih je bilo leta 1890 skupaj 1203, umrlo jih je 1355, poročenih je bilo 327 parov, mrtvoro¬ jenih je bilo 30, in nezakonskih otrok 295. — Na posamezne župnije se razdelijo tako-le: v stolni župniji je bilo leta 1890 rojenih 50 (od teh 6 nezakonskih), mrličev 59, porok 31 parov; v žup¬ niji sv. Jakoba: rojenih 175 (vmes nezakonskih 39, mrtvorojenih 5, dvojčkov 1 par), mrličev 180, porok 73 parov; župnija frančiškanska je imela leta 1890 rojenih 276 (vmes nezakonskih 30, mrtvorojenih 5, dvojčkov 2 para), mrličev 241, po¬ rok 90 parov; v župniji sv. Petra: rojenih 377 (med temi nezakonskih 59, mrtvorojenih 5, dvojčkov 9 parov), mrličev 330, porok 109; v župniji trnovski je bilo: rojenih 166 (vmes nezakonskih 33, mrtvorojenih 7, dvojčkov 2 para), mrličev 117, porok 26. Deželna bolnišnica: rojenih 160 (med temi nezakonskih 128, mrtvorojenih 8), mrli¬ čev 428. (Slovenskega kluba) na Dunaju šesti letošnji večer bo v soboto na sv. Valentina dan. Cital bo g. profesor Josip Stritar »Drobiž." Lokal Hotel royal, I. Singerstrasse 3., mezzanin. Začetek ob 8. uri. Slovenci naj se v obilnem številu vdeležč tega večera, (»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice") v Ljubljani ima dne 22. februvarija ob 9 ’/ 2 uri do¬ poldne v zadružni pisarni deveti redni občni zbor. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo bla¬ gajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Vo¬ litev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilnej vdeležbi vabi častite deležnike najuljudneje. Ravnateljski odbor. (Slovenska čitauka za drugi razred srednjih šol.) Tako se imenuje učna knjiga, katero je so- stavil in izdal c. kr. profesor dr. Jakob Šket v Celovcu, tiskala pa in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Cena 80 kr. Izdajatelj pravi mej drugim v predgovoru: Po istih načelih, kakor slo¬ vensko čitanko za prvi razred srednjih šol sem se¬ stavil i pričujočo za drugi razred . . . Glede, na vsebino sem se v prvi vrsti oziral na pripovedno in zabavno berilo; zlasti narodnim pravljicam in pri¬ povedkam v vezani in nevezani besedi sem odločil več prostora . . . Zraven pripovednega gradiva podaje knjiga več poučnih sostavkov iz stare zgodovine ter ima lepo število prirodoslovnih spisov ... — Kritiko prepuščamo strokovnjakom. (Hrvatska in Slavonija) imate vkupe2,184.414 prebivalcev, in sicer 1,089.343 moških in 1,095.071 ženskih, ki žive v 344.565 hišah. Leta 1880. je bilo 1,892.499 prebivalcev, torej jih je priraslo 291.915. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Te dni raz¬ poslana uradna okrožnica, da se tiskanica št. 78, t. j. zavitek za pošiljanje čeka v prihodnje ne bode več dobival pri nabiralnicah .posamič, ampak pri uradu po 50 komadov skupaj za 15 kr. in po 100 za 30 kr. Sledi izkaz o prometu v mesecu j a n u- v ari ju. Vložilo se je 712.661krat v znesku za 79,920.894 gld., od tega na Štajarskem 34.441krat za 3,169.933 gld., na Koroškem 10.251krat za 847.883 gl., na Kranjskem 9184krat za 648.383 gl., v Primorji 12.477krat za 1,421.189 gld.; vrnili so pa 184.706krat za-80,371.043 gld., od tega pride na Štajarsko 5527krat za 1,498.418 gld., na Koroško 1212krat za 253.063 gld., na Kranjsko 1107krat za 256 601 gld., na Primorskem 3275krat za 1,353 540 gld. Od dnč 12. jauuvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, do dnd 31. j an. 18 91 Izdajatelj: Matija Kolar. se je vložilo 34,253.536krat v skupnem znesku za 3.878.864.706 gld. 60 kr., izvzelo pa 9,944.300- krat za 3.823,843.205 gld. 99 kr., tako je v blagaj- niei preostalo 55,021.500 gld. 61 kr. Med povračili nahaja se 14 851.005 gld., za kar je urad vlož¬ nikom na zahtevanje kupil in odposal vrednostnih papirjev. V prometu je rentnih knjižic za 11.082.970 gld., kujig-vložnic je 795.465 in 18022 čekov- nic V Koprivniku pri Kočevju je nekdo [izgubil svojo 5 gld. 78 kr. vredno knjižico s št. 6464, drugi slovenski vložnik pa ono s št. 22.320 v kraji Soča z 38 kr. obrestij, tretji v Pilštajnu s št. 21881 v vrednosti 37 kr.; novo vložnico dobijo dne 28. februvarija, 24. febr., 18. febr. Minolega meseca so izdali na Štajarskem 866 knjižic, izplačali 382, na Koroškem 369 (111), na Kranjskem 159 (95), na Primorskem 581 (162) Po državi je število vložnikov naraslo za 12.259 oseb v varčevalnem, za 214 v čekovnem, za 121 v nakazničnem prometu. Okrožnica konečno priobčuje črtice o poštnej hra¬ nilnici na Ogrskem, Francoskem, Taljanskem, Nizo¬ zemskem, Švedskem in ob onej na naselbi Viktorija. Vsak slovenski gospodar, ki še ni naročen na ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec 11 s prilogo »Vrtnar 11 , pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski J družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo številko brez¬ plačno, in iz katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (11) Tujci. 