V NAŠI DRŽAVI MinLstrski predsednik dr. Stojadinovie o pravem ozadju gonje proti konkordatu. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je vrnil v našo državo s svojega oblska na otoku Krfu, kjer se je sestal s predsednikom grške vlade Metaksasom in je bil sprejet od grškega kralja Jurija. Ob prihodu v Bar je bil navduženo pozdravljen od ljudstva in raznih zastopnikov oblasti. Poslanec Djura Cejovič je priredil dr. Stojadinoviču slavnostno večerjo, katere se je udeležllo sto povabljenih. Ob tej priliki je imel dr. M. Stojadinovič govor, v katerem je podčrtal dejstvo, da prah, katerega so dvignili v zvezi s konkordatom, dejansko ni bil boj proti kcnkordatu, ampak proti vladi in JRZ. Pri nas nimamo samo enega, pač pa šest konkordatov, proti katerim se doslej ni nihče postavljal po robu. Tudi ni to boj za zaščito srbstva bi pravoslavne cerkve. V tem boju izrabljajo politični nasprotniki vseh barv brezobzirno pravoslavno cerkev in se strahopetno skrivajo za njen hrbet. Vero in cerkev, je dejal dr. Stojadinovič, moramo razlikovati od teh nelojalnih politikov. Pravoslavno cerkev je treba spoštovati, braniti in utrditi. Toda proti našim političnim sovražnikom moramo nastopiti z vso močjo naše velike in močne stranke. Svarilo notranjega ministrstva pred razširjevalci lažnivih vesti. Notranje minlstrstvo je izdalo svarilo, v katerem pravi, da so si sovražniki javnega reda In mira in nasprotniki režima v zvezi s sprejetjem konkordata v narodni skupščini izmislili razne neresnične in vznemirjajo če vesti in jih širijo. Prebivalstvo naj na naseda tem lažem in naj se ogiba tistih", ki si jih izmišljajo in razširiajo. Oblastl so dana navodila, naj proti razširjevalcem ..eh vesti najstrožje nastopi po zakonu. V DRUGIH DR2AVAH Politične počitnice v Avstriji. Nemšk zunanji minister Neurath je prišel na požitnice v avstrijski Vorarlberg, kjer ga je abiskal avstrijski zunanji minister dr Schmidt. Nemški vojni minister Blomberg pa je prišel na zdravljenje v Bad Gastein, kjer je imel sestanek s šefom avstrijskega generalnega štaba. Na teh sestankih se je razmotrivalo, kako odpraviti nasprotstva med Avstrijo in Nemčijo Kako bi naj zgledal novi parlamentarni režim na Bolgarskem? Res pravo parlamentarno politično življenje v Bolgariji je bilo ukinjeno 19. maja 1934. Vse prejšnje stranke so bile razpuščene in na njih mesto postavljen sedanji Kjuseivanov režim ki ima baje pripravljen načrt za zopetno uvedbo parlamentarizma čisto posebne vrste. Po novem volilnem zakonu bodo smeli biti izvoljeni samo taki kandidati, ki so bili določeno število let na čelu občinske uprave. S to čisto novo določbo bo onemogočena kandidatura voditeljem bivših in razpuščenih strank. Da bi si ohranila vlada pri bodočih volitvah nadstrankarski značaj, ne bo nobeden od aktivnih ministrov kandidiral. Kako bo pa razmerje med novoizvoljenim parlamentom in sedanjo vlado, še ni znano. Vlada ne namerava spremeniti ustave, ki določa odgovornost vlade napram parlamentu; po drugi strani pa Kjuseivanova vlada prav nič ne prikriva, da bi si rada tudi za bodočnost na kak izreden način osigurala čimvečjo neodvisnost od narodne skupščine. Nemški hitlerizem je zadel z zatiranjem krščanstva na hud odpor pri katoličanih in protestantih. Boj med Cerkvijo in hitlerizmom, ki širi z vso silo novodobno poganstvo, se vedno bolj zaostruje in je zadel na hud odpor pri katoličanih in protestantih. Tlačenje katolicizma je dvignilo zavest krščanstva, ki se postavlja po robu z veličastnimi manifestacijami in demonstracijami. V mestu Aachen je manifestiralo neustrašeno kljub šikanam od strani oblasti 800.000 katoliških. vernikov