ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka OB JUBILEJU »VELIKE« ISKRE KORAK MED NAJVECJE delavska Enotnost Združeno podjetje ISKRA Kranj v teh dneh slavi desetletnico uspešnega dela in poslovanja, kranjska tovarna „Elektromehanika“, iz katere je pravzaprav vznikla današnja „velika“ ISKRA, pa se lahko pohvali s 25-letno tradicijo. Ob jubileju je vodstvo ZP ISKRA pred dnevi pripravilo tiskovno konferenco za predstavnike jugoslovanskega tiska in RTV. Ob tej priložnosti je generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar odgovoril tudi na nekaj vprašanj, ki jih je zastavilo naše uredništvo. JULIJA 1971 — ŠT. 26 — L. XXVIII ;a slo O 0 2' Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka Naša AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE____________ Akcija ostrine in rezultatov žitve j rabit1 o na-' so povedali delavci tovarne Saturnus Ljubljana Ljubljanski SATURNUS sodi rrie ie( ' nt iciji ivf 3 Vi* b« ih saitf A: S. n* , Kot je povedal Zdravko Raku-Ltek, glavni direktor tovarne SATURNUS, podjetje ne bi zabredlo v Veliki trenutek Potem ko so z amandmaji k zvezni ustavi soglašali vsi zbori delovnih skupnosti in družbenopolitični zbor, je v ^redo popoldne zbor narodov sprejel ustavne amandmaje ter ustavni zakon za njihovo izvedbo. Po večmesečni in doslej najbolj široki in demokratični javni razpravi smo tako dobili nov temeljni dokument naših medsebojnih odnosov, za katerega lahko rečemo, da odločilno posega v nadaljnjo usodo narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in združenih proizvajalcev, čeprav po svoji zasnovi in bistvu pomeni logično nadaljevanje in razvoj odnosov, ki so se porajali že v narodnoosvobodilnem boju. Pravzaprav je povsem brez pomena tokrat in na tem mestu ponavljati vse tisto, kar vnašajo v našo bodočnost ustavna dopolnila, označena s številkami od XX do XLII. Zato pa se v tem trenutku toliko bolj velja spomniti nečesa drugega — tega namreč, da ustavna dopolnila ne morejo v ničemer vplivati na naše medsebojne odnose, v ničemer preusmeriti našega popotovanja v prihodnost, če jih ne bomo tudi uresničili. Zato se velja opomniti, da nas najtežavnejši in tudi najzahtevnejši del naloge še čaka. To je zdaj naš veliki trenutek. Oči sveta so uprte v nas, ko se odpravljamo na pot, ki smo si jo pravkar zakoličili. Z dobrimi in slabimi nameni zro na naše početje — za nas pa mora biti v tem trenutku važno samo to, da smo sami sebe določili v predhodnico delavskemu razredu sveta in da vrnitve, omahovanj in stranskih poti ni. S. B. stopnji 26 %, število zaposlenih po stopnji 9,6 %, izvoz po stopnji 42 % in ostanek dohodka po stopnji 35 %. Če je Iskra pred desetimi leti dajala polovico slovenske proizvodnje elektroindustrije in 9 % jugoslovanske proizvodnje, se je njen delež doslej povečal na tri četrtine v proizvodu slovenske in na 18 % v proizvodu jugoslovanske elek-tro in elektronske industrije. Še bolj značilni so podatki za zadnjih pet let: vrednost proizvodnje se je povečala za 2,7-krat; izvoz 2,8-krat, število zaposlenih 1,4-krat, vse to pa ob poprečno 20 % povečevanju proizvodnosti na letč. Lani je (Nadaljevanje na 10. strani) Mercator KAVA imfrnia Jubilej Foto: A. Agnič Zakoličiti prihodnost Za praznik dravograjske občine pet minut z županom Dragom Jurharjem Letošnji praznik dravograjske občine, 4. julij, poteka v znamenju konsolidacije gospodarstva, saj v občini ni delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo, odprli pa so tudi precej 1 marketingi PODJETJE ZA POSLOVNE IN TRŽNE USLUGE LJUBLJANA, CANKARJEVA 7/1 Poštni predal 01-460, telefon 21-574, 24-760 novih delovnih mest. Zato je po mnenju predsednika Skupščine občine Dravograd Draga J urbarja ravno pravšnji čas za načrtovanje prihodnje razvojne poti. Občinska skm ščina je nedavno tega že obravnavala predlog osnovnih izhodišč za izdelavo srednjeročnega programa. Vendar pa je že zdaj, na začetku priprav tega programa jasno, da bo treba posebno pozornost posvetiti kadrovski okrepitvi delovnih organizacij in pospešeni modernizaciji proizvodnje. K temu dravograjski župan pristavlja, da se bo moralo v prihodnje gospodarstvo občine bolj kot doslej- vključevati v gospodarska gibanja na širšem območju. Nasploh bo treba v gospodarskih organizacijah podvojiti napore za boljše gospo- (Nadaljevanje na 12. strani) RAZŠIRJENI PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Prvo soglasje sindikata Minuli torek je predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije obravnavalo predlog samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov na področju visokega in višjega šolstva. Predsedstvo je ugotovilo, da so visoke in višje šole oziroma njihova skupna komisija upoštevale vse bistvene pripombe, ki jih je k osnutku sporazuma dal pododbor tega sindikata za šolstvo. Predsedstvo je v obširni in temeljiti razpravi ocenilo, da predlog samoupravnega sporazuma zagotavlja tako delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki ustreza specifičnim razmeram na visokih in višjih šolah. Zato je sklenilo, da k temu sporazumu da svoje soglasje in s tem omo- goči nadaljevanje verifikacijskega postopka pred posebno republiško komisijo. To soglasje je predsedstvo izreklo s pogojem, da komisija še popravi nekatere vrednosti značilnih skupnih delovnih mest in jih uskladi s Katalogom II. V samoupravnem sporazumu je treba tudi določiti, da si bodo podpisnice prizadevale čimprej doseči tolikšen dohodek, da bodo lahko uresničevale osnove in merila iz samoupravnega sporazuma. Dokler pa dohodek tega ne omogoča v celoti bodo izplačevale vsem delavcem sorazmerno nižje zneske. Pomembno je, da samoupravni sporazum med drugim določa merila o tem, kaj se šteje kot normalna delovna obremenitev visokošolskih učiteljev. ZA VSE ENAKA MERILA Člani sindikalne konference Transportnega podjetja Ljubljana, ki združuje več kot 6000 železničarjev, so na občnem zboru ugotovili, da je potrebno na železnici ustvariti takšne delovne razmere, da bodo delavci lahko v rednem delovnem času ustvarili primerna sredstva za osebne dohodke in sklade. Kakršenkoli samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ne upošteva ustvarjenih sredstev za delitev, čeprav je še tako dober, pa bo zaman. S tem v zvezi so poudarili, da ni mogoče ločeno reševati zahtev posameznih kategorij delavcev za višje osebne dohodke, kajti železniška služba je tehnološko tako povezana, da je težko reči, kdo je bolj, kdo pa manj pomemben. V celoti pa je konferenca podprla odločne zahteve delavcev, da je potrebno narediti red v prometu in da morajo biti delavci za podaljšan delovni čas in težke delovne razmere pošteno plačani. V razpravi o samoupravljanju in o večji osebni odgovornosti je konferenca odločila, da se bo sindikat zavzemal ne samo za boljše informiranje, temveč predvsem za sodelovanje delavcev v odločanju. -ob- NA LINIJI 323-554 KOPER Odbor za prosveto in kulturo obalnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in Temeljna izobraževalna skupnost Koper se pripravljata na 3. zbor prosvetnih delavcev obalnih občin. Zborovanje, ki bo 2. oktobra letos, bo imelo predvsem strokovni značaj. Dokončni program bodo sprejeli v septembru. K. C. MARIBOR Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez je imel v sredo volilno konferenco, na kateri so izvolili delegate za I. kongres RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. LJUBLJANA I. konferenca prometa in zvez V torek je bila v Ljubljani 1. konferenca sindikata mestnega odbora delavcev prometa in zvez. Navzoči so največ razpravljali o nalogah sindikatov v družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o delitvi v kolektivih prometa in zvez. Drugi del konference pa so posvetili vsebinskim in drugim pripravam na I. kongres sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Konferenca je izvolila 43'delegatov za ta kongres in 15 članov za novi RO sindikata delavcev prometa in zvez. Ko so udeleženci konference razpravljali o poročilu za kongres ter o problematiki-delovnih organizacij prometa in zvez, pa so še zlasti poudarili nujnost programiranja in snovanja dolgoročnejših programov razvoja. Menili so, da je skrajni čas, da bi sindikalna organizacija zahtevala, naj pristojni organi in dejavniki čimprej dajo v javno razpravo koncepte razvoja posameznih prometnih dejavnosti. Če bi s tem še naprej zavlačevali, bi se zlahka zgodilo, da bi zaostalost prometa postala zavora celotnega gospodarskega razvoja. -mi JESENICE TIPAJE O NALOGAH Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, sekretarji ZK v delovnih organizacijah, predsedniki delavskih svetov in direktorji delovnih organizacij jeseniške občine so se v torek popoldne sestali na posvet o neposrednih nalogah, ki jih narekujejo sklepi 11. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ta posvet sta sklicala občinska konferenca ZKS in občinski sindikalni svet. Povezovanje dela teh dveh organizacij in sestava udeležencev tega posveta sta obetala zanimivo razpravo in tehtne zaključke, vendar se pričakovanje ni povsem izpolnilo. Zakaj? -Vzrok za to je bila najbrž premajhna- obveščenost udeležencev posveta o tem, kaj se od njih na tem posvetu pričakuje. Organizatorja posveta sta jih namreč obvestila samo o tem, da bo na njem govora o neposrednih nalogah po 11. kongresu samoupravljavcev - in nič več. uvodni referat na posvetu je sicer plastično orisal številna področja nalog in politiko, ki jo je začrtal sarajevski kongres, vendar pa je to bilo očitno premalo, da bi se udeležence posveta lahko takoj znašli in začeli razpravljati o konkretnih nalogah v svojih delovnih organizacijah. Zato je tudi razprava na posvetu bolj „tipala“ po problematiki jeseniških delovnih organizacij. Potrebno bo zato še precej dogovarjanja in posvetovanja pri načrtovanju konkretnih programov dela v jeseniških delovnih organizacijah pa tudi usklajevanja tega načrtovanja na občinski ravni, predno se bo iz tega izluščil realen program konkretnih nalog uresničevanja politike sarajevskega kongresa. Nekatere osnovne smernice tega programa so udeleženci posveta sicer sprejeli, vendar pa so le-te izhajale bolj iz splošnih razmer, ki so občinskemu vodstvu ZK in sindikatov seveda gotovo dobro znana, kot pa iz razprave na posvetu. Zato je zaključek tega posveta moral biti naslednji: na jesen bodo podobne posvete ponovno sklicali in tedaj bodo ugotavljali, kaj so uresničili v programu nalog, ki so sijih sedaj zadali. SLOVENSKE KONJICE Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so razpravljali o poročilu komisije za samoupravljanje in gospodarstvo, ki je analizirala samoupravljanje v delovnih organizacijah na območju občine. Razen tega so -se pogovorili tudi o poslovanju delovnih organizacij v prvih štirih mesecih letošnjega leta. s S * JnduMja Somšamih izdelkov ~K%a m} J .n 5 * SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN $ £ IN ORADLOV 3 Sprejeli so svoj akcijski s 1 U program J Hik> sk« 9a 9 n Or Rdeča nit akcijskega programa ptujskih sindik1 tov je organiziran boj za poglabljanje in krepil 1 samoupravljanja # Do konca leta bodo Ptujč^l organizirali prvo konferenco svojih sindikat ki bo posvečena najbolj perečim problemom moupravljanja 1 sine pra Plenarna seja ObSS, ki je bila v sredo popoldne v ptujskem Narodnem domu, je bila posvečena predvsem razpravi o osnutku akcijskega programa ptujskih sindikatov za uresničevanje nalog sarajevskega kongresa samoupravljavcev. Širok krog udeležencev te seje - nanjo so bili povabljeni predsedniki vseh osnovnih organizacij, člani odborov strokovnih sindikatov, člani občinskih komisij za gospodarstvo in samoupravljanje, delega ti, ki so bili na sarajevskem kongresu in predstavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine občine Ptuj - ni bil v dvomu, kaj je njihova naloga. Pred sejo so namreč prejeli podrobno izdelan osnutek akcijskega programa, ki predvideva 17 nalog - in seveda tudi njihove nosilce. Že naštevanje nalog, ki jih predvideva ta akcijski program, bi nam vzelo preveč prostora: zato se bomo omejili na tista področja, ki so bila v razpravi najbolj poudarjena. Pred tem pa to: osnutek akcijskega programa je bil soglasno sprejet, z dopolnili. ki jih je dala razprava. Akcijski program kajpak ni mogel mimo gospodarskega položaja ptujske občine; ki se vsaj relativno slabša naprej. Kljub temu namreč, da tudi ptujsko gospodarstvo dosega uspehe, se Ptujčani na lestvici narodnega dohodka slovenskih občin pomikajo stalno navzdol: leta 1962 so na tej lestvici zavzemali še 45. mesto, sedaj pa so nazadovali že na 50. mesto. Kot glavni vzrok za to rakovo pot je razprava na plenumu poudarila razdrobljenost ptujskega gospodarstva in njegovo zapiranje v občinske meje, v katerih so finančna sredstva prešibka. V tem okviru seveda ni možno, da bi povprečni dohodki bili večji, kot so - 1250 din - in razumljivo je tudi to, da ima kar četrtina ptujskih delavcev osebne dohodke pod 1000 din. Uresničevanje akcije slovenskih sindikatov, da bi najnižji dohodki do konca letošnjega leta ne bili pod 1000 din, bo zato v ptujski občini trdo delo. Sindikalne organizacije v podjetjih so dobile nalogo, da proučijo gospodarjenje in predlagajo - seveda s pomočjo strokovnih ska pra pre nje Prc gar obi sve služb - ukrepe za dvig doh°; podjetij na raven, ki bi omog^ tudi ustrezne osebne dohodke, činski sindikalni svet, ki je sopte* gatelj srednjeročnega gospodarsk1 načrta ptujske občine, bo koo1 niral tudi delo osnovnih organi pri načrtovanju srednjeročnega voja. Razprava na plenumu pa jel udarila, da bi se podobno kot! dikati morale v srednjeročno črtovanje vključiti tudi druge $ beno-politične organizacije._ Akcijski program posveča vel pozornost poglabljanju in krep samoupravljanja; ta naloga je.rt) nit, ki prepleta ves program. Na); je eden izmed vzrokov za to tw tem, da imajo Ptujčani na temPl ročju precej težav. Naj omeiif samo to, daje od 77 delovnih nizacij doslej prilagodilo svoje * tute XV. ustavnemu amandmaja; 48 organizacij, in še te ne posel uspešno. Osnovne organizacije dobile nalogo, da takoj uvelja' potrebne ukrepe v svojih delo''" organizacijah, da se statuti doP1 nijo najkasneje do 1. oktobra k1 in da pokličejo na odgovornost' tiste posameznike in službe, ki povzročih zakasnitev izdelave