9. februvarija. Pri Maliču : Kras, potovalee, iz Prage, Plavvetz, Watzl iz Beljaka. — Franke, inžener, iz Medvod. — Schomitz z Dunaja. Plantan, bilježnik, iz Radovljice. — Lavrič, trgovec, iz Trsta. — Lackenbacher, trgovec, z Dunaja. Pri Sionu: pl. Amberg, minist. podtajnik; Hellersberg i trgovec; Eisenstatter in Grasser, potovalna, z Dunaja. — Ple- j teršnik, vodja železniške postaje, iz Dovjega. — pl. Tonello iz Trsta. — Prevendar iz Zagreba. — Mere iz Pakriea. — Chladek iz Jičina. — Zechner, stavbeni podjetnik, iz Breze. i — Pertile iz Singapore. Pri bavarskem dvoru: Hoffer in Guština iz Milana. — Plez in Pavluzzo iz Vidina. Pri Južnem kolodvoru: Schmidt, potovalee, z Dunaja. — Pire, Morn in Supančič iz Trebnjega. Vremensko »poročilo. Telegrami. Dunaj, 11. februvarija. Pri enketi polje- delstvenega ministra, katere so se vdeležili veščaki češkega, moravskošlezijskega, nižje- 1 avstrijskega gozdarskega društva, predlagal i je Reike sredstva proti smrekovemu prelcu, j Predlogi enkete se bodo naznanili po oblastvih । gozdarsko-tehniškemu osobju. Da se posest- ! niki gozdov poučč o metodi pokončevanja mrčesa, izdala se bo brošura. Praga, 10. februvarija. V volilnem oklicu združenih levičarjev zmatra »Politik" to za ; najvažnejše, da vlada solidarnost med vele- i posestniki in nemškimi levičarji; „Hlas Na- i roda“ imenuje težnje Nemcev vzor skromnosti in omenja vzlasti Ohlumeckyjevih opominov l k previdnosti. Szolnok, 10. februvarija. Na zemljišči barona Wodianerja so požrli volkovi čez dvajset kmetov, le v čevljih so pustili ostanke nog. Jutri je prirejena lov na zveri. Pariz, 10. februvarija. Tukajšnji bankir Mače je pobegnil, pustivši 21 milijonov dolga. Lisabona, 10. februvarija. Kakor se brzo- javlja iz Sanct Thomasa, vzbuknil je upor mej tamošnjimi zamorci, ki se širi po bližnjih otocih. Guverner je zahteval nujne pomoči. Peterburg, 11. februvarija. Franc Fer- , dinand je obiskal včeraj častniško jezdarnico in se vdeležil jezdarskih vaj. Po zajutreku pri Wolkensteinu je sprejel nadvojvoda di- > plomatski kor, je obedoval pri velikem knezu i in kneginji Sergij Aleksandrovič ter se vde- : ležil lova na medvede. Aleksandrija, 11. februvarija. Profesor Koch je došel. i Piccolijeva esenca za želodec pospešuje in ureja s svojim razmehčujočim učin- kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček z 12 steklenicami gld. 1'36. (D Srednja temperatura —3-5°, za —0 9’ pod normalom Dunajska borza. (Teletrrafično poročilo.) 11. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld 25 kr Srebrna »_ 5% „ 100 „ „ 16% „ 92 „ 25 „ 5% avstr, zlata renta, davka prosta . . . 109 » 75 „ Papirna renta, davka prosta . 102 . 05 „ Akeije avstr.-ogerske banke 987 „ — „ Kreditne akeije . 307 75 „ London.114 „ 25 » Srebro .. . p n Francoski napoleond. ... . 'j » 06 Cesarski eekini. . 5 „ 41 » Nemške marke ... 56 „ 10 „ । Proti kašlju in hripavosti I ■ in proti vsakeršnemu prehlajenju dih&l priporoe- S Ijiva sredstva so: o antikataralne katranove pastile, | pastile iz izlečka sladkih koreninic, I g pastile iz sladnega (Malz) izlečka, k salmiakove pastile in antikataralne | • salicilne pastile. B aar Doti ena naročila izvršuje z obratno pošto I j lekar Gabrijel Piccoli, »pri angelju 11 v Ljubljani, g g Dunajska cesta, (15—2) Dobro udela.ni in pognojeni za sajenje različnega sočivja se oddaja v najem. (3-2) Trnovski pristan št. 8. Activa. 7349 21 leta . . 16110- 3. 160586 ~-‘-Ju.: — Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik. 1. 2. gld. 69662-— „ 54644-— 1. Glavni deleži (100 a 100 gld.) . . . . 2. Opravilni deleži (273 a 5 gld., 111 a 1 gld.) 3. Reservni fond glavnih deležev 4. Posebni reservni fond 5. Hranilne vloge 6. Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . . 7. Dividenda opravilnih deležev 8. Za leto 1891. naprej plačane obresti po¬ sojil 9. Dobiček 140416 12061 187 563 3 Tiss »Katoliške Tiskarne" v Ljubije Gotovina v blagajni sklepom Posojila in sicer: «) proti intabulaciji. . . b) proti menici . ... c) proti menici in zastav¬ nemu pismu . . . Denarji naloženi pri denarnih zavodih . . 4. Inventar 5. Zaostale obresti 6. Neporavnani prehodni znesek. Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani za leto 1890 dne 31. decembra 1890. pasiva. 19 91 32 95 58 Ljubljana, dne 9. februvarija 1891. Za ravnateljski odbor: Jan. Knez s. r. V. Jenko s. r. Oton Bayr s. r. A. Knez s. r. J. Verhovnik s. r. Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1890 leto in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadruznej pisarni, kakor to zahteva društvenih pravil. Za nadzorstveni odbor: E. Ločnikar s. r. Dr. Jos. Vošnjak s. r. V. Offorelec s.