za svoje versko prepričanje. — Protestanti so celo priredili proti režimu radi nasilja demonstracije v Berlinu. V berlinskem predmestju Dahlen je zaprt protestantski pastor Niemoller, ki bi naj bil zadnje dni prišel pred sodišče. V očigled obravnavi eo ee razvile tako mogočne demonstracije proti režimu, da je sodišče preložilo proces na nedoločen čas. V Niemollerjevi cerkvi so prečitali imena 70 protestantskih borcev, ld so bili v zadnjem času aretirani. Zatem je bila popoldanska služba božja z molitvami za zaprtega Niemollerja. Policija je to službo božjo prepovedala, a so se zbrali Ijudje v mogočen sprevod in so korakali po berlinskem predmestju ter vzklikali proti režimu. Ta demonstracija Je v Berlinu edinatven primer, da so se upali verniki javno In na res korajžen način nastopiti z glasno izraženo nejevoljo napram vladnim tlačiteljem krščanstva. Skrajno nasilje nemške vlade napram katoličanom. Nemška vlada je prepovedala vsem katoličanom romanje v Rim, da bi papež ne mogel zvedeti iz ust očividcev, kako se godi katoliški Cerkvi pod vlado poganskega hitlerizma. Nemčija in Angleška sta se zopet nekoliko zlasali. Nemčija in Anglija sta si sko» čili v zadnjem času nekoliko v lase in to radi Izgona vodilnih časnikarjev. Iz Londona so morali oditi izgonskim potom trije nemški časnikar.ii, katere so obdolžili Angleži vohunstva. Kot odgovor na ta izgon je moral zapustiti Berlin po 12letnem bivanju dopisnik angleškega največjega lista »Times«. Radi omenjenih izrednih korakov na obeh straneh je zavladala po časopisih precejšnja napetost med Anglijo in Nemčijo, ki se je bila ravno v zadnjem času že nekoliko polegla zaradi zbližanja med Italijani in Angleži. Pomen velikih italijanskih manevrov. Zadnje dni bo se vršili na Siciliji na kopnein in na morju veliki manevri vseh italijanskih bojnih sil. Manevrov se je udeleževal sam Mussolini, ki je govoril ob tej priliki ne samo Sicilijancem, ampak predvsem velesilam. Sicilijanski raanevri bi naj dokazali, da je Italija dovolj močna na suhem in na morju, da se obvaruje vsakega napada in prepreči vdor tujim silam v italijanske kolonije v Afriki. Mussolini je tudi naglasil v svojem govoru, da je Sicilija najvažnejše itaiijansko vojno oporišče tako za Italijo kakor za njene kolonije. Iz sicilijanskih manevrov je konečno lahko vsakdo razbral po mnenju italijanskega časopisja, da je bolje živeti z Italijo na Sredozemskem morju v prijateljstvu kakor pa v sovraštvu. Stalinova met!a je segla tudi med najvišje mornariške častnike. Poročali smo že parkrat, kako se je lotil diktator Rusije Stalin s kroglami, ječami in z izgnanstvi čiščenja na najvišjih mestih rdeče armade. Po tolikih aretacijah generalov, polkovnikov in drugih častnikov je prišla sedaj na vrsto sovjetska mornarica, med katero je s polno paro na delu Stalinova metla. Aretiran je bil poveljnik sovjetskega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Viktorov s 50 častniki svojega štaba. V Kronstadtu je tajna policija vtaknila pod ključ trl pomorske častnike z admiralskim einom. Z njimi je moralo v ječo 15 štabnih častnikov. Zadnjič smo že sporočili, da je zaprt tudi vrhovni poveljnik sovjetskega brodovja admiral Orlov. Zgoraj eo navedena imena osumljenih in zaprtih najvišjih pomorskih častnikov; pomorski častniki, katere je osumila tajna policija iz nižjih činov, so enostavno zginili. Aretacije poveljnikov sovjetske mornarice so bile izvršene na Stalinovo povelje in to radi tega, ker so ti častniki obdolženi protistalinovega zarotniškega delovanja in da so mirno gledali, kako so se sovjetski navadni pomorščaki organizirali v Trockijeve celice. Napad na