DOKUMENT LJUBLJANA 2000 V JAVNI RAZPRAVI
PRISPEVEK CIRILA STANIČA
Cestnoprometni problemi Notranjih in Vnanjih Goric
Velika pomanjkljivost je prav golovo zatečeno dejst-vo, ko obe naselji povsem prereže vedno bolj prometna železniška proga Ljubljana-Koper-Trst. Ta proga pa bo do leta 2000 razširjena vsaj še za en tir, za primestni železniški promet in verjetno še za hitro žeieznico.
Vsekakor je in bo promet med obema naselje-ma ter proti Podpeči, Logu na Brezovici ter Ljub-Ijanskemu barju vedno večja prometna pomanjkljivost, ki ga bo morala reševati družba, to je ljubljanska skupnost za ceste, republiška skupnost za ceste, želez-niško gospodarstvo in drugi interesenti.
Povsem pravilno bi bilo, ako bi že v naslednjem petletnem planu predvideli posamezno rešitev, zagoto-vo pa mora biti vse to v planih do leta 2000.
Začasno končana rešitev najbolj obremenjenega kri-žiŠča z železnico v Vnanjih goricah že sedaj ne odgo-varja potrebam prometa, kajJi v eni sami točki je kri-žišče železniške proge s štirimi več ali manj obremen-jenimi cestami proti Brezovici, Podpeči, Logu in Ljub-ljanskemu barju. Gotovo bo treba v tej toiki zgraditi nadvoz, ki bo razdeljeval izvennivojski promet v vse štiri strani barja.
Ko smo pred leti obravnavali »U« cestni sistem na področju mesta, sem predlagal za Gorice ob vsaki strani železniške proge vzporedno komunikacijo. Ti vzpo-redni komuknikaciji bi nato z nadvozi ali celo podvozi medsebojno povezali sedanja in bodoča naselja v dolo-čenih točkah, ki jih bo zahtevala nova urbanistična reši-tev tega območja.
Ne glede na kratkotrajne poplave bi sedanji podvoz
pod železniško progo v Notranjih goricah smiselno poglobili, da bi dosegli predpisano globino.
Moj predlog zagovarja od Vnanjih goric do »Plutala« industrijsko cono, ki bi bila vezana na poseben indu-strijski tir, postavljen ob barjanski strani tržaške želez-nice. Od tega osnovnega tira bi se za po dve tovarni skupaj zgradil poseben odcep industrijskega tira.
Ob drugi strani posamezne tovarne pa bi povezali po dve tovarni skupaj na novo industrijsko cesto v Vnanjih goricah. Ta nova industrijska cesta bi se ob »Plutalu« navezala na južno obvoznico ter na bodočo Cesto v Mestni log. Skozi Vnanje in Notranje gorice bi ta nova industrijska cesta potekala cca 200 m od železnice in bi se zunaj Notranjih goric priključila sedanji v bodoče dvienjeni cesti v Podpeč.
Že pred dvajsetimi leti, ko sem opazil, da se gradi vsa nova industrija v mestu izključno samo na vzhodu in severu mesta, sem kot odbornik objavil zgoraj prikaza-no možnost gradnje glavne viške industrijske cone ob železnici.
Vei let so jo urbanistične službe vnašale v vse urbani-stične dokumentacije za to področje. Ko pa je pred leti izšel nov zakon o varovanju kmetijskih površin, so občinski možje prisluhnili zahtevam družbenega po-sestva »Gmajnice« s pripombo, da je to zemljišče zanje najbolj donosna povrfina in da od te zahteve ne odsto-pajo. Tako je ta površina prikazana tudi v delovnem osnutku za razvoj našega mesta tja do leta 2000 kot kmetijska obdelovalna površina.
Ker je sedaj znova dana možnost, da občani damo svoje pripombe na ta dolgoročni osnutek razvoja naše-ga mesta, je pravilno, da sc tudi naša občina zavzame za to industrijsko cono, ki ima in bo imela v.občini inv mestu idealne pogoje za razvoj naše občine in za mesto.
Temu primerao zagovarjam tudi potek nove indu-strijske ceste na Ljubljanskem barju, ki bo bodoia hrbtenica razvoja gospodarske izrabe sedaj slabo iz-rabljenih površin barja.
Vodstveni organi posestva »Gmajnica« pa morajo
dojeti, da bo družba za njih potrebe uredila na Barju nove površine, ki bodo po napovedi ktnetijskih stro-kovnjakov še bolj donosne kakor so pa sedanje ob železnici. Tržaške železnice ne moremo preložiti, predlagano industrijsko conoludi ne, lahko pa bomo kadarkoli bo to potreba preložili kmetijske površine »Gmajnice« bolj proti sredini Barja. Strokovnjaki za urejanje Ljubljanskega barja zagotavljajo nadaljnjo zboljševanje zemljišč barja pred poplavami, pred pre-slico itd...
CIRIL STANIČ