—~< 114 >•— Konj in kamela
(Basen; nemski Bpisal Weddigen.)
»11(51$ kako si pouasua in nevkrctna žival," rečc kouj kaiueli, ko sta nesla nekoč HHIStežka tovora skozi pustinjo. n-laz si upain nesti ne sarao svojega jezdeea, tcinveč še po vrhu tvojo težo iu to se jedeukrat taku uaglo kakor ti. Služabniki, ki so tako leni in počasui, kakor si ti, ne zaslužijo, da se jim dajo hraua."
nGovoriti je pač khko, kako si uren in vztrajen, ali dokazati je težjfi,"# odvruo rau kamela.
nDokazati?" zaČudi se konj.  nDaj mi svoj tovor!"
To reksi odvzame prevzetni konj še polovieo karaelinega tovora ter zdirja ž ujiin urnih nog po peščenej pustiuji.
Zelo je pripekalo solnce in silna žeja je inueila konja. Od hude vročine onemoro pod svojo težo, zgruzi se na tla ter obleži v pesku. Pooasi prikoraka tudi kamola do torižča, kiier se je prevzutui kouj boril se sinrtjo. nTi si vže opešal — siromak — a jaz niti ne čutim, da hodim," reGe mu kamela.
Kdor je prenagel, ne vztraja!                                             VrdožU A. K—i