Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka Din 2 Upravništvo je v Celju, Gaberje št. 20. Naročnina: za tuzemstvo četrtletno Din 10 —, za inozemstvo D>n 20'—. G Oglasi po ceniku. © Izhaja začasno vsako drugo soboto. I i Celju, decembra 1926. Leto I. Štev. II. Uredništvo je v Celju, Gaberje št. 20. Vposlanih rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, G Prispevki dobro došli. & JVtiklavž pri neubogljivih ministrih. Uzunovič, Pucelj, Maksimovič: «Pašič naš, kateri si v Beogradu, zvišano naj bodi tvoje ime, ne pridi k nam..., daj nam ' danes naš vsakdanji mir... odpusti nam naše politične grehe... in ne moti nas pri naši nedelavnosti, ne pelji nas v zadrego, temveč^pusti nas, r da brez“skrbi vladamo po svoji volji. Amen.« 2 MARTIN KRPAN Celje, 5. decembra 1926. Visokočislani gosp. urednik! Z ozirom na Vaš zadnji dopis, v katerem me prosite, da Vam napišem nekaj izvirnega in ne morda kake pregrete dunajske vice, Vam izvirno pišem danes sledeče: Ko sem čital v naših časo¬ pisih o neštevilnih v zadnjem času izvršenih vlomih in tatvinah, začel sem prav resno premišlje¬ vati in preiskovati, kje pravzaprav tiče vzroki, da lazi po površju naše zemlje toliko te golazni, teh propalih elementov, ki so vsej človeški družbi prava nadloga, sramota in strah. Premišl;eval in raziskaval sem temeljito, upošteval vse, kar sem kedaj čul, čital ali izkusil o ta¬ tovih; spomnil sem se pri tem tudi velezanimivega predavanja našega dičnega mladinoljuba, da, lahko rečem : pravega očeta vseh malih potepuhov in zlobnežev, gospoda Milčinskega, o naši za¬ nemarjeni mladini, vpošteval vsa njegova temeljita izvajanja o vzrokih in tako dalje, toda moja radovednost ni bila utešena. Premišljeval sem dalje in dalje, dokler nisem prišel naposled do kar najenostavnejšega zaključka, da smo tatovi pravzaprav vsi, malodane brez izjeme vsi, le naša stremljenja in nameni tatvin so različni. Tudi sebe ne izvzamem. Ko sem bil star komaj dve leti, polizal sem materi za hrbtom vse lonce in ponve. Ko je mati delala potice, mašil sem si skri¬ vaj orehove jedrce in rozine v usta, skratka: nobena sladkarija ni bila varna pred mojo sladko- snedenostjo. Koliko batin sem prejel za to svoje tatinsko delo¬ vanje, ne spominjam se več. Ko sem dorasel v mladeniča in začel razločevati spole med seboj, tedaj mi je bil najslajši užitek — ukradeni poljub In tudi temu mojemu hudodelstvu je sledila kazen za petami. Obsojen sem bil v dosmrtni — zakonski jarem. Poznam pa tudi tatove ki se že s tem zadovole, ako povzro¬ čajo s svojo tatvino svojemu bližnjemu škodo, četudi sami ni¬ majo od tega nobenih koristi. Te vrste tatove imenujemo tatovi časti in poštenja, ker se pečajo s častikradjo, Te vrsti tatovi niso ničkaj priljubljeni poštemmljudem. Poleg raznih drugih tatov pa živi med nami tudi lepo število takih tatov, katerim se ponižno odkrivamo, jih spoštujemo in jim kadimo z raznimi dišavami pod nos Te vrste tatovi uživajo med nami tolik ugled, da jih četo vo¬ limo v razne društvene odbore, zastope itd. in vendar ves dan ne delajo drugega, kakor da kra¬ dejo Bogu čas po gostilnah in kavarnah ter mučijo ljudi z do¬ brimi in slabimi nasveti. Ker vtikajo v vsako stvar svoje no¬ sove in brskajo po stvareh, ka¬ tere jih prav nič ne brigajo, so silno neznosni, toda ker zakon potrpi ž njimi, potrpeti moramo tudi mi. S tem končam moje današnje pismo in Vas prosim gospod urednik, da mi ne štejete v zlo, če sem bil preveč izviren in od¬ kritosrčen ter napisal kar sem pač mislil, prdon, dobesedno pre- plankal iz rajnkega «Ježa», Toraj Vas še enkrat pozdrav¬ ljam z visokim spoštovanjem Vaš Lojze Selišek, najstarejši meščanski šolar in sin očeta Selišeka, rojenega Selišek. Feldvebel in rekrut-filozof. Feldvebel: «Kaj stojiš kakor kaka mila Jera. Pred menoj se stoji ,habtach‘.» Filozof: «Ja, ja, hm, saj. . .» Feldvebel: «Ali imaš brata?* Filozof: «Imam». Feldvebel: «Ali je tudi tak bedak kot si ti?» Filozof: «Da, še mnogovečji.» Feldvebel: «Kaj pa je po poklicu ?» Fdozcf: «Feldvebel. . .,!» V treh dneh. Kmet Stiskač kupi od svo¬ jega soseda kravo. Za tri dni mu jo privede nazaj, rekoč: «Za- gotovil si mi, da daje tvoja krava 6 litrov mleka, a daje ga samo dva». Sosed Koprivnik: «Daje ga, toda v treh dneh». Pred sodnikom. Sodnik: (postopaču, ki je bil že 20 krat zaprt): «Vi ste pač vse sve svoje dni občevali samo s slabimi ljudmi». Postopač: «To je pa resnica! Od svojega 15. leta občujem samo z orožniki, policaji, sodniki in jetniškimi pazniki.« Nova žival. Učitelj v prvem razredu: «Od katere živali dobivamo mleko?* Učenec : «Mi dobivamo naše mleko od mlekarice Urške.« Med rekruti. Narednik: <*No Šmavc, po¬ vej mi, kaj je puškina cev?» Rekrut: «Puškina cev je dolga luknja, okoli katere je vlito že¬ lezo.* Kaj je rešpekt? Komandir neke bosanske čete je nadzoroval svojo četo. Vstopivši v sobo št. 13 in videč, da nihče ne zakliče «habtacht*, začne kričati in psovati. Bosanec-rekrut se mu pri¬ bliža in šepeče reče: «Molim gospod ,haupmann» govorite tiho, gospod ,gefreiter‘ spijo...!» Oba jih pogrešata. Bankir Cekin je sprejel od davčnega urada opomin: «V davčni napovedi za leto 1924/25 pogrešamo dobičke, ki ste jih na¬ pravili pri spekulacijah v istem letu*, na katerega je mirno od¬ govoril: «Ne pogrešate jih samo Vi, tudi jaz jih pogrešam * V Tvornica oljnatih barv Franc Cilk, Celje Prešernova ulica 5 3 Martin Krpan Eden za vse... Nekoč pride na¬ vihanec k slikarju in zahteva, naj mu naslika na veliko tablo tri osebe. Prva naj bo duhovnik, druga odvetnik in tretja delavec. Spo¬ daj naj naredi napis: «Eden za vse.» Ko je bil slikar go¬ tov in sta se po¬ botala za račun, reče slikar: «Po¬ vejte mi, gospod, kaj neki to pomeni kar sem Vam na¬ slikal?* Navihanec: «To je enostavno, že napis sam pove polovico, namreč: duhovnik moli za vse, odvetnik ra¬ čuna za vse in de¬ lavec plača in dela za vse.» Gad. Poslednja moda v „bubikopfu“. =