meljnega akta. Do konca letošnja leta pa bodo ptujski sindikati ol nižirali svojo I. konferenco, kak1 bodo posvetili najbolj perečim vp1 šanjem samoupravljanja. Velik pomen, ki ga akcijski P1 gram posveča kadrovski politiki izobraževanju kadrov za delo in samoupravljanje, je razumljiv, saj dvig strokovne in družbeno-polh ne izobrazbe prvi pogoj za naprei celotnega življenja v ptujski obči O tem samo to, da bodo v Ptuju Pj novno aktivirali ..sindikalno šokj za izobraževanje sindikalnih del' sed dir bo sve Pri stv zai bo pr Žili sp izi je sp Pc m bi al sr z; ni Ti sl P P1 li d cev insamoupravljavcev. Plenarna seja ptujskih sindika1^ je v zvezi z njihovim akcijskim f gramom močno poudarila tudi "j loge v zvezi s samoupravnim sp' zumevanjem o delitvi dohodi Kljub bližnjim dopustom, je bilo P; udarjeno - mora delo vseh sin'; kalnih organizacij potekati neflj teno, ker si enostavno ne morei* dovoliti nobenega zamujanja. V Tesnejše vezi med Mariborom in Ptujem? Nekaj simbolike je bilo v tem, da so udeležencem prvega skupnega sestanka predsedstev občinskih sindikalnih svetov Maribora in Ptuja, ki je bil pred dnevi na Gorci pri Ptuju, razdelili publikacijo .Prijateljstvo". Le-ta je namreč posvečena dolgoletnemu delovanju med sindikati Čakovca, Koprivnice, Ormoža, Ptuja, Varaždina in Slovenske Bistrice. Ali se bo tej družini zdaj priključil tudi Maribor? „Kot vidite, smo prišli v prvo postavo," je dejal Slavko Ožbolt, predsednik mariborskih sindikatov. ,.Prišli smo zavoljo tega,, ker nas veže veliko skupnega. Zato moramo sodelovati. Smo sosedje in mariborsko gospodarstvo se mora vključiti v prostor ptujske občine .. . Gre za številna področja - od trgovine, gostinstva in turizma pa do bančništva - na katerih bi lahko na osnovi akcijskih programov sodelovali in z združenimi močmi razreševali številne skupne probleme." Zatem je Simon Pešec, predsednik ptujskih sindikatov, tovarišem iz Maribora predstavil sedanje razmere ptujske občine in se pri tem še posebej pomudil pri tistih problemih, ki najbolj zavirajo razvoj v ptujski občini in kjer bi bila pomoč z mariborskega konca več kot dobrodošla. Enega takšnih problemov pomeni zaposlovanje. Ptujsko gospodarstvo namreč zaradi razmeroma velikega števila prebivalstva, ki se seli iz kmetijstva, in velikega števila otrok, ki vsako leto končajo obvezno šolanje vseh ne more zaposliti v domačih delovnih organizacijah. Medtem pa v Mariboru primanjkuje delavcev in prav tako mladine, ki naj bi šla v uk v trgovino, gostinstvo in turizem. Ptuj bi torej po tej strani lahko ..pomagal" Mariboru, slednji pa spet ptujskemu gospodarstvu tako, da bi številni strokovnjaki, ki se šolajo v Mariboru, prišli na delo tudi v ptujske delovne organizacije, kjer jih primanjkuje. To je seveda le eno izmed področij skupnega del in prizadevanj obeh sindikalnih svetov, o katerem so se že dogovorili na prvem skupnem sestanku. Rezultatov tega sodelovanja pa seveda ne moremo vnaprej napovedati. Pokazali se bodo šele čez čas. .Toda to je lahko začetek, ki bo dal odločilne rezultate," je menil podpredsednik ptujskih sindikatov Feliks Bagar. M. Z. Najpomembnejše: samoupravni sporazumi * Radovljiški sindikati so sprejeli akcijski program za prihodnje obdobje .......-...... ......—. ........--------- -^1 Akcijski program za poletno in jesensko obdobje je bil osrednja tema razprave na zadnjem plenumu radovljiških sindikatov. Med drugim vsebuje ta program naslednje naloge: uresničevanje ustavnih amandmajev, družbeno usmerjanje delitve dohodka, uresničevanje resolucij II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, razreševanje problemov socialne diferenciacije, ustanovitev sindikalnih organizacij za zaposlene pri zasebnih delodajalcih in še mnoge druge konkretne naloge. Najdlje pa so se člani plenuma radovljiškega občinskega sindikalnega sveta zadržali ob v tem času najbolj „vroči terni" — o družbenem usmeijanju delitve dohodka. ,JPo sklenitvi obeh družbenih dogovorov ostaja sindikatom pomembna usmerjevalna ter spodbujevalna vloga pri usklajevanju stališč in meril v sporazumih," je v uvodu v razpravo poudaril Jože Bohinc, predsednik radovljiških sindikatov. Ugotovil je tudi, da v družbenih službah potekajo priprave na skleni- tev sporazumov dokaj skladno s predvidevanji, medtem ko kas-nijo priprave sporazumov za gospodarstvo. Člani plenuma radovljiških sindikatov so se tudi Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti dogovorili, naj bodo osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah — seveda ob podpori strokovnih odborov ter občinskega sindikalnega sve M nosilci razprav o sporazun11 Pri tem naj bi se zavzele pr{ vsem za to, da bi v vsaki delo'i organizaciji določili novo i,,| nižjo mejo osebnega dohod|. saj dosedanja spodnja meja ® dinarjev po mnenju sindikak ^ ni več sprejemljiva. V sleh^j ^ delovni organizaciji radoviji?! občine naj bi do konca le*f' m( njega leta zagotovili osebne VSi hodke, ki ne bodo manjši ^ va 1000 dinarjev za normalno da usmeri svojo pozornost nanjo, in šele ko ga uspe z nečim za nekaj c- °i)iti ali navdušiti, lahko pride do pravega informiranja oziroma komuni-uanja. t č|0Ket so razumsice sposobnosti in sposobnosti dojemanja od človeka do niftVe*'a razhčne in odvisne od različnih, že večkrat omenjenih dejavnikov, I aj.ta biti sleherna informacija zasnovana tako, da ustreza komunikacijskim r sposobnostim samega komunikacijskega kanala in da je, j ikor je mogoče, dostopna tistim, ki jim je namenjena. (j J- si bomo čez čas lahko v nadaljevanjilt pobliže ogledali nekaj °tRa n°St' °bbk sporočanja oziroma načinov komuniciranja v delovni (! nat - aciii’ ki s0 najbolj uporabni. Hkrati pa bomo tudi pobliže spoznali govoaZnejŠe načine podajanja, ki jih lahko s pridom uporabljamo tako za ^ Beno kakor tudi napisano ali drugače izrečeno sporočilo. | slak^ Prirejanju oblikovanih informacij moramo upoštevati prednosti in I kj«0.81’ ter sploh prenosne sposobnosti razpoložljivih komunikacijskih | j. aj0v) to je oblik oziroma sredstev za obveščanje. Pri tem bomo seveda |i ng 1 Prednost neposrednim pred posrednimi načini. Upoštevali bomo tudi !' z v°r|0V'tVe raziskav, ki so pokazale, daje prenašanje in posredovanje sporočil | je ,'daimi znaki bolj učinkovito od prenašanja sporočil s slušnimi znaki in da 'atbinacija prvih in drugih še bolj učinkovita. Lucas in Britt' pravita o tem naslednje: „Menijo, da je vid poslednje čutilo, kateremu bi se človek odrekel, če bi moral izbirati med glavnimi svojimi čutili. Vid nam omogoča stik s širnim svetom, vodi in usmerja naše korake in nam nudi množico ugodnih dražljajev. Naše oči neprestano zaznavajo med našo budnostjo ter s tem prispevajo velik delež k procesom zavestnega mišljenja." Ko ta dva avtoija citirata psihologa M. Metfessela, ki pravi, da osvoji človek 65 % znanja s svojimi očmi, 25 % s sluhom,-preostalih 10 % pa se pripisuje drugim čutilom - tipu, okusu in vonju - končujeta svojo trditev o tem takole: ..Gotovo je bolj učinkovito prikazati neko zamisel po dveh čutnih poteh kot samo po eni. Čim več je čutnih vtisov, toliko bolje . .,.!“ Kako pomni sprejeto in razumljeno informacijo komunikant - torej tisti, ki mu namenimo neko razumljivo sporočilo, če ga zazna samo po 'slušnem ali samo po vidnem kanalu oziroma poti, in kakšen bo njegov spomin, če jo zazna po obeh poteh, to je slušnem in vidnem kanalu hkrati, kažejo podatki iz raziskav H. L. Ho(lling\vortha^. V enem izmed njegovih preizkusov, na katere se opiram, so bili vidni znaki samo nepremične slike, slušni pa ustrezni besedni izrazi. Spomin, izražen v odstotkih neposredno po komunikacijskem stiku, in spomin po preteku treh dni od komunikacijskega stika, je bil takle: ... „ Komunikacijski Neposredno po Po preteku treh kanal komuniciranju dni SLUH 71 10 VID 72 20 SLUH IN VID 86 65 Iz navedenih podatkov nujno sledi, da moramo pri obveščanju zaposlenih v delovni organizaciji vključevati več različnih oblik oziroma načinov. Zato sem tudi v shemi komuniciranja informativne dejavnosti prikazal oblike interpersonalnega ali medsebojnega komuniciranja, kot so sestanki, predavanja in drugo, kjer je mogoča kombinirana slušno-vidna, torej dvokanalna komunikacijska situacija oziroma sfera zaznavanja, spoznavanja komunicirane vsebine. Ker pa se samo z neposrednimi, to je interpersonalnimi načini komuniciranja ne moremo zadovoljiti, saj smo v njihovi praktični uporabi dokaj omejeni, smo primorani uporabljati tudi posredne načine komuniciranja, ki omogočajo prenos sporočil bodisi z vidnimi, bodisi s slušnimi informacijami. Zaradi tega sem prikazal v omenjeni shemi komuniciranja informativne dejavnosti še oglasne deske s skrinjicami za vprašanja, predloge in ugovore, ki omogočajo komuniciranje v smislu sproščenega dialoga ali ki vsaj zagotavljajo obojesmerno pretakanje ali kroženje infonnacij. Podobno sem prikazal tudi občasne informacije, razmnožene v ustrezni tiskarski tehniki ter v primerni nakladi za sporočanje zanimivih in akcijsko usmerjenih informacij. Z enakim namenom sem predstavil še interno glasilo kot periodično publikacijo, ki tudi omogoča obojesmerno pretakanje ali kroženje informacij in ki naj opravlja predvsem funkcijo sredstva za vzgajanje zaposlenih in oblikovanje javnega mnenja. Dodal sem še razstave mobilizacijskega značaja, ki sicer dopuščajo le enosmernost v komunikacijskem procesu, so pa pomembne pri mobiliziranju zaposlenih za določene akcije. Poleg vseh omenjenih posrednih informacijskih oziroma komunikacijskih sredstev - pri katerih se informacije prenaša med viri in sprejemniki z vidnimi znaki, torej z besedami in slikami — sem vključil v shemo komuniciranja informativne dejavnosti tudi eno izmed oblik oziroma sredstev za komuniciranje, ki omogočajo posredovanje informacij s slušnimi znaki, to je razglasni sistem ali ozvočenje. - Kako prirejati oblikovane informacije glede na prenosne ali komunikacijske zmožnosti posameznih načinov komuniciranja, ki jih najpogosteje uporabljamo pri obveščanju v delovnih organizacijah, bomo podrobneje spoznali v poglavju, v katerem se bomo pogovarjali o sestanku, javni tribuni, predavanju, demonstraciji ter o osebnem pismu, voščilnici, letaku, plakatu, oglasni deski, internem občasnem biltenu, glasilu delovne skupnosti in drugem. DUŠAN REBOLJ ' Clark M. Agnevv - Neil 0’Brian: Televizijska reklama, str. 15 - 17, ,,Panorama" Zagreb, 1965. prav tam. TOKOVI GOSPODARJENJA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO N i t V založbi CZP »Delavska enotnost« je izšla knjiga: »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« Knjiga obsega dva dela z naslednjo vsebino: • uvodni in sklepni govor tovariša Tita • referat Edvarda Kardelja na plenarni seji II. kongresa • uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komisij — tovarišev Dušana Pe-troviča-Saneta, Milentija Popoviča, Kira Gligorova in dr. Vladimira Bakariča • poročila o delu komisij • izvlečke iz vseh razprav slovenskih delegatov • razpravo predsednika ZIS Mitje Ribičiča • resolucije in odloka kongresa • spisek vseh delegatov na kongresu iz SR Slovenije Nepreklicno naročam pri ČZP »DELAVSKA ENOTNOST«, Ljubljana, Dalmatinova 4 ...................... izvodov knjige »II. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE« po ceni 36.— dinarjev in ..........-........... izvodov glavnega referata Edvarda Kardelja po ceni 8.— dinarjev. CENA OBEH DELOV KNJIGE V PREDNAROČILU JE 36 DINARJEV. Račun bomo poravnali po prejemu knjig. V.............................. dne ...... 1971 Podpis in žig (za pravne osebe) OAON O AON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON OAON Orf ] VROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUMI 0 DELITVI DOHODKA • VROČA TEMA: SAMOUPRAVNI SPORAZUM! O DELITVI DOHODI^ Kako daleč smo pri sporazumevanju Prihodnjo sredo bo plenum republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v drugi točki dnevnega reda ocenil dosedanje delo na področju samoupravnega sporazumevanja o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter hkrati izoblikoval stališče sindikatov do posameznih samoupravnih sporazumov. Kako daleč smo pravzaprav na področju samoupravnega sporazumevanja o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov? Dokončno bo na to vprašanje sicer odgovoril plenum slovenskih sindikatov, že zdaj pa lahko rečemo, da delovne skupine intenzivno pripravljajo sporazume in da za zdaj ni mogoče govoriti o kaki večji zamudi. Znano je tudi to, da naj bi na področju gospodarstva sklenili štirideset samoupravnih sporazumov, na področju negospodarstva pa 32 sporazumov. Po oceni republiških odborov posebnih sindikatov večina doslej predloženih samoupravnih sporazumov odraža hotenja zakona o usmerjanju delitve ter obeh družbe- ^ nih dogovorov. Izrazito nesprejemljivih stališč v osnutkih sporazumov oziroma predlogov sporazumov za zdaj ni mogoče zaslediti, kar pa velja pripisati predvsem akciji republiških odborov posebnih sindikatov, ki že od vsega začetka sprem- ljajo priprave in jih vsebinsko usmerjajo. Tako so iz osnutkov že izginile očitne težnje po tako imenovanem „zidanju“ kalkulativnih osebnih dohodkov, večina komisij za pripravo samoupravnih sporazumov se je tudi že otresla težnje, da bi s kalkulativ-nimi osebnimi dohodki zagotovila čim višja maso neobdavčenih sredstev za osebne dohodke. Nekoliko več nesporazumov pa je pri tistem delu osebnih dohodkov, ki se oblikujejo iz naslova minulega dela. Lahko bi govorili tudi o nekaterih primerili nesorazmernega vrednotenja delovnih razmer. Analiza dosedanjega dela na področju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka tudi priča, da poteka delo brez posebnih organizacijskih . ali kadrovskih težav. Komisije, ki so jih imenovale podpisnice samoupravnih sporazumov, opravljajo svoje delo strokovno in sorazmerno hitro. To potrjuje tudi podatek, da je že pripravljenih več kot polovico osnutkov samoupravnih sporazumov. - Očitno pa je, da je za zdaj samoupravno sporazumevanje še vedno vse preveč zaprto v ozke kroge strokovnjakov oziroma komisij, saj ponekod zaposleni sploh ne vedo ničesar o tem, da se njihovo podjetje vključuje v samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Čeprav samoupravni sporazumi ne bodo neposredno posegli na področje interne delitve osebnih