ruskega vojnega ministra. Iz Moskve so šele sedaj prodrli v svetovno javnost glasovi, da je bil izvršen že dne 14. julija na postaji v Tuli napad na maršala bi vojnega ministra Vorošilova, ki je bil lažje ranjen in z letalom prepeljan v Moskvo, kjer je še sedaj radi rane v kolku v bolnišnici. Ruska čeka je uvedla glede atentata strogo preiskavo, vendar napadalcev, M so najbrž iz vrst pri.iatel.iev ustreljenega maršala Tuhačevskega, ni mogla kljub obširnim aretacijam izslediti. Silna draginja v Busiji. Državne prodajalne blaga v Rusiji eo izdale seznam cen, po katerera se bo blago prodajalo. Iz teh cen se razvidi neznosna draginja, ki vlada v sovjetskem »raju«. Moška srajca stane 40—45 .rubljev, obleka 600—2400 rubljev, platneni čevlji 180 rubljev, usnjati čevlji 250 rubljev, kilogram svinjine 20 rubljev, limona n. pr. 2 rublja itd. V Rusiji pa zasluži inženjer 600—900 rubljev na mesec, kvalificiran (usposobljen) delavec 300—350 rubljev, navaden delavec 200 rubljev. Torej si ne more delavec privoščiti niti para boljših čevljev s svojim mesečnim zaslužkom, pa čeprav bi tisti mesec nič ne jedel! Razumljivo je potem, da vlada med nižjimi sloji silovita beda, kakršne si pri nas sploh ne moremo predstavljati. , Obča nezadovoljnost in odpor radi načrta glede razdelitve Palestine. Našim čitateljem je že znano, da je posebna angleška kraljevska komisija izdelala načrt za razdelitev Palestine v tri dele. Proti temu načrtu je sedaj vse, kar se čuti prizadetega. V novejšem času je Sv. stolica sporočila londonski vladi svoje mišljenje glede razdelitvenega načrta in pravi, da je Palestina zibelka krščanstva in ne gre, da bi po razdelitvi prišle krščanske ustanove pod vrhovno judovsko ali mohamedansko oblast. Preden bi se razdelila sv. dežela, bi moral krščanski svet dobiti zagotovilo, da bodo ostale krščanske pridobitve in koristi za Palestino neoskrunjene. Angleška vlada bi se morala poprej glede tega vprašanja sporazumeti s Sv. stolico, ker je papež čuvar mnogih verskih zavodov in ustanov v sv. deželi. — Tudi pravoslavni patriarh v Jeruzalemu hoče imeti osigurane pravoslavne ustanove v Palestini. — V Curihu v Švici se je vršil vsejudovski kongres, ki se je predvsem bavil z razdelitvenim vprašanjem. Kongres je sprejel s 300 proti 158 glasovom resolueijo, ki poudarja nesprejemljivost načrta o razdelitvi in se hočejo judje pogajati z angleško vlado, da bi tem potom izvili iz nje ugodnejše in zanje bolj sprejemljive razdelitvene pogoje. — Arabci po izjavah njihovih zastopnikov v Londonu še naprej vztrajajo načelno proti sleherni delitvi palestinske zemlje, zlasti pa taki, po kateri bi judje dobili ves rodovitni del sv. dežele, to je planjavo ob obali, ki je središče pridelovanja oranž, in Galilejo, ki je važna zaradi sadja in oljk. Judje bi dobili po tera načrtu tudi večino novih asfaltiranih cest, kar jih je zgradila Anglija, in skoraj vso palestinsko železnico, dočim bi bili Arabci potisnjeni v gorate in puste kraje. Angleži nikakor niso prieakovali, da bodo zadeli z nameravano razdelitvijo Palestine na tak hud odpor. Angleška vlada hoče to najtežje vprašanje uravnati diplomatskim potom. Tolmačenje in ozadjc posojila in amcr. bojnih Iadij v Braziliji. Združene ameriške države so posodile ogromni južnoameriški republiki Braziliji 60 milijonov dolarjev za obnovo njene oborožitve. Dalje bo zahteval predsednik Roosevelt od ameriškega kongresa ali parlamenta pooblastilo, da sme posoditi šest ameriških najbolj modernih bojnih ladij Braziliji. Za temi oborožitvenimi posojih tiči strah pred nemško nevarnostjo. Brazilija hrani neizmerna naravna bogastva, po katerih imajo skomine vse