dohodkov in v dosedanje pravilnike o nagrajevanju, pa je vendarle očitno, da bodo v marsikaterem delovnem kolektivu morali prevrednotiti svoj sistem delitve in PREDLOGI SPORAZUMOV: gostinstvo in turistična dejav- nost; stanovanjska podjetja - podjetja cestnega prometa; - cestno-vzdrževalna podjetja PREDLOGI SPORAZUMOV: * s Inles * »c * * ribnica £ PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT * PREDSEDNIK RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI JOŽE VIDIC O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU V TEM DELU GOSPODARSTVA: Sporazumi ničesar ne podarjajo ga uskladiti s samoupravnim sporazumom. Zato je toliko bolj pomembno, da se v prihodnjem obdobju sindikalne organizacije na vseh ravneh, zlasti pa v delovnih organizacijah zavzamejo za to, da bi se samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov otreslo anonimnosti. Do 1. julija 1971 so posamezni republiški odbori posebnih sindikatov prejeli naslednje osnutke oziroma predloge sporazumov: V delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti intenzivno pripravljajo samoupravne sporazume o delitvi dohodka. Jožetu Vidicu, predsedniku republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije smo zastavili nekaj vprašanj, da bi zvedeli, s kakšnimi problemi se srečujejo v delovnih kolektivih pri sporazumevanju. RO sindikata delavcev industrije in rudarstva: OSNUTKI SPORAZUMOV: - obutvena in galanterijska industrija; - tekstilna industrija - lahka in težka konfekcija; - tekstilna industrija — pletilj-ska-tehnološka skupina; - usnjarska industrija; - grafična, grafično-predeloval-na industrija, časopisna dejavnost in založništvo; - črna in barvasta metalurgija. RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije: OSNUTKI SPORAZUMOV: - Mlinsko-predelovalne, teste-ninske, pekarske in konditorske delovne organizacije; - grupacija kmetijskih kombinatov. RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: OSNUTKI SPORAZUMOV: - trgovinska dejavnost; - storitvena obrt; RO sindikata delavcev prometa in zvez: OSNUTKI SPORAZUMOV: VPRAŠANJE: Na zadnji seji predsedstva republiškega odbora seje med drugim izkazalo, da je v obeh osnutkih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za gostinstvo in turizem ter za trgovino, ki ste jih obravnavali, še mnogo nerazčiščenih vprašanj. Katere dileme bo potrebno razčistiti in v čem osnutke sporazumov dopolniti? ODGOVOR: Na seji predsedstva smo obravnavali oba sporazuma in razprave o njih še nisnio zaključili. Kot veste, je republiški odbor našega sindikata dolžan dati svoje soglasje na vse samoupravne sporazume storitvenih dejavnosti; da pa bi lahko dali soglasje, moramo imeti celotno dokumentacijo, iz katere je razvidno delovanje samoupravnih sporazumov. Te dokumentacije omenjena sporazuma še nimata, zato je bila naša razprava o obeh osnutkih le načelna, konkretno pa bomo o sporazumih razpravljali takrat, ko bomo izrekali soglasje. Res je. da je v osnutkih še nekaj nerazčiščenih vprašanj, kar pa nas ne preseneča, saj gre za materijo, ki terja veliko dela. Oba-osnutka sta bila relativno hitro pripravljena in je razumljivo, da sta spričo tega v nekaterih določilih pomanjkljiva. Predsedstvo našega sindikata je zato predlagalo komisijama, ki sta pripravljali sporazuma, da popravi vsa tista določila, ki so v nasprotju s splošnim družbenim dogovorom, opozorili pa smo tudi sestavljavce sporazumov na zahteve sindikatov. VPRAŠANJE: Med podpisniki samoupravnih sporazumov — zlasti na področju gostinstva in turizma — je tudi veliko majhnih delovnih organizacij. Kaj zanje pomeni samoupravno sporazumevanje? . ODGOVOR: Menim, da smo v dosedanjih razpravah in konkretizaciji posameznih samoupravnih norm vendarle napravili določen razvoj. Predvsem v tem smislu, da delovne organizacije same normirajo delitev dohodka, saj mora biti ustvarjanje in delitev dohodka po našem mnenju temeljna samoupravna pristojnost delovnih organizacij. Ko smo v republiškem odboru predlagali dejavnosti, ki naj bi se med seboj sporazumevale o delitvi, smo seveda upoštevali tudi to, da obstajajo razlike med temi delovnimi organizacijami. Razlike so v velikosti delovnih organizacij in tudi glede organiziranosti posameznih podjetij. Slabše organizirana podjetja bodo težko zagotovila uresničevanje samoupravnih sporazumov, zato bo njihova naloga, da se primemo organizirajo. Samoupravni sporazumi namreč terjajo dobro gospodarjenje, normalnejše vrednotenje živega dela, skrb za nenehen razvoj delovnih organizacij in drugo. Naj opozorim, da bo vse tiste delovne organizacije, ki ne bodo mogle zagotoviti vsaj 80 % kalkulativnih osebnih dohodkov, ki jih določa splošni družbeni dogovor, obravnavala občinska skupščina. Kar pa' zadeva skupne osebne dohodke zaposlenih v našem sindikatu, menimo, da bi morali zagotoviti hitrejše povečevanje udeležbe v družbenem proizvodu. Ob tem bodo morali postati produktivnost, gospodarjenje z dohodkom, ugodnejša delitev med družbo in gospodarstvom primerno vodilo vseh delovnih kolektivov. V zvezi s h i p f ^sa nte Po. tem tudi menimo, da so samoupravni sporazumi že ustrezno ovrednotili spodnjo mejo osebnih dohodkov, saj si bomo prizadevali, da le-ti ne bodo nižji od 1.000 dinaijev. VPRAŠANJE: Ali bo mogoče s samoupravnimi sporazumi zaposlenih v storitveni! dejavnostih zagotoviti tudi taks' ne osebne dohodke, da le-ti n: bi odhajali za boljšimi zaslužki v tujino? ODGOVOR: Moram reči, da samoupravni sporazumi sami po sebi ne zagotavljajo osebnih dohodkov, temveč bo ta sredstva šele treba ustvariti s pridnim in učinkovitim delom. Samoupravni sporazumi seveda zavezujejo delovne organizacije in njihove kolektive, da gospW rijo tako, da bodo lahko 4^ zirali tisto, kar so se sAie. upravno dogovorili. Že prt sem omenil, da se zavzeiM za pravilnejše ovrednotenj*] vega dela. In če upoštevani vključevanje v mednarodr^ litev dela, potem moram da bo treba živo delo ^ ovrednotiti. Višje vredno1^ živega dela pa pomeni tud|vni itori azu Nadaljevanje s 1. strani) d S0 zase pa so se spoprijeli še z hrt, nternimi ukrepi za izboljšanje goli gcT^atjenja. 6 »°ri nas smo takoj izoblikovali Jiterni stabilizacijski program, ki je bistvu pomenil samo še zaostritev f^fnic in ukrepov, predvidenih s nTifkočim proizvodno-gospodarskim -jsnirjačrtom podjetja," je poudaril tofij avko Rakušček. „Naš program kapj eiji na zmanjševanju stroškov , kitnega poslovanja, torej na inten-i pf ■*aciii vloženega dela, na boju za oI*f boljšo poslovnost in Ukvidnost. . .1 ar zadeva slednje, smo se pri ko-iri‘Tr^tialni politiki odločili za do-m^dno izterjevanje dolžnikov, ki asih prehaja celo v tveganje, da bi tež^ko izgubili nekatere kupce. Lah-re^em, da dosedanji rezultati, na bilanco prvih petih mese-ia |ir ev letošnjega leta; kažejo, da smo ažP^-------------------------------- del r jučM n TI -7!. - "fl III/JE ST »uhištVo P1 dobri poti. Spreminjanje starih '®d pri delu in poslovanju je sicer . dflo nekatere odpore in konflikte; j, eli smo celo prekinitev dela. ,bndni rezultat dosedanjega raz-| ytsdevanja notranjih odnosov in na-j d pa se kaže v tem, da dosegamo f Vta^tate’s katerimi smemo upati na l tolikšno akumulacijo, kot smo ' [1, lrrieli pred uveljavitvijo družbenih !, P°v za stabilizacijo, pa tudi re-t te’ ki nam že omogočajo po-I t0Piio rast osebnih dohodkov." j »akšni pa so ti rezultati? f “dgovaija inž. Božo Alič, po-J °dnik glavnega direktorja: f, ’;9e začnem na področju organi-I Dn dsla in proizvodnje, moram J n Vedati, da smo pri nespremenje-t 01 številu zaposlenih v prvih petih Ljubljanska banka podružnica Trbovlje Ustita vsem slovenskim Odarjem za njihov Praznik, hkrati pa se Pridružuje bbdi čestitkam °1> dnevu borca! I I I mesecih letos dosegli za 14 % večji obseg proizvodnje, pri čemer se je število potrebnih nadur zmanjšalo za polovico. Vrednost zalog materiala smo zmanjšali za približno 15 % v primerjavi s povprečjem lanskega leta,_ čeprav je bila njihova vrednost dobro tretjino nižja kot predlani. Tako smo sprostili del nujno potrebnih obratnih sredstev. Bistven uspeh na tem področju, ki je absolutno in relativno najbolj kočljiv za poslovanje sleherne delovne organizacije, pa smo dosegli z doslednim uveljavljanjem politike na komercialnem področju, o kateri je direktor na kratko že spregovoril. Če so vam, denimo, lani kupci v povprečju stalno dolgovali po 40 do 45 milijonov dinarjev, nam zdaj dolgujejo po 25 do 30 milijonov. Da pa ne bi kdo mislil, da svojo likvidnost dosegamo na račun kupcev, naj povem, da je naše podjetje dobaviteljem lani v povprečju stalno dolgovalo po 25 milijonov, zdaj pa so naše obveznosti za polovico nižje. Z operativnim in tudi s sanacijskim programom pa smo predvideli tudi ukrepe, ki naj vplivajo na čim manjšo vezavo obratnih sredstev. Le-ta so bila leta 1969 v povprečju vezana na 57 dni, lani na 41 dni letos pa želimo, da vezava ne bi bila daljša kot 35 dni. Kaže, da bomo v tem uspeli. To bi pomenilo, da ob večji proizvodnji za nemoteno poslovanje potrebujemo tretjino manj obratnih sredstev kot lani in skoraj polovico manj kot predlani. Tolilco o tem, kaj vse smo sami storili. Povedati pa tudi moram, da je bilo zadovoljeno naši zahtevi za zvišanje cen. To pomeni, da bomo ob zaključnem računu za letošnje leto ugotavljali najmanj tak rezultat, kot smo ga ob bilanci za minulo leto - če se seveda medtem pogoji poslovanja ne bi spet poslabšali!" ZA BOLJŠE VZDUŠJE IN DELOVNO MORALO „Glede na učinke, ki jih dosegamo, težavnost dela in tudi vse večjo draginjo so osebni dohodki pri nas še vedno zelo nizki, čeprav se zadnje čase že izboljšujejo," je povedal Peter Strniša, predsednik tovarniške organizacije sindikata." „Naši ljudje pričakujejo, da bodo za svojo delo vsaj v prihodnje bolje nagrajevani, da bo vodstvo podjetja za to poskrbelo. Upoštevaje vzdušje v kolektivu sem prepričan, da bi zvišanje zaslužkov nedvomno spodbudilo delovno vnemo, da bi prispevalo k temu, da bi vsak član našega kolektiva v tovarni videl del lastnega doma, kot je včasih pri nas že bilo. Zato upam in veijamem, da bo vodstvo podjetja skupaj s samoupravnimi organi tudi v prihodnje z razumevanjem prisluhnilo predlogom sindikata, kakor je h. pr. že prisluhnilo v zadnjem, za naš kolektiv najbolj kritičnem obdobju. Trenutno pa želi sindikat podporo pri akciji za zdravo kritiko razmer v podjetju in pri preprečevanju pojavov kritizer-stva in govoričenja za vogali, kar ob sedanjih razmerah v kolektiv vnaša nepotrebno razburjenje, nemir in tudi zmedo." MILAN GOVEKAR Minulo soboto je bila v festivalni dvorani v Ljubljani osrednja proslava ob stoletnici ljubljanske Tobačne tovarne. Na svečanosti je bil tudi pokrovitelj proslave te naše najstarejše tobačne tovarne, član Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj, ki je tudi spregovoril zbranim delavcem in gostom. Zahvaljujem se za čast, da ste me izbrali za pokrovitelja te proslave," je med drugim dejal Edvard Kardelj. „To častno nalogo sem to pot sprejel s posebnim zadovoljstvom. Kajti vaša stota obletnica je obenem eden najbolj znamenitih jubilejev delavskega razreda in revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem. Razen tega imam za to zadovoljstvo tudi osebne razloge, saj je bila prav v tej tovarni, ki jo vi danes upravljate, dolgo vrsto let tudi delavka moja mati. Sredi svojih delavskih tovarišic in tovarišev se je učila razredne delavske zavesti, ki jo je prenašala na nas otroke. Bila je na svoj način ponosna, da je bila ,cigararica‘, kot so takrat imenovali delavke ljubljanske Tobačne tovarne .. Slovesne seje osrednjega delavskega sveta so se udeležili še član sveta federacije Franc Lesko-šek-Luka, predsednik slovenskih' sindikatov Tone Kropušek, predsednik centralnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Vasilij Dimevski in drugi. Foto: E. ŠELHAUS * DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE pripravlja i II. IZDAJO ZBIRKE V 18. KNJIGAH UMETNOST V SLIKAH Posamezne knjige: • PRAZGODOVINA EVROPE • ROJSTVO EVROPE • VISOKI SREDNJI VEK • POZNI SREDNJI VEK • ROJSTVO NOVEGA ČASA (Renesansa) • BAROK IN ROKOKO • DEVETNAJSTO STOLETJE • NAŠA DOBA • STARI EGIPT • LJUDSTVA STAREGA VZHODA • DALJNI VZHOD • BIZANC IN NJEGOV SVET • ATENE IN RIM • KRETA IN HELADA • ISLAMSKI SVET • STARA AMERIKA • INDIJA • AFRIKA IN OCEANIJA ZBIRKA UMETNOST V SLIKAH je prvi sistematični prikaz svetovne umetnosti, ki namesto teoretične razlage prepušča besedo sami umetnini Vsako sliko spremlja kratko in strjeno pojasnilo, ki nazorno in tudi za laika razumljivo osvetljuje posamezno delo v njegovem zgodovinskem kontekstu. Ta prikaz dopolnjujejo še nadrobni podatki o posamez nih ustvarjalcih, o nastanku posameznega dela o materialu in velikosti posameznih umetnin, podatki o muzejih, kjer so dela shranjena in o krajih, kjer so jih našli itd. UMETNOST V SLIKAH je namenjena vsem, ki žele odkriti čudežen svet človekovega tisočletnega ustvarjanja in si pridobiti zaokrožen vpogled v zgodovino umetnosti. Posamezna dela — sestavili so jih avtorji svetovnega slovesa — vsebujejo razlage in informacije, ki se dobe sicer samo v strogo znanstvenih in strokovnih publikacijah, hkrati pa s pomočjo ponazoritvene metode omogočajo na lahek način spoznavanje umetnostne zgodovine, vso lepoto in umetniška bogastva vseh časov in narodov. UMETNOST V SLIKAH je zbirka 18 knjig, ki imajo skupno 4800 strani in 5000 večinoma barvnih slik; v njih so predstavljena najslavnejša dela svetovnega stavbarstva, kiparstva, slikarstva, grafike in uporabne umetnosti. Vsaka knjiga ima 264 strani velikega formata — (19,5 X 22,5 cm), natisnjena je na umetniškem papirju in vezana v polusnje z barvno reprodukcijo na ovitku. PRVA IZDAJA UMETNOST V SLIKAH je na slovenskem knjižnem trgu zbudila tolikšno pozornost, da je bila razprodana, še preden je v celoti izšla. Zato se je založba odločila za DRUGO IZDAJO v upanju, da • bo s tem ustregla vsem, ki si žele to enciklopedično zasnovano zbirko v osemnajstih knjigah. Zbirka izhaja pri založbi Holle Verlag, Baden-Baden, v Zvezni republiki Nemčiji, hkrati pa tudi v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Holandiji, Franciji in Italiji. Že ta podatek je priporočilo za zbirko. UGODNOSTI ZA NAROČNIKE: Prednaročniška cena za vseh 18 knjig je 2700 din. Celotni znesek lahko naročniki poravnajo v mesečnih obrokih po 60 din. V prosti prodaji bo zbirka znatno dražja. Vseh 18 knjig bo izšlo do konca 1973. leta. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in tudi uprava založbe, če ji pošljete priloženo naročilnico v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek »Knjižne zbirke« 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 25 Naročite se že danes na UMETNOST V SLIKAH, zbirko, ki bo obogatila vašo knjižnico z izjemnimi deli kulturnega bogastva, saj gre za NOVO ZGODOVINO UMETNOSTI, KI JO BO VSAKDO Z NAVDUŠENJEM SPREJEL! IZ ŠESTIH REPUBLIK m.. |jil: ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE (rudniki Hrastnik, Trbovlje in Zagorje) čestitajo vsem slovenskim rudarjem in poslovnim prijateljem, ob letošnjem dnevu rudarjev! da sk< nii da tUi fe: pc go ni. I st' se tr ni b, ni ! 4 I xxxx%xxxxxx%xx%xxxxx%x%xxxxxxxxxx%%xxxxxi predelava lesa I jubl jana langusova 8 Nudimo vam: galanterijo, mizarske in tesarske izdelke, pohištvo, kuhinjske elemente »SVEA«, rolete, montažne hiše, VELOX plošče, VELOX gradbene elemente. VELOX garaže, žagan les.' Vse informacije dobite v komercialnem sektorju podjetja, telefon 22-042, 20-122, telex yu hoja 31-150 Vsem poslovnim partnerjem čestitamo za dan borca — 4. julij —, ter jim želimo še veliko poslovnih uspehov. VSAK DOLGUJE 874 DINARJEV Skupna zadolženost občanov v državi znaša 17.4 milijarde dinarjev; od tega pri bankah 11.6 milijarde in pri podjetjih 5.8 milijarde. To pomeni, da ima sleherni Jugoslovan 874 dinarjev kredita, v najrazličnejših oblikah. Potrošniški krediti so znašali ob koncu aprila 9991 milijonov dinarjev; od tega financirajo 6980 milijonov banke, ostanek pa podjetja sama iz svojih skladov. V minulem letu so se potrošniški krediti dvignili za 2700 milijonov dinarjev, bančni za dve milijardi, krediti iz skladov podjetij pa za 700 milijonov din. VODSTVO SINDIKATOV IN POLITIKA CEN Od našega beograjskega dopisnika Predsedstvo sveta ZSJ je na zadnji seji podprlo stališče ZIS, da naj bi se zvišale garantirane in minimalne cene nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov, pri čemer naj bi se ne spremenile maloprodajne cene, razliko, ki nastane med ceno prozvajalcev in ceno v maloprodaji pa naj bi kompenzirali iz posebnih skladov. Takšno stališče zDezne vlade, je bilo rečeno na seji predsedstva, sicer ustreza že nekajkrat izrečenim zahtevam sindikata. K. temu pa so v Svetu ZSJ dodali, da bi to morala biti hkrati tudi zadnja parcialna rešitev na tem področju, ki je bila pripravljena, ne da bi poprej podrobneje proučili družbeno bistvo in socialne razsežnosti takega ukrepa. Če bi se ta praksa nadaljevala v kakršnikoli obliki, potem bo Zveza sindikatov zahtevala v zvezni skupščini razpravo o tem in načela vprašanje odgovornosti pristojnih organov. Hkrati bi to morala biti poslednja korekcija cen v starih razmerah, vsi bodoči morebitni premiki pa bi morali bid opravljeni veliko bolj oprezno ter na podlagi sprejete politike. Kakšna naj bi pravzaprav bila ta politika? V prizadevanjih, da bi pripomoglo k opredelitvi te politike, je predsedstvo Sveta ZSJ sprejelo nekatera stališča: Politika cen mora biti po mnenju predsedstva zasnovana na samoupraljanju, ekonomskih interesih in na kriterijih tržišča, uveljavljati bi se morala z dogovori, ne pa s posredništvom države. Ta politika mora postati sestavni del ne le razvojne politike, temveč organski del gospodarskega sistema in ekonomike države. Osnovni subjekti določanja politike cen pa tudi njenega izvajanja morajo biti delovni ljudje in njihovi samoupravni organi. To bo pripomoglo k temu, da se slednjič otresemo subjektivnega določanja cen pa tudi prizadevanj, ki težijo za tem, da bi vse probleme ekonomskega položaja delovne organizacije ali panoge reševali samo z zviševanjem cen. Sestavni del politike cen morajo biti jasnci, izoblikovani in opredeljeni elementi njenega vpliva na življenjski standard, na življenjske stroške in na socialno varnost delovnih ljudi. Slehernega politka cen, ki bi bila brez tako '"zasnovane strategije, ne bo dobila podpore Zveze sindikatov, so poudarili člani predsedstva j in dodali, da mora samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje postati osnovna značilnost do-. bčanja politike cen. Ker dogovarjanje in sporazumevanje za zdaj ne daje pravih rezultatov, bi ga morali izpopolniti z novimi rešitvami, med partnerje pa, ki dogovore podpisujejo, bi morali obvezno uvrstiti tudi potrošnike. Predsedstvo sveta ZSJ je nato poudarilo, da bi morala politika cen obvezno upoštevati tudi nov način financiranja izobraževanja, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti. Ta politika bi morala zagotavljati stabilnost poslovnih stroškov in možnost za normalno zviševanje oseb-ni h dohodkov. Do liberalizacije cen naj bi prišli postopoma, z ukrepi ekonomske politike pa bi morali učinkoviteje kot doslej vplivati na stabilnost cen, in to predvsem tako, da bi odstranjevali vzroke, ki povzročajo inflacijo. Kategorično vztrajamo - je bilo rečeno na predsedstvu Sveta ZSJ - da se politika cen sprejme čimprej in skupno s srednjeročnim planom ter da ne pride do nobene spremembe cen prej in mimo tako sprejete politike ali pa brez sodelovanja združenega dela. To torej pomeni, da korekcije cen ne morejo biti zadeva pogajanj družbeno-političnih skupnosti ali pa pritiskov posameznih panog in grupacij, temveč da so lahko samo posledica objektivnih ekonomskih zahtev in dogovorov. Predsedstvo se je obenem zavzelo, da bi prišlo do korekcije in usklajevanja cen enkrat letno ter v skladu z načeli sprejete politike cen in v okviru širše ekonomske politike za posamezno poslovno leto. DJORDJE VITEZ TE DNI SO REKLI P' b "ir g' Predsednik ZIS M lT-1 RIBIČIČ na zboru renjskih aktivistov Preddvoru: Ukinitev ekonomst*j funkcij federacije in pre# teh funkcij na republike delovne kolektive vzpostav| boljšo zvezo med tistimi. . sredstva ustvarjajo, in tistif! ki jih uporabljajo. Doslej Jf imel vsak interes, da bi č kazal čim večje potrebe, S s da bi upošteval objekti]® možnosti za svoj razvoj žiti moramo k temu, da b; mo vodili takšno politiko, -se bodo sredstva do rabi* tam in v tistem obsegu, Kjj ^ tani ni v tutvin jih ustvarjajo in kolikor F ustvarjalci imajo. Kolik® prej se bo posamezno okov — delovni kolektivi, komu]] ali republika - vključilo vj politiko, toliko večjo pri* nost bo imelo in toliko veh dejanske ekonomske rezk tate sedanje ustavne reforU1 bo občutilo. Še posebej bi rad opozof na pomen ukinitve neprotj čunske bilance federacije, je bila eden temeljnih instb mentov za odtujevanje sre« štev in za porabo teh sre« štev brez vpliva tistih, ki ' jih ustvarjali. Mislim, da moramo odločno upre’ vsem tistim, ki bi skozi okb tega praznega poslopja P° novno želeli potisniti nov obveznosti federacije.“ Popis strokovnjakov m Na Hrvaškem bodo sest«] ji| vili , register" vseh visokost' ^ sko izobraženih občanov e® 65. leta starosti. Razlogov]] _ uvedbo take evidence je ve«] ^ potrebna pa je predvse®1 zato, da bi lahko vodili P°’ : polnejšo kadrovsko politik® r tako v gospodarskih kot tuo ~ v vseh drugih dejavnostih. Pripravljen je dogovor ; o terenskem dodatku > Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev in svet za gradbeništvo zvezne gospodarske zbornice sta minuli teden sprejela na skupni seji besedilo družbenega dogovora o terenskem dodatku. Potem ko bo ta dogovor sprejel tudi zvezni izvršni svet - po napovedih bo to storil v teh dneh — bo dogovor pravnomočen. Sprejem oziroma podpis družbenega dogovora o osnovnih načelih in kriterijih za urejanje terenskega dodatka organizacij Združenega dela, ki sodelujejo pri gradnji objektov, kot se uradno imenuje ta dokument, je rezultat skoraj dveletnih razprav v delovnih organizacijah in v organih sindikata in zbornice. Ta razprava je odgovorila na nekatera temeljna vprašanja, kot denimo, kaj je sploh terenski dodatek, kdo je do tega dodatka upravičen in kako določiti njegovo višino. Na ta vprašanja poskušajmo zdaj odgovoriti, kot to določa dokument. Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec za časa bivanja in dela na gradbišču izven kraja svojega stalnega prebivališča. Če se delavec lahko vsak dan vrača v kraj svojega stalnega prebivališča, potem ni upravičen do tega dodatka. Dodatka prav tako ne sme prejemati tisti delavec, ki je neupravičeno izostal z dela, in to ne glede na to, da je bil na terenu. Pravice do terenskega dodatka nimajo tudi delavci, zaposleni v skupnih službah v direkciji podjetja in v stalno lociranih obratih. Dogovor v nadaljevanju pravi, da določa višino terenskega dodatka organizacija združenega dela sama s svojim samoupravnim aktom, vendar v skladu s samoupravnim sporazumom in na podlagi stroškov za vsak primer posebej. Če več podjetij dela na istem gradbišču, potem so le-ta dolžna sprejeti sporazum o izenačitvi višine terenskega dodatka; če pa delovna organizacija Združe- nega dela opravlja delo izven svoje?8 sedeža, potem je dolžna spoštovat* sporazum na tistem območju, Ki®1 ' dela, če so seveda določila spo13’ zuma ugodnejša za delavce. t Višina terenskega dodatka more biti odvisna od izpolnjevanj8 norm in višine osebnih dohodkov' Za časa priprave gradbišča dobij® delavci namesto terenskega dodat?] dnevnice, in to vse dotlej, dokler n* zanje organizirana namestitev in pr®' hrana. Slednjič, delavec ne moj® prejemati nadomestila za ločeno žb' Ijenje, če prejema terenski dodate?’ Družbeni dogovor o terenskem dodatku je drugi dokument te vrste, ki ga je v sodelovanju z zvezno g0] spodarsko zbornico podpisal zvezi« odbor sindikata gradbenih delavce* Jugoslavije. Prvi tak dogovor je b? podpisan že pred mesecem in noj* naslov ..Družbeni dogovor o min*' malnih standardih prebivanja, pr®' hrane in zdravstvenega varstva grad' benih delavcev." DJORDJE VITEZ li PODOBE Našega časa Odkar sem prvi kandidat za Gregoija, slovenskega narodnega junaka, nimam pravega miru. Ne dajo mi ga prijatelji pa kidi notri me žge. — Prvi že nisi! se mi režijo. - Za prvega se je Postavil že glavni in odgovorni urednik „Slove-nije“. Kraj, letnica rojstva, življenjska pot — vse se ujema. - Bom pa drugi! trmoglavim. - Po kakšnih kriterijih? mi nagajajo. - Vedno na strani resnice in pravice bom v dobro malim, slabo zaščite-niht ljudem doživljal napete zgodbe v boju proti birokraciji, korupciji, kriminalu . ..“ zdrdram pogoje iz razpisa. — Oho, fanta je predelo! reče Jože. — Dajmo, imejmo usmiljenje, odprimo mu oči! Kdo bo Plačeval to tvoje zaletavanje? - Stebri „Slovenije“ vendar, kdo drug? — Direktorji9 — Kaj potem, če so f'l stebri direktorji! Ljudje so kot drugi. Le zakaj kar naprej hajka na ene in iste, drugih se pa ne vidi? ! Kar tresem se od jeze. Saj res: komaj se človeku ponudi priložnost, da bi za pošten besedni boj, kakšno napeto vohunsko protisamo-upravno zgodbo, potegnil 400 ah 800 starih tisočakov, pa ti prijatelji že kopljejo jamo. - Pustimo ga, fantje, ni pomoči! Pozabil je od kod je prišel. V isti rog bo zatrobil, kot trobijo zraven pa vprašal, zakaj niso raje namesto buicka kupili nekaj ventilatorjev, da bi se delavke ne dušile v prahu. Naslednji dan je na Dolenjskem listu, kjer sem honorarno delal med počitnicami, zazvonil teleton in direktor je zahteval, naj me vržejo čez prag,,,sicer ne bo nobene reklame več, pa tudi Dolenjski list bodo odpovedali vsi delavci v tovar-ni“. Pa članek o buicku niti ni izšel v tem listu. lavcev in drugih ljudi zdrave pameti. Uredniški kolegij je zaradi povečanega zanimanja za list zažarel od sreče in mi ob blagoslovu urednika dodelil nagrado. Naslednji dan pa je prišel urednik ves poparjen z okraja in rekel kolegiju: penale! Meni pa: — Ti se pa pojdi osebno opravičit. S tistim, ki naj bi mu šel takrat preklicat svoje osebne prepričanje, se še vedno osebno ne po- m. kakor diktirajo ljudje, ki imajo oblast, moč,zveze, denar. Novinarski poklic ni lahek. Kljub temu pa bi se le ne bilo treba tako globoko pokloniti in svoje usluge tako ponižno ponuditi na -razpolago konceptu revije „Slovenija“, kot je to storil član njenega uredniškega odbora z definicijo svojega bitja in žitja (glej 1. in 2. številko Slovenije, str. 24), __——— V boj, v bran, ponižni stan! vsi, to je kot enkrat ena. Za denar dobiš dandanes vse: kupiš si lahko dobro ime, reklamo, ugled, novinarje. Srečno pot, drugi kandidat! Odidejo, mene pa žre! Ali se splača plavati proti toku? Izkušnje učijo, da se ne! Sebi škodiš, škodiš drugim; kakor se obrneš, se kam zaletiš. Naj povem tri lastne, pa boste videh, kako in kaj! Prva: direktor ene novomeških tovarn je v tistih letih, ko smo si še močno zategovali pasove, kupil tako dolg buick, da se je z njim komaj obračal po dolenjskih klancih. To sem napisal v tedanji ,J-judski pravici11. Druga: (že bolj značaj sko usodna) vprašal sem v časopisu, kako je mogoče, da je dobila štipendijo hčerka šefa organa, ki je odločal o politiki dehtve štipendij (takrat je bil to večji moralni delikt, kot je dandanes), ne dobe pa štipendij nadarjeni otroci iz odročnih podeželskih krajev, ki nimajo zvez. Rezultat: ukinili so mi štipendijo in moral sem sredi študija v službo. Tretja: (že v službi kot novinar, ki mu je treba ukriviti hrbtenico) napisal sem oster članek proti odprtim hlevom, podkrepljen s politično podporo kmetijskih de- L Nagradna križanka ,Iskra* znam, čeprav je napredoval v kar čeden steberček naše družbe in je njegova slika večkrat v časopisu. Te in druge podobne,^ jako poučne zgodbe, ki" sem jih doživljal , v boju proti itd.11 (kandidaturo za Gregoija je treba vendar podpreti z dokazi) so mi v življenju precej pomagale. Spoznal sem, da človeku največkrat kaj pade na glavo od zgoraj, od spodaj skoraj nikoli. Tudi če uspešno spodkoplješ kakšen steber ali vzor, kaj hitro pridejo na prizorišče gasilci, zamaskirajo razdejanje, krivce pa potisnejo na varno — največkrat navzgor. Najbolj varno je torej kimati, češ, da je „po stanu poklicni lažnivec, po prepričanju pridobitnik, po obnašanju oblastnik, po zvedavosti policaj, po hotenju gospod in po vedenju naveličanec11. Kakšen neki bo ta boj „na strani resnice in pravice in v dobro malim ljudem11, če ga bodo vodili poklicni lažnivci in ciniki. Sicer pa kljub skepsi reviji .Slovenija11 vso srečo! Ze zato, ker sem z njenim rojstvom postal vaš. V. B„ DRUGI KANDIDAT ZA JUNAKA GREGORJA * I? o S t VI ' * razsvetljava — galvanizacija Hrastnik čestita vsem občanom občine Hrastnik za občinski praznik ter jim želi še mnogo delovnih uspehov. Z * * _____________* fžssa ■ ■ wmmi ^ * * * * * * Vedno na zalogi bogata ^ kolekcija damske kon- £ lekcije v aktualnih kro- ^ jih, barvah in materia- £ lih. Na voljo so tudi £ ekskluzivni, visoko mod- ^ ni modeli plaščev, kosti- £ mov in oblek v zelo J majhnih serijah. 4 Torej, v Modni hiši £ oblačila za ženo, moža, / hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS £ LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK > ./ 5 \ \ * * * * * \ * * * * * * * * 4 * * * * * * * * * modna hiša NAGRADE: 1. brivnik BRAUN ISKRA sixtant 2. polet z letalom INEX-ADRIA na relaciji Ljub-Ijana-Pulj-Ljubljana 3. - 6. KNJIŽNE NAGRADE 7. - 15. POLLETNA NAROČNINA na Delavsko enotnost Pravilne rešitve pošljite na naslov: uredništvo ..Delavske enotnosti11, Ljubljana, Dalmatinova 4/II do torka 13. julija z oznako , .Nagrad n a križanka11. Začarani krog V sedanjih razgovorih o tem, kako razrešiti zaostrene gospodarske in družbene razmere, nanese beseda največkrat na velike, prevelike socialne razlike med ljudmi. Vse tako kaže, da zaradi vsesplošnega pehanja za zaslužkom pozabljamo, kako žive stari, socialno ogroženi ljudje in kje in kako iščejo uteho v svojem trpkem življenju. Za socialno varstvo v mnogih občinah najprej zmanjka denarja, dovolj pa ga je za potratne proslave, upravne zgradbe, nepremišljene gospodarske naložbe. Poglejmo, kakšna je podoba socialnega varstva v Sloveniji! Znano je, da je varstvo starih ljudi že zaradi občutnega podaljšanja življenjske dobe prebivalstva in hitrega razslojevanja vasi čedalje- bolj občutljivo družbeno vprašanje. Odnos do starih ljudi pa je, podobno kot odnos do otrok, zelo verna podoba socialne kulture in humanosti katerekoli družbe ali ožjega socialnega okolja. Glede varstva starih ljudi smo naredili v Sloveniji le skromen napredek. Tako imamo v domovih za stare ljudi okrog 3.700 ležišč, torej le za 3 % prebivalcev, starih nad 65 let. Zahtevam sodobnega varstva in nege starih ljudi pa ustreza le dobra polovica teh zmogljivosti. Vendar zmogljivosti teh domov niso največji problem varstva starih ljudi. Gre za celoten družbeni odnos do starih ljudi, za njihovo delovno vključenost, za upoštevanje njihovega znanja in življenjskih izkušenj, za spoštovanje njihovega ustvarjalnega dela v preteklosti. Prav pri reševanju teh vprašanj se bolj kot na kateremkoli socialnem področju odraža proces (ne)humanizacije družbe in (ne)poglabljanja njene socialne kulture. Tudi dodeljevanje družbene denarne pomoči socialno ogroženim občanom razkriva najhujšo bedo, ki jo še lahko najdemo v nekaterih, čeprav maloštevilnih plasteh slovenskega prebivalstva - bedo, ki demoralizira ljudi in kričeče opozarja na hudo pomanjkanje na eni in relativno izobilje na drugi strani Gre za približno 11.000 občanov, ki prejemajo od občin stalno denarno pomoč v povprečni višini okrog 100 din mesečno. Med prejemniki teh pomoči je okrog 50 % takih, ki jim pomeni ta pomoč edini vir za preživljanje, giblje pa se praviloma od 150 do 250 din. Ta vsota pa ne zadostuje niti za hrano in tako sama po sebi opozarja na težak socialni položaj te kategorije občanov. * * * * * * * 4 4 *4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 '4 *4 4 4 4 4 *4 4 4 4 '4 4 '4 4 Nagrade najboljšim Mestni sindikalni svet Ljubljana je prvi v Jugoslaviji podelil nagrade za izredne dosežke pri raZ' < vijanju in krepitvi samoupravljanja • Nagrajenci so: inž. Franc Zadnikar, dipl. oec. Alojzij Le^ in dr. Bogdan Kavčič Inž. Franc Zadnikar, dipl. ekonomist Alojzij Leb in doktor socioloških ved Bogdan Kavčič so prvi Jugoslovani, ki so za svoje dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja prejeli javna priznanja. Ta priznanja sestojijo iz diplome, bronastega kipca, ki gaje oblikoval kipar Černe in simbolizira delo, ter denarne nagrade milijon starih dinaijev. Podelil jih je Mestni sindikalni svet Ljubljana, ki bo te nagrade podeljeval tudi v bodoče v okviru proslave dneva samoupravljavcev Jugoslavije. Na prisrčni proslavi'25. junija v Domu sindikatov v Ljubljani je nagrade najboljšim samoupravljavcem podelil predsednik MSS Ljubljana Rudi Bregar, ki je nagrajemcem v imenu ljubljanskih sindikatov toplo čestital k priznanjem, ki so jih dobili. Nagrajence je izbrala posebna komisija med šestnajstimi kandidatu Predsednik te komisije Mitja Švab je poudaril, da je komisija imela zelo težko delo, saj ni težko izbrati med dobrimi in slabimi kandidati, zelo težko pa je izbirati med kandidati, ki so vsi dobri. Vseeno pa je komisija soglasno sprejela odločitev, da ta priznanja dobijo inž. Zadnikar, dipl. oec. Leb in dr. Kavčič. Inž. Franc Zadnikar OB 27. JUNIJU — DNEVU CESTARJEV V središču pozornosti Ob desetletnici dneva, ko so bile z zveznim zakonom ukinjene prejšnje uprave'ža ceste in ustanovljena cestna podjetja, so kolektivi slovenskih cestnih podjetij to nedeljo v Kranju hkrati s slovesnim zaključkom letošnjih delavskih športnih iger prvič proslavili tudi svoj praznik — dan cestarjev. Na slovesnosti je spregovoril predsednik RO sindikata delavcev prometa in zvez ANDREJ GRAHOR in med drugim dejal: „Cestno gospodarstvo je prešlo v roke delavcev kasneje kot proizvodna podjetja. Vendar tudi cestarji že dcoraj deset let vodijo sami svoje delovne organizacije. V tem času so slovenske ceste bistveno pridobile na pomenu in kvaliteti. Iz manj pomembnega, predvsem kratkim in redkim potem name- njenega prometnega sredstva so postale ena glavnih prometnih žil Slovenije. Hkrati s skokovitim naraščanjem prometa in obremenitve cest ni naraščala le pozornost in interes naše družbe za ceste in cestni promet, ampak je tudi naš cestar, ko skrbi za ceste, jih vzdržuje in obnavlja, vedno bolj v središču pozornosti. Delo cestarja postaja za družbo vprašanje njenega nemotenega delovanja, funkcioniranja življenjskega tempa in življenjske oblike naše družbene skupnosti. Vi, slovenski cestarji, že zdaj v ogromni meri zadovoljujete to življenjsko potrebo, da so naše ceste vedno odprte in prevozne. To vaše delo kliče po javnem priznanju. Pravzaprav ste ga tudi že deležni v vse večji meri. Če je bil vaš poklic včasih malo cenjen, je zdaj prav gotovo eden izmed ključnilr, za obstoj in nemoteni razvoj prometa osnovnih poklicev, temu primerno pa je v zadnjem obdobju tudi bolje vrednoten. Sami ugotavljate, da bi ob vseh uspehih, ki ste jih dosegli v letih, odkar' tudi sami upravljate svoja podjetja, lahko delali še boljše. Vaše iskanje novih načinov izobraževanja in usposabljanja, pri katerem vsa podjetja tesno sodelujejo med seboj, daje naši družbi nove in nove strokovne cestne delavce, njim samim pa zavest, da imajo spoštovan poklic in boljše možnosti zaslužka. Sodelovanje med podjetji v republiki in pogosto tudi preko njenih meja omogoča popolnejše izkoriščanje strojev, kijih še nimate dovolj, in popolnejšo uporabo vašega strokovnega znanja, ki ga prav tako primanjkuje. Enotne 1BT neposrednega samoupravljanja. Rojen je bil leta 1934 v Šujici pri Dobrovi, po končani osnovni šoli pa se je kvalificiral za ključavničarja. Dela v ljubljanski Tobačni tovarni kot vodja vzdrževalnih delavnic. Kot izredni študent je brez študijskih dopustov pred štirimi leti končal prvo stopnjo študija na strojni fakulteti, mimo obveznosti na delovnem mestu pa je ves ta čas zelo aktivno delal v raznih samoupravnih organih Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Inž. Franc Zadnikarje prejel nagrado za rezultate, ki jih je dosegel pri delu na področju Hkrati z zaključkom letošnjih delavskih športnih iger so slovenski cestarji v nedeljo prvič proslavili tudi svoj praznik — dan cestarjev nabave vseh cestnih podjetij preko vašega združenja omogočajo uspešnejši nastop na trgu opreme in materiala. Posebnega pomena je tudi vaša sedanja skuppa akcija, da bi v okviru enega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zagotovili pravilno, urejeno delitev, oziroma da bi se po vaših merilih izenačili 7 drugimi delovnimi organizacijami v Sloveniji. Vse te in še druge skupne akcije kažejo, da poznate skupne probleme in da iščete skupne rešitve zanje, uresničujete vaše hotenje, kako bi delali in gospodarili bolje, (kakor delate in gospodarite zdaj. Lahko rečem, da smete biti ponosni na dosežene uspehe; verjamem, da boste uresničili tudi tisto, za kar se zavzemate zdaj!“ -mG Dipl. oec. Alojzij Leb organizacije podjetja Slovenijales. To veliko podjetje poznamo med drugim po številnih integracijah na liniji trgovina-proiz-vodnja, v katerih je‘seveda potrebno na čimboljši način urediti samoupravne odnose. Nagrajenec se je s svojimi pobudami in rešitvami samoupravnega položaja enot tega podjetja trudil doseči pravilen odnos med trgovskimi in proizvodnimi enotami in dosegel, da seje po- slovanje novih enot hitro ra2' ; mahnilo. Na kongresu sam0'1 upravljavcev v Sarajevu je tova J riš Leb imel referat o izkušnja!1; iz integracijskih procesov. Doktor socioloških ved BoS dan Kavčič je najmlajši mej tremi nagrajenci; rojen je L leta 1939 v Podgori pri Kranj11' Po diplomi na ljubljanski fil°; zofski fakulteti se je zaposla kot strokovni sodelavec pri R-ZSS, ko pa so sindikati ustan°' vili svoj Center za raziskovanja svojega podjetja. Je tudi odbornik ljubljanske občinske skupščine Vič:Rudnik in na tej funkciji posveča posebno pozornost razvoju šolstva in otroškega varstva. Dipl. oec. Alojzij Leb je prejel nagrado za rezultate, katere je dosegel na področju samoupravne normativne dejavnosti. Rojen je bil leta 1929 v Kaplji pri Mariboru, zadnji dve leti pa dela kot vodja dela za področje Dr. socioloških ved Bogdan I Kavčič r javnega mnenja, je prevzel vod r stvo tega centra, ki se kot edin* strokovna ustanova v Sloveni) » sistematično ukvarja s prouče vanjem problemov samouprav' ^ Ijanja. Bistveno je prispeval ^ $] delovnemu konceptu tega cen' n tra. v svojem delu pa je vedn® „ skušal povezovati teorijo s prt c kso. Doslej je objavil 75 p0 1( membnejših prispevkov o sam°' t upravljanju, nedavno pa je n* ,■ ljubljanski univerzi odbrani* r tudi doktorsko disertacijo temo „Sodobni sociološki prt' j blemi samoupravljanja v podje1' jih“. MSS Ljubljana, ki je prv° proslavo dneva samoupravlja'1' cev Jugoslavije združil s sveča; no podelitvijo javnih priznanj c najboljšim samoupravljavcem; s je s tem vsekakor dal zgled, ^ c zasluži široko posnemanje. r podelitvijo teh priznanj so ljub; c Ijanski sindikati uresničili svoj p nedavni sklep, da bodo vsake c leto podeljevali posebne nagrt' r de in spominska obeležja tistimi c ki so v zadnjem času storili naj- p več za razvoj in poglabljanje j samoupravnih odnosov v Ljub š Ijani. c M.P' IBT proizvaja po licenci poznane zapadno nemške firme Karl Stumpf iz Diisseldorfa vse vrste naprav za notranji transport in to: obvešča vse poslovne prijatelje kot tudi zainteresirana podjetja, da je s 1. julijem t. I. odprlo v Trbovljah svoj NOVI INDUSTRIJSKI OBRAT ZA PROIZVODNJO NAPRAV NOTRANJEGA TRANSPORTA - TRANSPORTNI TRAKOVI - TRANSPORTNE LINIJE - KOLUTNI TRANSPORTERJI - VAUČNI TRANSPORTERJI - KRIŽIŠČA - LAHKI PREVOZNI TRANSPORTERJI itd. s katerim je znatno razširilo svoj program proizvodnje na tem področju. Vse informacije, prospekte, neobvezne ponudbe in cene je možno dobiti v komercialnem sektorju IBT Trbovlje, telefon 80-402 in 80-331 STRAN 8 DELAVSKA ENOTNOST — I aZ'! J) raZ' imO' lova; i .njab Boj; me« : bi mje' file; loslil iRS anO'.: anj« NOVA VELEBLAGOVNICA Dva kandidata — nihče izvoljen! Skupščina Kulturne skupnosti Slovenije brez predsednika _ Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJNI BOSTE! Veleblagovnica Q Celje, Gubčeva 2 ^EHNO-MERCATOR \/\f\/\/\/\/^\/\S\/\/\/\S\/\/\S\/\/\S\/'S\/\f> V prostorih velike dvorane slovenske skupščine so se v petek, 25. junija, zbrali člani ustanovne skupščine Kulturne skupnosti Slovenije in ugledni gostje. V času, ko imamo širom po Sloveniji ustanovljenih že več kot 30 temeljnih kulturnih skupnosti, naj bi z zgodovinskim aktom o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije zaključili pomembno obdobje, ki se je začelo že skoraj pred petimi leti, takrat, ko so sindikati sprožili zamisel, ki je nato tlela tudi v skupščini in je letos februarja dobila svojo realno podobo v zakonu o kulturnih skupnostih. S takimi besedami je svečano otvoril ustavno skupščino dr. BORIS KUHAR - predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Kulturne skupnosti Slovenije, in nihče ni tisti čas pričakoval, da se bo ta zgodovinska skupščina tako neslavno in mučno končala. Zatem namreč, ko so izvolili organe ustanovne skupščine in za predsednika delovnega predsedstva izvolili PETRA TOŠA, ki je po šestih urah zapletov vendarle Regresi za dopuste v mežiški dolini Pozabliena stališča .dar —|„„ | n-^----............ 11 | ,mMHai——e«—»■tami..ii. !