velesile in med temi najbolj Nemčija, kateri tolikanj primanjkuje sirovin. Nemški časopisi pišejo že dalje Časa o neizkoriščanih naravnih zakladih Južne Amerike. Dalje posveča Nsrnčija vso pozornost nemškim naselbinam v pokrajini Sao Paolo. Obstoja nevarnost, da ne bi Nemci nalašč v omenjeni provinci izzvali kak spor, ki bi jim služil za oborožen nastop proti Braziliji. Vsekako se hočejo tudi Južni Amerikanci zavarovati z oborožitvijo napram »osrečevalcem« in »kulturonoscem« iz Evrope. Vojne razmere in dogodki na severnem Kitajskem Vojna moč Japoncev in Kitajcev na spornem ozemlju. Japonska namerava poslati na severno Kitajsko 12 divizij. Zbirališče japonskih čet bo ob progi Tiencin —Suijan. Poveljeval bo tej armadi general Terauhi, ki je bil svojčas vojni minister, ali pa general Koiso, poveljnik japonskih čet v Koreji. — Kitajska vlada pripravlja obsežne ukrepe za vpoklic vseh moških v starosti od 18. do 45. leta pod orožje. Na ta način namerava postaviti na noge ogromno armado 40 milijonov mož. S takšno armado bi zamogla Kitajska odbiti vse napade, pa naj pridejo od katerekoli strani. Seveda je še vprašanje, če bi bilo stvarno rnogoče izvesti mobilizacijo tako ogromnega števila ljudi. Vsekakor pa je značilno za kitajstvo sovraštvo napram nenasitnim Japoncem, da se narod v masah odziva mobilizacijskemu pozivu vlade. Obenem je začela vlada nakupovati orožje v ogromnih količinah v Zedinjenih ameriških državah. Nakupila je letal, streliva, strojnic, pušk in topov v vrednosti več desetmilijonov dolarjev. Kje se bodo razvijali gla\Tni boji med japonsko in kitajsko armado? Kitajske čete so napadle nepričakovano med Kalganom in Pekingom Japonce, ki so nastopili z motoriziranimi oddelki in so jim mogli poslati iz Pekinga še večje število oklopnih voz, da so zaustavili kitajske napade. Kitajci so zasedli Nankav, katerega bombardirajo japonska letala. Tudi južna kitajska armada, ki je odposlana proti severu, že koraka skozi pokrajino Hopej in je zapletena v stalne boje z Japonci. Japonsko poveljstvo domneva pravilno, da je že zbranih proti Japoncem na severu 12 kitajskih divižij, katere imajo namen: se polastiti od Japoncev zasedenega Pekinga s severa in juga. Dve kitajskl diviziji hitita na pomoč proti Kalganu, kjer eo se že bili hudi boji. Na kateri stranl so Rusi? Beležili smo že, da je vrhovni poveljnik sovjetske sibirske armade maršal Bliicher nenadoma V letalu zapustil Moskvo in se je odpeljal aa Daljnl vzhod. Mudil se je tudi v Nankingu, kjer je sedež kitajske vlade. Sedaj je rdeči maršal v prestolici zunanje Mongolije v Ulan-Bator, kjer so se vršile veUke parade eovjetske vojske. Japonci očitajo Rusom, da so poslali 200 sovjetskih častnikov v kitajsko pc&rajino CaHar, kjer so prevzeli vodstvo kitajskih vojaških oddelkov i namenom, da jih organijprajo ln popeljejo v boj proti Japoncem. y. čaharsko pokrajino.je prišlo tudi veliKo komunističnih agentov, ki so se kar razlili po vsej pokrajini in dvigajo med Ijudstvom upor proti Japonski. Prvi večji in resni spopadi za posest Šanghaja. Večje borbe med kitajskimi in japonskimi četami so isbruhnile 12. avgusta za posest mesta Šanghaj. Kitajska vlada v Nankingu je poslala v Šanghaj več divizij rednega vojaštva, a Joponci, ki so skraja zmagovali, so računali, da bodo za- deli samo na kitajsko milico. Dne 13. In 14. avgusta so redne kitajske čete tako pritisnile na Japonce ob železniški prog; od Šanghaja do Vusimga in okrog japonske naselbine v Šanghaju, da so se moral: Japonci ponekod umakniti ter so zahtevali ojačenja. Japonce so podpirale v bitkah njihove bojne ladje, katerih je 3? zbranib. v vodah krog Šanghaja.