■■■— Ravenski sindikati so že lani izoblikovali stališča, naj bi v delovnih orga-vod ^ižacijah dodeljevali regrese za dopuste enako vsem zaposlenim, vendar w najmanj 300 dinarjev rrraV' h- 'an^ 50 na Občinskem sin-[; “tkalnem svetu Ravne na Koro-cen' ■ m podrobneje proučili sta-^dnf ^5 v zvezi z oddihom zaposle- korektno pripeljal sejo skupščine do konca, se je namreč prvič zataknilo že pri dnevnem redu. Skupščina naj bi poleg dnevnega reda, ki je pomenil neposredno ustanovitev Kulturne skupnosti Slovenije (poročilo o delu iniciativnega odbora, sprejetje akta o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije in sprejetje njenega začasnega statuta), obravnavala tudi dve pomembni točki dnevnega reda: predloge za financiranje kulturnih akcij v letu 1971 (te predloge so letos še pripravili upravni odbori dosedanjih skladov s področja kulture), razpravljali pa naj bi tudi o predlogu usmeritve srednjeročnega razvoja kulture v Sloveniji in o dogovoru o kulturni akciji. Tega dela pa skupščina ni opravila. Najprej so_ na predlog LOJZETA FILIPIČA preložili razpravo o predlogu usmeritve srednjeročnega razvoja kulture v Sloveniji in o dogovoru o kulturni akciji, ker da je „za ustanovno skupščino ta točka dnevnega reda prezahtevna, preobširna, da bi jo bilo mogoče obravnavati z odgovornostjo". Menili so, naj bi to gradivo najprej obravnavali vsi odbori Kulturne skupnosti Slovenije, ne kaže pa ga obravnavati na ustanovni skupščini tudi zavoljo tega, ker zaradi bolezni njegovi avtolji na skupščini niso prisotni. Ko pa je na koncu prišla na vrsto točka dnevnega reda, ko naj bi obravnavali predloge za financiranje kulturnih akcij za leto 1971, zopet do tega ni prišlo, saj je prisotni IVO TAVČAR pojasnil, da se on kot predsednik upravnega odbora Republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti od predlaganega, nepodpisanega gradiva ograjuje, saj ne ve, čigavo poročilo je to in se s takim poročilom ne more istovetiti. Tako je nastala prvič mučna situacija in predlog Tavčarja so osvojili: torej tudi prihodnjič! Skupščina je izvolila svoje predsedstvo, predsednike in člane posameznih odborov, razšla pa se je do prihodnjega zasedanja, ne da bi izvolila tudi pred- mučno. Najprej je odstopil kot kandidat za predsednika skupščine in zapustil dvorano MATEJ BOR, a to je storil potem, ko je skupščina že izglasovala kandidatno listo, na kateri sta bila dva kandidata. Kot drugi kandidat za predsednika skupščine je bil namreč na seji predlagan dr. BRATKO KREFT. Ker pa pri tajnih volitvah dr. Kreft ni dobil potrebne večine glasov, kasneje je tudi odstopil kot edini kandidat pri morebitnih ponovnih volitvah, je skupščina za zdaj ostala brez predsednika. Saj ob množičnem odhajanju iz dvorane ni bilo SKUPŠČINA OBČINE TRBOVLJE ČESTITA VSEM SLOVENSKIM RUDARJEM OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN BORCA — 4. JULIJ! sednika skupščine. Dotlej bo opravljal njegove -dolžnosti njegov namestnik ČRTOMIR KOLENC direktor ČZP primorski dnevnik". To, kar se je dogajalo zadnje ure na skupščini, je bilo res zagotovila, da bi lahko izvedli ponovne volitve. Žal, neslaven ih mučen konec tega dogodka, ki so o njem mnogi govorili kot o zgodovinskem dogodku. SONJA GAŠPERŠIČ ora Posebej še s spodbujanjem o0' Sp^iziranega letovanja izven L. ':raja zaposlitve. Tedaj so ugo-da v nekaterih delovnih 'il 0rganizacijah v Mežiški dolini r n; regresov za letne dopuste sploh ’ o {!e dajejo, sicer pa, da je v ve-diet h ^ar ^ različnih sistemov J delitve regresov. V nekaterih delovnih organizacijah so prejeli tegres v enakem znesku vsi ZaPosleni, v drugih spet so dali Iegres v enakem odstotku od osebnih dohodkov vsem zapečenim, se pravi, višji osebni oihodek, večji je bil regres, po-nekod je bila višina regresa odvisna od let službe, ponekod Pa od odobrenih dnevov letnega dopusta. In še peti sistem oz. aačin, ki je bil v veljavi v gozdarskih obratih, da so regres Priznavali za tiste dneve, ki so 'ub' a*- zaP0Sleni preživeli v počitni-I skih domovih delovne organizacije. Ravenski sindikati so že apri-'a lani izoblikovali stališče, naj “i v delovnih organizacijah dekli regrese za dopuste enako Vsem zaposlenim, vendar naj- Na 10 cicero • Maribor Tovarna avtomobilov in motorjev ? Mariboru je letos namenila za Robraževanje zaposlenih nad mili-]°n dinarjev, medtem ko je lani porabila v ta namen okrog 3 milijone (llnarjev. Z letošnjimi predvidenimi sredstvi bodo med drugim financi-tali strokovno izobraževanje delavcev na tečajih in seminarjih. Štipendirali bodo določeno število dijakov rh študentov ter skrbeh za dopol-Phno strokovno in osnovnošolsko ^obraževanje zaposlenih. V tovarni aytomobilov je namreč še vedno eboli 1000 delavcev brez končane osnovne šole. .Prav temu področju izobraževanja posvečajo v zadnjih letih največ pozornosti. D. P. \ manj 300 dinarjev na zaposlenega. Zavzeli so se, kot je mogoče ugotavljati, za to, naj bo regres za dopust socialna, ne pa ekonomska kategorija oziroma kategorija, ki izhaja iz delitve po delu. Vendar zdaj v Mežiški dolini, žal, ugotavljajo, da so v delovnih organizacijah na stališča ravenskih sindikatov iz lanskega leta pravzaprav „poza-bili". Na to so ,,pozabili" tudi vodilni delavci v nekaterih delovnih organizacijah, ki se še naprej zavzemajo za neenako delitev regresov. (Ma) Šo vso promalo V rudarskem šolskem centru Zasavskih premogovnikov je pred kratkim končalo triletno šolanje 35 mladih rudarjev # Postali so kvalificirani ko* pači prvo Ijav- eča; nanj 1,^ ;. S jub; svoj ;akc igra- tilTl' naj- anje I.P STANOVANJSKO VARČEVANJE DELAVCEV INVESTICIJSKIH BIROJEV, KI SO ZAČASNO ZAPOSLENI V TUJINI POSEBNI SKLAD Investicijski biroji v Trbovljah zaposlujejo v tujini 1.250 delavcev, kakih 300 med njimi se bo letos vrnilo domov, zato so v podjetju izpolnili obljubo, da bodo del dohodka, ustvarjenega v Zvezni republiki Nemčiji, izločili za stanovanjsko gradnjo povratnikov # Pred kratkim so v ta namen izločili 320.000 DM, prihodnje leto pa jih bodo najmanj 400.000 • Ustanovili so že poseben upravni odbor sklada, v katerem so tudi predstavniki delovnih skupin, zaposlenih v Zahodni Nemčiji Pravilnik o delovanju sklada za stanovanjsko gradnjo je sprejel osrednji delavski svet Investicijskih birojev, z njim pa so seveda seznanili tudi vse svoje zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji. V njem so določila o tem, pod kakšnimi pogoji ima delavec pravico in možnost dobiti kredit. Vsi tisti, ki se bodo odločili za najetje posojila za izgradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, bodo morali prispevati najmanj 50% delež iz svojih prihrankov, tisti, ki računajo na stanovanje^v družbeni lastnini, bodo prispevaH manj. Možnost najetja kredita imajo tudi delavci, ki se po vrnitvi v domovino ne nameravajo zaposliti v enem izmed obratov Investicijskih birojev, seveda pa bodo v tem primeru prejeli manjše posojilo za zidavo svojih stanovanj. Nedavni pogovor predsednikov svetov delovnih skupin zaposlenih ljudi Investicijskih birojev v Zvezni republiki Nemčiji je med drugim pokazal, da skoraj vsi naši zdomci nalagajo svoje priluanke na devizne račune bodisi Ljubljanske banke ah Jugobanke in da jih precej med njimi namensko varčuje bodisi za stanovanja ali za gradnjo servirnih in storitvenih oziroma obrtnih obratov. Investicijski biiji so se odločili nekoliko pomagati tudi tistim svo- jim v tujini zaposlenim ljudem, ki varčujejo za te namene. Kaže torej, da bodo številni delavci tega trboveljskega podjetja imeli dejanske možnosti kmalu pridobiti svoja ali družbena stanovanja, ko se vrnejo domov. -m- Alkohol — socialno zlo Slovenija se uvršča po poprečni potrošnji alkohola na prebivalca na prvo mesto med jugoslovanskimi republikami in v gornjo skupino evropskih dežel. Tako smo potrošili v letu 1970 v Sloveniji poprečno na prebivalca 15,45 1 čistega alkohola, od tega v vinu 2,75 1, v pivu 0,7 1, v žganih pijačah pa 12 1. Za alkoholne pijače smo potrošili 780 milijonov din ali približno toliko, kot za sveže meso in mleko. V Sloveniji letno izgubimo zaradi alkoholizma okrog 1300 milijonov din in zavoljo njega je več kot 20 % vseh primerov ugotovljene invalidnosti. Po približni oceni je v Sloveniji okrog 35.000 težjih alkoholikov, od teh se jih le 3500 redno zdravi v ambulantah ali zavodih. Vse te ugotovitve javnosti niso neznane. Vendar danes organizirano deluje proti alkoholizmu le peščica posameznikov, socialnih, zdravstvenih in prosvetnih delavcev.- Precej delovni!) organizacij in posameznikov pa si organizirano prizadeva za čimvečjo potrošnjo alkohola. V tako neenaki borbi nujno zmaguje alkoholizem. Ne delamo si utvare, da ga lahko povsem izkoreninimo. Toda skrajni čas je, da proti temu hudemu socialnemu zlu nastopimo z organizirano družbeno akcijo in jo uveljavimo kot pomembno postavko našega socialnega programa. V. K. Rudarski šolski center Zasavskih premogovnikov že vrsto let vzgaja rudarski naraščaj. Nobenega dvoma pa ni, da ta učna ustanova deluje v znatno težjih okoliščinah, kot druge poklicne šole. Mladi ljudje iz revirjev se neradi odločajo za poklic rudarjev, ker dobro poznajo težavnost tega dela, pa čeprav tudi v jamske obrate nameščajo vse več mehanizacije in rudarsko delo postaja vse bolj tehnično /ajnevnejše. V rudarskem centru so se že pred leti odločili za sodobnejše oblike vzgoje bodočih kvalificiranih rudarjev, izpo-polnili so učni program, uvedli sodobna jamska delovišča, kjer se gojenci spoznavajo z mehanizacijo in najnovejšimi tehničnimi pridobitvami, kar vse nedvomno olajšuje izobraževanje gojencev . .. Kljub temu, da bi radi letos '/pisali najmanj sto vajencev, se jih je doslej priglasilo samo okrog 60. Po ustaljeni praksi pa se pozivu za zdravstveni pregled ali začetek šolanja ne odzovejo vsi kandidati, zato še danes ne vedo, koliko gojencev bodo imeli jeseni. Dejstvo je, da bi v Zasavskih premogovnikih že zdaj potrebovali najmanj dve sto mlajših, kvalificiranih rudarjev, ker številni starejši odhajajo v pokoj, njihova delovna mesta pa ostajajo prazna. Deloma se bodo pomanjkanju delovnih moči izognili z nadaljnjo modernizacijo, vendar jim ta kljub temu nc bo odpravila vseh težav, zaradi pomanjkanja novih delovnih rok. Zato posvečajo nadaljnjemu razvoju Rudarskega šolskega centra vso možno skrb in pozornost. Sicer pa morda ne hi bilo odveč razmisliti tudi o tem, da bi skraj- šali sedanjo učno dobo, čeprav seveda sedanji učni tega ne dovoljuje. program -m - Qd tod in tam # Ravne Na plenarni seji Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem so razpravljali o rekreaciji zaposlenih ter s tem v zvezi o predlogu, da hi skupaj z občinsko zvezo za telesno kulturo uvedli tekmovanje za rekreacijsko značko. (ma) # Celje Gradbena podjetja na celjskem področju . izobražujejo gradbene delavce v raznih gradbenih šolskih centrih. Vsako podjetje po svojih močeh in po dobri volji centrov. Nekatera podjetja imajo svoje učence vpisane celo v več centrih. Prav ti razlogi narekujejo potrebo po ustanovitvi takega centra tudi v Celju. V svojem okviru bi lahko imeli vajenski oddelek, oddelek za izobraževanje delovodij in oddelek za dopolnilno izobraževanje starejših gradbenih delavcev. O tem vprašanju so večkrat razpravljali na sejah medobčinskega, odbora sindikata gradbe-^ nih delavcev. V ta namen so celo ustanovili komisijo za ka-drovsko-izobraževalna vprašanja. Pred kratkim je komisija sklenila, da se v čim krajšem času sestane s predstavniki tehnične šole, z referentom za kadre pri občinski skupščini Celje ter s predsednikom za šolstvo pri občinski skupščini. Na tem sestanku bi se dogovorili o možnostih ustanovitve dopolnilne ali strokovne šole za profil gradbenih delavcev. M.BREČI IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Korak med najvccjc j j£Qp 'f Iz Izjave Vladimira Logarja, generalnega direktorja Združenega podjetja »Iskra« Kranj: »V minulih letih je proizvodnja naraščala poletni Stopnji 26%, izvoz pa po stopnji 42%. V naslednjih letih bo Iskra za 3-krat povečala obseg sedanje proizvodnje, izvoz pa bo 4-krat večji!« Komunalno obrtno podjetje HRASTNIK VAM NUDI NASLEDNJE OBRTNIŠKE STORITVE: (Nadaljevanje s 1. strani) iskra z 18.500 zaposlenimi v 15 tovarnah, v osrednji komercialni organizaciji Iskra-Com-merce, raziskovalno-razvojnem zavodu in drugih službah ustvarilo proizvodnjo v vrednosti 1,8 milijarde dinarjev, izvozilo pa je za 18 milijonov dolarjev blaga. Vsi ti podatki dobijo pravi smisel, če jih primerjamo z jugoslovanskim poprečjem. Rast proizvodnje v Iskri je dva-• krat hitrejša od poprečne rasti jugoslovanske elektroindustrije in dva do trikrat hitrejša od rasti proizvodnje v celotni jugoslovanski industriji. Takemu razvoju ustreza uspešno naraščanja rentabilnosti Iskre, ki omogoča redno izpolnjevanje obveznosti ter nadaljnje naložbe v razširitev proizvodnje, tehnologijo in razvoj. Vse to, razert drugega, omogoča tudi pospešen in uspešen razvoj partnerjev — kooperantov, s katerimi Iskra sodeluje, hkrati s tem pa tudi razvoj območij, kjer so naše tovarne oziroma kooperanti. izdelki tujih kooperantov in poslovnih partnerjev. Hiter razvoj telekomunikacij, avtomobilske industrije, uvajanje avtomatizacije v industrijske in gospodarske objekte ter povečevanje porabe proizvodov splošne porabe po našem prepričanju tudi v prihodnje zagotavlja Iskri pomembno vlogo v jugoslovanskem gospodarstvu, njen nadaljnji napredek in pospešeno vključevanje v mednarodno delitev dela. jemo pri gradnji elektrotehnične fakultete v Ljubljani. Razvili smo učinkovit sistem štipendiranja. V sestavu ZP Iskra obstajata tudi dve poklicni in ena tehniška šola. Problematike kadrov torej ne razrešujemo s parolami, ampak z dejanskimi materialnimi sredstvi. — splošna mizarska, stavbna in pohištvena dela — slikopleskarska dela, polaganje zidnih tapet, plastičnih obrizgov, antikorozijskih del — ključavničarska in strugarska dela ter izdelava konstrukcij — nudimo vam tudi betonske cevi ter zidne oblikovance Vsa navedena dela opravljamo hitro, solidno in po konkurenčnih cenah. Za vaša cenjena naročila se priporočamo. Hkrati pa vsem občanom občine Hrastnik čestitamo za občinski praznik ter jim želimo še mnogo delovnih uspehov. • Spričo tega računamo, da bo tudi v naslednjih petih letih naraščala proizvodnja po stopnji med 20 in 25 %, izvoz po stopnji 35 do 40 %, zaposlenost pa po stopnji 6 do 8 % na leto. V letu 1975 naj bi bila proizvodnja trikrat večja od sedanje, izvoz pa štirikrat tolikšen. REALNOST BREZ PRETIRAVANJ VPRAŠANJE: Podatki, kijih navajate, so vsekakor obetajoči. Vendar koliko je v njih. realne možnosti? Inles ribnica prodaja POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT ŠE NAPREJ PO STOPNJI 20 DO 25 % VPRAŠANJE: K čemu teži ISKRA v prihodnosti, kakšna naj bi bila njena razvojna pot? ODGOVOR: Opirajoč se na oceno trga, predvsem pa na sedanje možnosti in potrebe na domačem in na tujih trgih, bo Iskra tudi v naslednjih petih letih pospeševala proizvodnjo na področju telekomunikacij, sestavnih elektromehanskih in elektronskih delov, avtoelek-tričnih proizvodov, merilne tehnike, avtomatizacije in široke porabe. Ta prizadevanja narekujejo nadaljnjo specializacijo proizvodnje z ene, po drugi strani pa bo podjetje še naprej širilo svoj prodajni program z ODGOVOR: Minulo ob- dobje, zlasti pa zadnje leto je bilo obdobje uspehov. Nekateri govore, da so ti uspehi posledica splošne konjukture doma in v svetu. Nekaj resnice je v takih trditvah. Vendar sem prepričan, da so ti uspehi plod vztrajnih prizadevanj vseh članov velike Iskrine družine, ki jih je teh 25 let prekalilo v podjetje, katerega gospodarski in družbeni pomen bo mogoče prav vrednotiti šele v bližnji prihodnosti. OBISK V SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU HRASTNIK Sposobni in konkurenčni Z druge strani gre za to, da velik del naše proizvodnje predstavljajo različne profesionalne naprave in elementi zanje. Izkušnje pa kažejo, da pri tem ni računati z večjimi tržnimi pretresi, ki bi lahko bili zelo boleči, če bi, denimo, prevladovala proizvodnja za široko porabo. Glede na razvoj področij, na katera se vključujemo z našim proizvodnim programom, lahko realno računamo vsaj s tistim, kar sem napovedal. Edino, kar nas pri tem omejuje in tudi skrbi, so kadri. Da bi razrešili ta problem, smo se v Iskri povezali z mnogimi šolskimi in izobraževalnimi institucijami. Z 40 ,,starimi" milijoni dinarjev sodelu- Te dni, ko v hrastniški občini praznujejo občinski praznik, smo obiskali tudi splošno gradbeno podjetje Hrastnik, ki je bilo ustanovljeno pred dvanajstimi leti. Iz razgovora z Antonom Mencinom, direktorjem podjetja, Milenkom Logarjem, tehničnim vodjem, Francem Ložino, vodjem splošnega sektorja in Jožetom Ostankom, ki v podjetju skrbi za kadre, smo zvedeH skoraj vse podrobnosti, kako se je iz nekoč skromnega podjetja SGP Hrastnik razvilo v srednje veliko gradbeno delovno organizacijo z blizu 250 zaposlenimi delavci, ki je danes sposobna tudi za najzahtevnejše gradnje. ,pomemben korak v razvoju našega podjetja smo pravzaprav štorih v zadnjih dveh letih, ko smo več kot podvojili našo proizvodnjo," pripoveduje direk- najzahtevnejše gradnje," je pripomnil tehnični vodja Milenko Logar. „Edino, kar nas malce teži, je to, da še ne moremo osvojiti tistih tržišč, ki bi jih tor. To se vidi tudi iz podatka, radi. Tu je na primer področje da so še pred dvema letoma ustvarili le blizu 8,5 milijona dinarjev bruto dohodka, lani pa že blizu 18,3 milijona dinarjev bruto dohodka. Dohodek so v tem času povečali od blizu 4 milijonov dinarjev kar na več kot 8,3 milijona dinarjev in podobno. „Za takšen vzpon podjetja se moramo vsekakor zahvaliti temu, da smo se pravočasno zadovoljivo tehnično opremili, tako da smo danes sposobni za Ljubljane, kjer za zdaj le težko dobimo dela, pa čeprav smo v cenah konkurenčni. Sicer pa je naše delovno podroije, kot vidite, v hrastniški občini in njeni bližnji okolici." Doslej je splošno gradbeno podjetje Hrastnik v občini in tudi izven njenih meja zgradilo že vrsto kvalitetnih objektov. Naj omenimo objekte v hrast-niški steklarni, od proizvodnih dvoran do pomožnih prostorov. Potem je to podjetje v hrast- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i !■■■■■■■■■■■■■■ TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK ČESTITA VSEM OBČANOM HRASTNIKA ZA OBČINSKI PRAZNIK TER JIM ŽELI ŠEI MNOGO' DELOVNIH USPEHOV niški občini zgradilo skoraj 'V nova stanovanja, kar je vet ^ prispevek tega kolektiva k r» t' reševanju vedno pereče stafl' vanjske stiske. Razen tega P' podjetje opravile* večje adap1* J1 cije pri šoli v Radečah, v KU mični tovarni Moste v LjiU' Ijani, zgradilo je skladišče ■ tovarni Yulon v Ljubljani. Pf! °( zdaj pa dograjujejo drobilnico ^ trboveljski cementarni, sta#®! vanjsko stolpnico v H rastnimi ter 30 vrstnih hiš v Ljubljani. re S tem seveda nismo povedani vsega o tem marljivem 'G skromnem hrastniškem kolfe tivu. Morda za konec le tol' nj podjetju še zmeraj primanjM kvalificiranih delavcev, kot s j zidaiji, tesarji, železokrivc: . strojniki in drugi podobni P: klici. Pohvalijo pa se lahko. ^ so si doslej že dobili kar do# srednje strokovno ter višje str' kovno izobraženega kadra, kil v mnogočem pripomogel k tak | naglemu vzponu hrastniškef splošnega gradbenega podjetj- (m. b Od vsepovsod # Škofja Loka Delovni kolektiv tovarne dinjskih aparatov iz Reteč pri Loki, ki šteje 410 članov, se je # nuli teden na referendumu P ustreznih pripravah odločil, da j pripoji kot organizacija v sesW Združenega podjetja ISKRA Kra» S tem se v Združenem podjev ISKRA kompletira in speciali# proizvodni program gospodinj4" aparatov. Ta združitev je bila ravno v čas®. ko ISKRA praznuje 25-letnico stoja, 10-letnico združenega p0" jetja in 20-letnico samoupravljan)® I i Celje Libela bo letos razstavila svoj*; opremo za tovarne in mešalo# §| •■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a, ■ ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaaBBaaMBaaaaa«BaHaaaaBBBaBaaaaaaMHHHaBBaaaHaaRBHBaaaaaaaaaaaflaaiaHBaaaaaHaMaaaaaaa*BaBaHaaaaa močnih krmil ter avtomatske teti' lj| niče za gostinstvo in {rgovino in široko potrošnjo na mednarodni raj |i: .stavi v Pekingu. Čc bodo rezulta1 g razstave vsaj približno tako dob11 -kot so bili na zadnji razstavi v W h skvi, se bo Libela lahko še b°' j, uspešno vključila v izvoz. STRAN 10 DELAVSKA ENOTNOST ŠPORT IN REKREACIJA ..'N j SLOVENSKI GRAFIKI ZA PRIZNANJA IN POKALE mmm KRASMETAL Sežana ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA DAN BORCA — 4. JULIJ TER JIM ŽELI ŠE VELIKO POSLOVNIH I USPEHOV Športniki Cetisa najboljši Po treh letih so bile v Murski Soboti spet letne športne igre delavcev grafične in grafično-prede- lovalne industrije Slovenije Sobota, razpotegnjena med kolniki in ravnicami, posejanimi z žitom, je bila te dni gostitelj številnih športnikov z vse Slovenije. Pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije ter v organizaciji sindikalne organizacije ,,Pomurskega tiska" so bile namreč tu letne športne igre delavcev grafične in grafično predelovalne industrije. Za igre se je prijavilo kar dvajset sindikalnih organizacij, ki so poslale* v Mursko Soboto skoraj 400 svojih najboljših športnikov. Med nastopajočimi smo videli tudi ženske, ki so sc pomerile v odbojki in v namiznem tenisu. Moški so po svojem ustaljenem programu tekmovali v malem .nogometu, rokometu, namiznem tenisu in v šahu. Znova so pokazali grafiki največ zanimanja za mali nogomet, saj so se za tekmovanja v tej panogi prijavile skoraj vse nasto- del; estnajste letne športne igre po XVI. LETNIH IGRAH ELEKTRE avcev slovenskega elektrogo-IPodarstva, ki so bile letos v 0vi Gorici, so vzbudile pri do-fj^činih veliko zanimanje. Vse-r°2i je namreč spremljalo igre f eč sto gledalcev, ki so navduše-||f0 bodrili najboljše športnike, Predstavnike elektrogospodar-iFh podjetij Slovenije. I Veliko število nastopajočih T bilo v atletiki — v teku na tabO m 43, na 60 14 (člani nad n Jet)> pri skoku v višino 37, v Sojino 49, pri metu krogle 21 člani).'Pri članicah pa na 11, pri obeh skokih pa 13 ^ v metu krogle 16. ^..Najuspešnejši posameznik je BjJMsikarovič s prvimi mesti na IbPm, v višini in metu krogle ■j z drugima v daljini in štafeti U 100 m, za njim pa Bole (TE i^tanj) z enim prvim in enim j^gini mestom ter dvema tret-mestoma. Pri članicah je j a najboljša Narobetova (Elek-—> t0 Godca) z zmago na 60 m, s mestom v daljini — kjer • ^ Pri svojih 39 letih pustila za fl “oj mnogo mlajše tekmice — f.z drugim mestom v krosu in , drugim mestom v ekipi odboj-H^,e'Rezultati so bili glede na ne-B^v0nko zmehčan teren zelo do-taj Ekipno so zmagah člani vrinkih elektrarn in članice k ri blektro Gorice, stafl* Nekoliko presenetljiv je izid -ga j,.astoPov posameznikov v keg-dap; ^ju, kjer je pri moških sicer v. | j^bvezno* zmagala vrsta Elek-LM Kranja, a sta njena člana, če riavna rprezentanta, precej za-•. , ata^a za doslej neznanimi tek-nic0 Plovalci. Turk, lanski prvak, je šesti, Česen pa enajsti, stni* magal je doslej neznani Spa-nl. :emblek iz TE Trbovlje. Sohd-ved;.p° se je zvrstila vrsta Elektro 11 lel^°r*Ce Pr* rn°šKib1 na drugo, pri c0 J Tnskah pa celo na prvo mesto, t° jeni tekmovalki Kozlovičeva ijM Sv|'V ri P.( :o, 'l iovo ■ str' .Jdi ; tak ške? l Ljubljanska hala Tivoh je m ž da minuli petek in soboto pri-^ 0rjšče že IV. tobačnih iger Ju-fm f, ?v.iie, ki jih je ob svoji sto-M Tu! 0r8anizirala ljubljanska ^ °bačna tovarna. Nastopilo je Pokali ostali v Gorici in Blenkuševa sta pa celo zasedli prvi mesti pred nekdanjo reprezentantko Šarmanovo. Sicer pa so že po pravilu pripadle zmage Elektro Mariboru pri streljanju z zračno puško, Elektro Ljubljani in Elektro Celju (ženske) v namiznem tenisu, TE Trbovlje v nogometu in Elektro Gorici v balinanju. inb0^ostau° melbrosia® _________Ria. Kot vsako leto je tudi letos veljalo osrednje zanimanje prehodnemu pokalu časopisa ..Elektrogospodarstvo", ki ga vsakokrat prejme sindikalni športni aktiv tistega podjetja, ki zbere v ekipnem tekmovanju največ točk. Elektrogospodarstvo Maribor letos ni imelo toliko uspeha, da bi pustilo svoje tekmece za seboj, pač pa je zavladalo veliko veselje v taboru podjetja Elektro Gorica, ki si je ta pokal po dveletnem presledku - obe leti ga je osvojilo EGM — priborilo že tretjič. Pokal za množičnost, ki ga je podaril občinski sindikalni svet Nova Gorica, pa je pripadel Soškim elektrarnam. Obe podjetji sta dobili še atletska pokala, Soške elektrarne za zmago pri članih, Elektro Gorica pa za zmago pri članicah. Tako so vsi štirje pokali ostali doma, v Novi Gorici. Organizacija letošnjih iger, ki so jo vodili delavci Soških elektrarn ob pomoči občinske zveze za telesno kulturo ter posameznih športnih klubov, je bila vzorna. / REZULTATI - ATLETIKA — ČLANI: 1. Soške elektrarne 10271 točk, 2. EGM 10223, 3. Elektro Maribor 8252; ČLANICE: 1. Elektro Gorica 3690, 2. Elektro Ljubljana 3313, 3. EGM 3041; ODBOJKA - ČLANI: 1. Elektro Gorica, 2. Soške elektrarne, 3. EGM; ČLANICE: 1. EGM, 2. Elektro Gorica, 3. Elektro Kranj; NAMIZNI TENIS - ČLANI: 1. Elektro Ljubljana, 2. Elektro Maribor, 3. Elektro Kranj; ČLANICE: 1. Elektro Celje, 2. Elektro Gorica I, 3. Elektro Gorica II; MALI NOGOMET: 1. TE Trbovlje, 2. Elektro Ljubljana, 3. Soške elektrarne BALINANJE: 1. Elektro Gorica, 2. Soške elektrarne, 3. Savske elektrarne; STREUANJE: 1. Elektro Mari- bor, 2. Elektroprojekt, 3. EGM; POSAMEZNIKI: 1. Mirt (El. Ma) 172, 2. Čopi Z. (Soš. el.) 169, 3. Alič (El. Lj) 169; KEGLJANJE - ČLANI: 1. Elektro Kranj 551, 2. Elektro Gorica 518, 3. Elektro Maribor 489; POSAMEZNIKI: 1. Šparemblek (TE Tr.) 228, 2. Mokorel (Soš. el.) 216, 3. Ivančič (TE Soš.) 216; ČLANICE: 1. Elektro Gorica 333, 2. Elektro Celje 307, 3. EGM 296; POSAMEZNICE: 1. Kozlovič 202, 2. Blenkuš 195 (obe El. Go), 3. Šarman (EGM) 189; PLAVANJE - ML. ČLANI: Flis ( TE Tr.); ST. ČLANI: Iršič (El. Ma); ST. ČLANI NAD 40 LET: Manfreda (Soš. el.); ČLANICE: Tomažič (EGM). POKAL „ELEK-T ROGOSPODARSTV A": 1. Elektro Gorica 32,5 točk, 2. Elektro Ljubljana 24,5, 3. Soške elektrarne 23,5, 4. Elektro Maribor 23, 5. EGM 17,5 itd. TONE BANČIČ pajoče sindikalne organizacije. Le malo manj je bilo zanimanja za namizni tenis... Vreme je bilo tekmovalcem kar naklonjeno, lahko bi bilo sicer še lepše, vse najboljše pa moramo napisati o organizaciji iger, ki je bila tako rekoč brezhibna. Predsednik vrhovne tekmovalne komisije je bil znani telesnokulturni delavec prof. Evgen Titan, predsednik organizacijskega odbora pa Jože Kolar. Za vsako panogo posebej pa so seveda skrbele posebne komisije. Skratka, organizacija je bila zares vzorna . .. Sprejemna in informacijska pisarna je bila v centru mesta v Hotelu Diana, prav tako pa so bila v centru oziroma v njegovi neposredni bližini vsa tekmovališča. Tako so bila v domu Partizana srečanja v odbojki in v rokometu, pri gimnaziji v nogometu in rokometu, na srednji ekonomski šoli v namiznem tenisu itd. Največ prvih mest so na letošnjih igrah osvojili športniki Cetisa iz Celja. Tik za petami so jim bili predstavniki Pomurske- ga tiska iz Murske Sobote, ki so osvojili le točko manj (135). Na tretje mesto so se uvrstili predstavniki Mariborskega tiska (125), na četrto športniki Dela (109), na peto predstavniki Kartonažne (80) itd. V posameznih športnih panogah pa so se najbolje odrezali: Mali nogomet: 1. J. Mo-škrič 39, 2. Cetis 34, 3. Dolenjski tisk 30, 4. Delo 27, 5. Mariborski tisk 25, itd. Gostinsko podjetje »JELKA« HRASTNIK čestita vsem občanom občine Hrastnik za občinski praznik ter jim želi še veliko delovnih uspehov Pred podelitvijo igrah ELEKTRE priznanj na Rokomet: 1. Pomurski tisk 31, 2. Delo 26, 3. Mariborski tisk 22,4. Cetis 19, Kartonažna Ljubljana 17 itd. Odbojka — ženske: 1. Pomurski tisk 24, 2. Ljudska pravica 19, 3. Cetis 15,4. Mariborski tisk 12, 5. Delo 10 itd. Namizni tenis — moški: 1. Cetis 33, 2. Primorski tisk 28, 3. Delo 24, 4. Mariborski tisk 21,5. Embalaža Maribor 19 itd. Namizni tenis — ženske: 1. Pomurski tisk 26, 2. Kartonažna Ljubljana 21, 3. Mariborski tisk 17, 4. Učne delavnice Ljubljana 14, 5. Cetis 12 itd. Šah: 1. Mariborski tisk 28, 2. Cetis 23, 3. Učne delavnice Ljubljana 19, 4. Pomurski tisk 16, 5. Kartonažna Ljubljana 14 itd- A. Ul. 0 VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v p potoval ni ceh: g 2 M O priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 6 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce Je v hiši menjalnica TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva I \ BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 LJUBLJANA KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 * BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka £ BLAGOVNICA NAMA, Kočevje ž TOBAČNE IGRE JUGOSLAVIJE Ljubljančani pred vsemi štirinajst ekip proizvajalcev cigaret in tobaka iz vse Jugoslavije. Med njimi je bila najuspešnejša Ljubljana, ki je zmagala v skupni uvrstitvi pred Prilepom in Sarajevom. Ljubljančani so dosegli prva mesta v gasilstvu v moški konkurenci, v namiznem tenisu v moški in ženski ekipni konkurenci, v rokometu v ženski konkurenci, v streljanju v moški in ženski ekipni konku- svof s. ilrk' š il teh' W in i> iiži! ■ Mm, lobR' 'S tobakaijev" Jugoslavije so bile odlično organizirane, za kar gre vse priznanje marljivim organiza- torjem iz ljubljanske Tobačne tovarne. — Foto': E. Šelhaus renči, v tekmovanju posmeznic pa je v tej disciplini pri Ljubljančankah zmagala Kejžarjeva. V malem nogometu je zasedel prvo mesto Mostar, Ljubljana pa je bila zadnja. Med odbojkarji so bili najboljši tekmovalci iz-Strumice, Ljubljana pa je bila v tej konkurenci sedma. Na orientacijskem pohodu je zmagala ekipa iz Zagreba, medtem ko je brla Ljubljana druga. Prilep je postal zmagovalec v roko" metu med moškimi, v šahu so si priigrali prvo mesto Sarajevčani, Ljubljančani pa so bili sedmi. Ob tej priložnosti smo zabeležili tudi nekaj izjav udeležencev na IV. tobačnih igrah: PETER JANEŽIČ, vodja galanterije v ljubljanski Tobačiri tovarni: ..Takšne igre so odlična priložnost za zbližanje in spoznavanje med delavci iz vse Jugoslavije ter priložnost za izmenjavo izkušenj." MILAN HORVAT, strojnik v ljubljanski Tobačni tovarni: „Športne igre delavcev pomenijo zame posebno spoznavanje med mladimi ljudmi v kolektivu." DRAGICA HLADE, ekonomski tehnik iz ljubljanske Tobačne tovarne: ..Sindikalne športne igre se mi zdijo zelo primerne za medsebojno spoznavanje in izmenjavanje izkušenj tudi na delovnem področju. Ker so bile to že četrte igre, upam, da bodo postale tradicionalne." PREDRAG JOVANOVIČ, predsednik sindikalne organizacije v niški tobačni tovarni: ,,Za nas pomenijo takšne .igre razvedrilo, sprostitev in rekreacijo." ZVONIMIR PEŠIC. strojnik v tobačnem kombinatu Kuma-novo: ..Športne sindikalne igre ne pomenijo samo enkratne udeležbe na tekmovanju, marveč celoletno angažiranje delavcev v športnem izživljanju." Pokrovitelj letošnjih IV. tobačnih iger je bil Tone Kropušek. predsednik slovenskih sindikatu'.. ki jc zmagovalni ekipi podaril lično darilo. Sicer pa sta finančno igre podprla tudi republiški in ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. M. Ž. Turk četrti Državnega prvenstva v podvodnem ribolovu za prvo kategorijo, ki je bilo 26. in 27. t. m. na Cresu, seje udeležilo vseh 18 jugoslovan škili prvokategornikov. Preizkušnja je bila izredno težka, o čemer med drugim priča dejstvo, da sta se morala po končanem tekmovanju posloviti od prve kategorije tudi dva odlična lovca, kot sta Domjan Pranjo in Bale-novič Dubravko. Tekmovanje, ki se ga je udeležil tudi Jože Turk, član ljubljanskega društva za raziskovanje morja in podvodne športe, je trajalo dva dni po šest ur dnevno. Najvišjo lovoriko, to je našlo državnega ^ . prvaka za leto 1971, si je pri-' dobil Vidovič Veselko iz Trogira, ki jc zbral 31 točk. Na drugo mesto se je zvrstil Matič Marko, prav tako iz Trogira, z 29 točkami, na tretje pa Stankovič Krešo iz Pulc, ki je v dveh dneh tekmovanja zbral 28 točk. Prav toliko točk sije priboril tudi Jože Turk, ki pa mu je zaradi nekoliko lažjega ulova pripadlo četrto mesto. Letos čakajo naše podvodne lovce še številna tekmovanja tako doma kot na tujem. Svetovnega prvestva v Čilu. ki bo v začetku septembra, se bo udeležila ekipa v postavi Vidovič, Matič in Hal-bert. * Prebivalcem in delovnim ljudem občine Dravograd čestitajo za praznik — 4. julij delovni kolektivi: Avtoprevoz Dravograd, Dravske elektrarne Maribor — enota Elektrarna Dravograd, Gostinsko podjetje »Hotel Košenjak«, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec — gozdarski obrat Dravograd, Industrija kemične obdelave lesa IMONT, Industrijsko gradbeno-mon-tažno podjetje MONTER, Kmetijska zadruga Dravograd, Veletrgo- vina Koloniale Maribor — poslovna enota Dravograd, Obrtno podjetje MEŽA, Tekstilna industrija Otiški vrh. Trgovsko podjetje »Ojstrica«, Gradbeno podjetje in MIZARSTVO in TAPETNIŠTVO. Čestitkam se pridružujejo še Občinski sindikalni svet Dravograd, Občinska skupščina Dravograd ter Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Občinski odbor ZZB NOV in Občinska konferenca ZMS Dravograd. Zakoličiti prihodnost (Nadaljevanje s 1. strani) daijenje in zagotoviti Dravogradu tisto mesto, ki mu gre v nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju Koroške. Občinska skupščina Dravograd bo že letos obravnavala programe razvoja otroškega varstva in šolstva ter programe za podrpčje kulture in telesne vzgoje. Seveda nalog na manjka tudi na drugih področjih, zlasti še na področju obrti, trgovine, gostinstva, kmetijstva, razvoja turizma, na komunalnem področju. Vse želje in potrebe pa bo treba še naprej usklajevati z možnostmi, pridobiti pa tudi gospodarstvo, da bo še kot doslej pomagalo pri uresničevanju nekaterih najbolj perečih nalog in problemov. Več bo treba storiti tudi za dvig družbenega standarda, zlasti za pospešitev gradnje stanovanj v družbenem sektorju. Na Koroškem skupno rešujejo nekatera najbolj perača vprašanja. Tako, kot so s skupnim dogovorom uredili vprašanje financiranja obnove internega oddelka slovenjgraške splošne bolnišnice, bo treba razrešiti tudi vprašanje novega doma oskrbovancev in onemoglih iz vse Koroške v Dravogradu. Ta dogovor bi bilo treba nedvomno čimprej sprejeti. Prebivalci Dravograda slavijo vsako leto 4. julija občinski praznik. Letošnje slavje so začeli 26. junija, sklenili pa ga bodo jutri, na sam praznik. — V soboto, 3. julija, izročili namenu nove obrate v Tekstilni industriji Otiški vrh, zvečer pa bo srečanje borcev in tabornikov. Jutri, 4. julija, pa se bo sešla na slavnostno sejo tudi skup$ občine Dravograd. NA SLIKI: DRAVOGRAD, JUNIJA 1971 (Foto: A. Agnič) ■■■■PPfpBBP mm LEKTIVI V INDUSTRIJI KEMIČNE OBDELAVE LESA IMONT DRAVOGRAD je lani 56 zaposlenih doseglo okrog 7,5'milijona dinarjev realizacije. Podjetje je v preteklem letu impregniralo okrog 10.000 kub. metrov drogov, v proizvodni proces pa so vnesli nekaj tehnoloških novosti. IMONT je lani v Otiškem vrhu postavil novo proizvodno halo, ki omogoča cenejšo proizvodnjo, hkrati s tem pa so izboljšali tudi kvaliteto drogov. Za letos računajo, da bodo izdelali najmanj okrog 11.000 kub. metrov impregniranih drogov za telefonske in električne linije, ali najmanj desetino več kot preteklo leto. Nova zmaga »Monterja« TRGOVSKO PODJETJE OJSTRICA DRAVOGRAD je lani s 60 zaposlenimi doseglo blizu 17 milijonov dinarjev celotnega dohodka, oz. 26 % več, kot leto dni poprej. Na povečanje prometa je vplivala tudi posebno organizirana prodaja v mesecih novembru in decembru. Podjetje ima v občini Dravograd 20 poslovalnic, računa pa v prihodnje na razširitev poslovanja ter na odprtje novih prodajnih mest. Med drugim računajo na ureditev blagovne hiše, s čimer bi pridobili nad 400 kv. metrov prodajnih površin. Zadnjo soboto, 26. junija, je slavil 300-članski delovni kolektiv INDUSTRIJSKO GRADBENO - MONTAŽNEGA PODJETJA MONTER DRAVOGRAD. V Otiškem vrhu pri Dravogradu so izročili namenu novo industrijsko halo. Polovico novih prostorov bodo porabili za serijsko proizvodnjo gradbenih žerjavov, pri tem sodelujejo z Metalno, drugo polovico pa bodo namenili za dru- OBRTNO PODJETJE MEŽA DRAVOGRAD zaposluje 28 delavcev, lani so dosegli blizu 1,700.000 din realizacije. V okviru podjetja deluje posebna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, sicer pa opravlja podjetje mizarska, kleparska in slikarska dela ter vodovodne instalacije in vzdržuje komunalne naprave. Meža je doslej zgradila več zasebnih stanovanjskih hiš do 3. faze, tudi izven Dravograda, na teh hišah pa je opravila tudi inštalaterska, kleparska in slikarska dela. Mariborska VELETRGOVINA „KOLONIALE“ ima poslovno enoto tudi v DRAVOGRADU. V okviru poslovne enote je grosistično skladišče, ki zalaga trgovine in gostinske obrate v Dravski, Mislinjski in Mežiški dolini, prav tako pa tudi prodajalne v Dravogradu (samopostrežba). Slovenjem Gradcu, Selah pri Slovenj Gradcu in v Topolšici. Zaposlujejo skupaj 70 delavcev. Z grosistično dejavnostjo ustvarijo okrog 35 milijonov dinarjev prometa, v maloprodajni mreži pa okrog 6 milijonov. GOZDARSKI OBRAT DRAVOGRAD GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC zaposluje 42 delavcev, osnovna naloga tega kolektiva pa je vzgoja, nega in izkriščanje gozdov. Skrbijo za 4400 ha gozdov v zasebni lasti ter za 1360 gozdov, last SLP. V zasebnih gozdovih letno posekajo okrog 16.000 kub. metrov lesa, v gozdovih SLP pa okrog 5500 kub. metrov. Glavni odjemalci lesa so na Koroškem, tako LIP Slovenj Gradec, IMONT Dravograd, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje. Gozdarski obrat Dravograd zgledno sodeluje s kmeti oz. pomaga pri pospeševanju oziroma preusmerjanju kmetijstva. Tako sofinancira dejavnost občinske kmetijske pospeševalne službe, iz sklada skupne porabe pa vsako leto nameni denar - tudi za gradnjo cest. Na področju tega obrata je najgostejša mreža gozdnih cest, za kar imajo nedvomno precej zaslug tudi gozdni posestniki. Doslej je bilo zgrajenih okrog 80 km cest, treba pa jih bo zgraditi še okrog 100 km. GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL KOŠENJAK" V DRAVOGRADU ima 7 enot, in sicer hotel Košenjak, restavraciji Na klancu in Vič ter gostišča Šentjanž, Meža in Paternuš. 35 zaposlenih je lani ustvarilo blizu 3 milijone dinarjev prometa, letos pa bodo promet še nadalje povečali. V prihodnjih dneh bodo izročili namenu preurejeno restavracijo „Na klancu" v Dravogradu, kjer bo 130 restavracijskih sedežev in pa prenočišča. Podjetje ima 35 ležišč tudi v hotelu Košenjak, če je potrebno, pa so prenočišča na voljo še pri zasebnikih. Dnevni penzion pa velja od 50 do 55 dinarjev. OD BESED K DEJANJEM Poznavalci razmer zatiju-jejo, da ima AVTOPREVOZ DRAV OGRAD vse možnosti, dav prihodnje izredno hitro poveča obseg gospodarske aktivnosti. Vse kaže, da se novo vodstvo podjetja tega zaveda. Izoblikovan je načrt nadaljnjega razvoja, ki se zavzema za tipizacijo in obnovo voznega parka, nakup novih težkih vozil in vključitev v mednarodni transport. Pomembno pa je, da so začeli ta nova razvojna izhodišča tudi že uveljavljati. Ena od prvih nalog je nakup novih težkih vozil, s čimer bi kar za enkrat povečali prevozne zmogljivosti. V Avtoprevozu Dravograd si tudi prizadevajo, da bi še nadalje izboljšali kvaliteto uslug, razmišljajo o dodatnem izobraževanju in usposabljanju kadrov ter o še večji uveljavitvi samoupravljanja, pa tudi odgovornosti. V sedanjem razdobju pa jim, seveda zraven nelikvidnosti, povzročata največ težav zapora cest ter zvišanje zava: rovalnih premij. go serijsko proizvodnjo ter za pripravo materialov. Novi stroji, predvsem elektrovarilni, bodo omogočili znatno povečanje proizvodnje. Zdaj čakajo le še na avtomatske škarje za rezanje pločevine ter na hidravlično krožno žago. Dravograjski Monter se zadnje čase močno vključuje v izvoz. Z več zahodnonemškimi tvrdkami se dogovarjajo za izdelavo in montažo konstrukcij, v okvim Poslovnega združenja RUDIS Trbovlje pa so v teku razgovori za gradnjo daljnovodov v tujini. Monter Dravograd, ki proizvodno in poslovno sodeluje z Metalno, Primatom, Kovinarsko iz Krškega, poslovnim združenjem SMELT Ljubljana in nekaterimi drugimi proizvajalci, je imel letos v načrtu realizacijo 20 milijonov dinarjev. Prav zdaj pa pripravljajo potrebne ukrepe, da bi dosegli od 25 do 30 milijonov din realizacije, to pa bi omogočilo tudi povečanje osebnih dohodkov zaposlenih. Začetek vzpona V tekstilni industriji 0[ ški vrh pri Dravograd bo v soboto, 3. juliJj začela obratovati n0v barvarna # Nov ob^ tudi v Prevaljah NOVA BAZENSKA KLAVNICA KMETIJSKA ZADRUGA DRAVOGRAD, ki zaposluje 56 delavcev, je lani ustvarila 8 milijonov dinarjev realizacije, letos pa računajo na rekord, saj bodo dosegli najmanj 10 milijonov dinarjev realizacije. V okviru dravograjske kmetijske zadruge deluje več enot, in sicer lastna kmetijska proizvodnja, trgovina z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo ter za odkup kmetijskih pridelkov, nadalje materialom za kmetijstvo ter za odkup kmetijskih pridelkov, nadalje mesarija s prodajalnami mesa, strojni park in odkup lesa. Kmetijska zadruga Dravograd ima lastno proizvodnjo hmelja (z njim imajo zasajenih 18,5 ha zemljišč), semenskega in deloma jedilnega krompirja ter ribeza, pitajo pa tudi živino (deloma^tljdi v kooperaciji). Letos bo KZ Dravograd kupila, med drugim, nov oblralni stroj za hmelj. Osrednja letošnja naloga Kmetijske zadruge Dravograd pa je, skupaj s soinvestitorji iz drugih koroških občin, izgradnja nove bazenske klavnice za Koroško v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Nova bazenska klavnica bo pomembno vplivala na nadaljnji razmah živinoreje na Koroškem! ratovaf; i jo boj ri slov' | nosti v soboto, 3. julija, W j, TEKSTILNI INDUSTRIJI 0| | ŠKI VRH PRI DRAVOGRAD * Z začetkom obratov^: nove barvarne, namenu; izročili na priložnostni nosti v soboto, 3. julija, W AVTOMATIZACIJA ELEKTRARNE ELEKTRARNA DRAVOGRAD, DELOVNA ENOTA DRAVSKIH ELEKTRARN, zaposluje 46 delavcev, na leto pa proizvode okrog 135 milijonov KWh električne energije. Zaradi starosti pa tudi posledic bombardiranja med vojno se v Dravogradu prav zdaj pripravljajo na rekonstrukcijo in avtomatizacijo elektrarne. V načrtu je, da bodo prvi agregat rekonstruirali v zimskem razdobju 1972/1973. Zamenjali ^ bodo dotrajane stroje in naprave ter elektrarno začeli uspo- P sabljati za sodobnejše delovanje. Gre za obnovo gonilnika £ (dobavitelja Litostroj in Rade Končar) ter za novo startno in £ zaustavitveno avtomatiko (ki jo bodo izdelali v tovarni — + matičnem dobavitelju starih turbin — VOITH v St. Poeltnu v ŠKI VRH PRI DRAVOG zaključen proces preusmerja1 proizvodnje. V sodelovanja zahodnonemškim partner/, izdelujejo v Otiškem vrhu A ženske hlačne nogavice. V tovarni v Otiškem vrhu ■ zaposlujejo 330 delavcev, Pf ) težno ženske, do konca sl tembra, ko bo v celoti ste/ y delo v barvarni, pa se bo števj ^ zaposlenih povečalo še za oM 110. V Otiškem vrhu bode prihodnje barvali nogavice, i N sortirali, šivali in opravili j *" adjustažo. Pomembneje, da’ dokaj hitro dosegli predvide*’ dnevno proizvodnjo — to' : Avstriji v sodelovanju z Iskro). Dravske elektrarne imajo v ^ razvojnem programu tudi avtomatizacijo vseh elektrarn na Dravi in prvi bo po tem programu na vrsti prav prvi agregat v Dravogradu. tu tovarne na Prevaljah. 100.000 hlačnih nogavic dan. II Nova barvarna bo omogočjj kar zadeva vrednost, povečal proizvodnje kar za enkrat. ^ * hodnje leto, ko bo začel red11 obratovati tudi nov obrat r' U Prevaljah, bo Tekstilna ind1 p strija Otiški vrh izvozila na tU v tržišča za najmanj 1,5 milij°f r dolarjev izdelkov. Tovarna na/ n reč vso proizvodnjo odpre/ s zahodnonemškemu partned t Prve dni julija pa bo stek j prva proizvodnja ženskih hh nih nogavic tudi v novem ob/j 4 TTiTJ1 T , AVSK A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enetnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIM POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, fk račun pn Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din letna 26 N** — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana