SLOVENSKI UČITELJ. Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11 Izhaja 5. »n 20. vaakcga meseca nu coli lil Za oznanila se plučujo od navadne ver-poli in velja za celo leto II tfld., za pol Sij stice, če so natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 £ld. 60 kr. III ' 14 kr., trikrat 18 kr. Dopise sprejema odbor »UčlteljskogA društva za slovenski Šlajer.M Štev, 5. V Mariboru 5. marca 1876. Letnik IV. Ali naj slovenski učitelji deželne zbore letos česa prosimo? Zopet so se sešle one postavodajalne korporacije, od katerih smo slovenski učitelji dobili nekoliko boljšega materijal-uega stanja, nego smo imeli pred desetletjem še. Pri letošnjem sestanku se nam je zopet vrinilo vprašanje, zgoraj navedeno. Štajersko skupno učiteljsko društvo (Lehrerbuud) prosi za več reči, mej drugim za velevažne učiteljske zadeve. Naj jih tu še enkrat navedemo. 1. V zadevi šolskega obiskovanja naj se krajnim šolskim svetom nadzorstvo odvzame. (O tem smo zadnjič že proti govorili.) 2. Okrajnim šolskim svetom naj se pravica imenovanja učiteljev ue odvzame. 3. V deželnem šolskem svetu naj bosta dva zastopnika narodnih učiteljev (eden naj za-stopljuje slovenske, eden nemške učitelje). 4, Učiteljem enoraz-reduic naj sc dado opravilne doklade. 5. Starejim učiteljem, služečim pod prejšnjo postavo, naj se vsa leta v pokojnino vštevajo tl. Učitelji naj se brez njih dovoljenja službeno ne prestavljajo, sicer pa samo takrat, ako je njih krivda po disciplinarni preiskavi dokazana. Z vsemi temi prošnjami, razen perve se tudi mi vjemamo. In skoro ne bi bilo odveč, da bi se prošnji „Lehrerbuuda“ še druga društva pridružila, da bi to opravičene točke od deželnih poslancev bile pripoznane in v veljavno postavo sprejete. A ne samo za štajerske učitelje to želimo, marveč za vse slovenske učitelje. Kranjskim in primorskim učiteljim sjcer ni treba prositi, da bi okrajnim šolskim svetom ostala pravica do imenovanja učiteljev, ker na Kranjskem imajo to pravico krajni šolski sveti, a na Goriškem okrajni. — Toda na Koroškem velja že nekaj let vsled postave princip centralizacije, po katerem deželni šolski svet vso koroško učiteljstvo imenuje, katero pravico si je deželni š. svet štajerski prisvojil za 5/c vsega učitelj- stva. — Sad te centralizacije seže prikazuje. — Kako? Poglejmo na Koroško! Kaj zapazimo? Ničesar. Vse življenje šolsko je onda nekako zaspalo, učiteljstvo se nekako nič več ne navdušuje ze svoj stan, za svoj poklic, okrajni šolski sveti nekako mirujejo in malo jih brigajo svoje dolžnosti, katerih jim je itak velik in najvažnejši del odvzet. A taisto zapazujemo na Štajerskem. — Pa vsaj smo v prejšnjih letnikih našega organa večkrat in obširneje o tem že govorili. — Kar štajerski učitelji v zadevi svojega zastopstva v deželnem šolskem svetu prosijo, to bi svetovali tudi vse.n drugim našim sodrugom po Koroškem, Primorskem in Kranjskem, ako bi imeli le kaj upanja, da bi se na to prošnjo vsaj nekoliko oziralo; kajti tudi po imenovanih deželah ni narodno učiteljstvo nič ali malo (malo p. na Kranjskem, kjer je vsaj eden ljudski učitelj) v najviših deželnih šolsk. gosposkah zastopano. Za povišanje učiteljskih plač prositi, tega ne more po svojem dobrem prepričanji svetovati slovenskim učiteljem, čeravno hi ta svet, sicer skoro nepotrebni, radi dali osobito koroškim učiteljem in ne manj kranjskim in gonškim, izmed katerimi imajo pervi v istiui premale dohodke, da bi.mogli svojemu stanu primerno prirediti sebe in družino in spolnovati svoje dolžnosti. Preslabi časi so zdaj, preterdo gre za denar, pretežko kmet davek plačuje, da bi se mu ta radi učiteljskih plač za najmanj trohico povišati moral. Zlasti pa za to ne, ker ima ljudstvo za stvarne potrebe pri šoli veliko stroškov, ko mu je večkrat za novo šolsko poslopje, za uove sobe, za nove klopi in za druge priprave skerbeti. Vendar neka druga prošnja v zadevi materijaluega stanja učiteljskega utegne biti tudi v sedanjih hudih časih opravičena in morda od deželnih zborov tudi uslišana. Menimo namreč opravilne doklade učiteljem enorazrednic. Ti uamreč v zadevi šolskega vodstva nimajo skoro nič manj dolžnosti in opravila, kakor n. pr. nadučitelji dvo- ali trirazrednic. — Za to jim gre po vsej pravici tudi za vodstvo opravilna doklada. Na Koroškem sicer že velja ta princip, da se voditeljem šole da ja po 30 gld doklade za poedini razred, tako da imajo učitelji enorazrednic 30 gld., dvorazreduic nadučitelji GO gld., trirazrednic 90 gld. itd. Prošnja „Lehrerbuuda“ v zadevi opravilnih doklad učiteljem enorazrednic je torej popolnem opravičena, in enako prošnjo bi živo priporočali kraujskim in primorskim učiteljem. Za usli-šanje take prošnje govori tudi ta razlog, da so šole enorazred-nice stavljene navadno v najzaduji plačilni razred, tako da so učitelji teh šol dvakrat (še večkrat) na slabšem, nego učitelji večrazrodnic. — Prav je tudi to, da se je štajerski „Lchrer-bund s prošnjo protivil proti temu, da bi se štajerski učitelji iz službenih ozirov samovoljno od deželnih šolskih svetov prestav- ljali in premeščevali od ene strani dežele na nasprotno, od juga na sever itd. Takih slučajev se ni dosta dosedaj prepetilo, toda kazala so se znamenja, da bi se to utegnilo večkrat zgoditi, ako bi se učitelji svojih pravic ne zavedali. — Pa mislimo, da deželni šolski sveti, dokler cenijo nekoliko še princip prave liberalnosti in osobno svobodo važnega stanu, kakoršno je učiteljstvo, ue bodo učiteljev poniževali, in ž njimi delali tako, kakor je konzistorij ž njimi delal in kakor se s kaplani še zdaj dela, ki morajo romati, kadar se fajmoštru zamerijo. Toliko in v tej uaznačenej meri bi bilo tedaj prositi nam učiteljem v svojih zadevah. Ker pa je nam skrbeti toliko za korist šole, kolikor za svoje interese, zato bi po naših mislih nekaka dolžnost bila slovenskih učiteljev, da bi deželni zbori tudi za direktni duševni pospeh šolstva kaj storili s svojimi po-stavodajalnirni močmi. Tako n. pr. je vsemu svetu znano, da slovenske šole po sveh naših deželah zato napredovati ne morejo, ker sc v nje tako rekoč šiloma sili nemščina in od strani gosposk nič druzega skoro ne priporočuje, nego nemščina in zopet le nemščina, in nadzorniki na nihče druzega tako skerbno ue pazijo, nego na gojenje nemščine. Ako pa učitelj tej želji vstreže skoz in skoz, zanemari druge predmete in zgreši pravi namen narodne šole, ki postane otrokom potem prava mučilnica, a ne učilnica in izobraževalnica. Ako bi se torej upali slo\ceuski učitelji, pa si ne, in vsaj nihče naj jim tega ne zameri in ako bi kaj uspeha pričakovali, prosili bi deželne zbore, da izreko po postavnem potu pedago-gičuo načelo, pametno in pravično v tej zadevi, kako naj bo s podukom v drugem deželnem jeziku. — Naši poslanci naj bi torej sami v tej reči v deželnih zborih se oglasili; ako tudi nič ne dosežejo, vsaj bode svet čul naše opravičene pritožbe. In česa naj bi še prosili slovenski učitelji deželne zbore? Ali more rokodelec delati brez orodja? Ali more kmet orati brez orala? Ali more torej učitelj podučevati brez knjig? Čitank, čitank, nam dajte slovenskim učiteljem, potem bodemo otroke že kaj naučili. Toda ta naš klic je glas vpijočega v puščavi, vsaj deželni šolski sveti ga nočejo slišati in do naučnega mini-sterstva pa celo predreti ue more. Kaj, ako bi so slovenski učitelji, zlasti kranjski, v tej reči obrnili do kranjskega deželuega zbora. Ta je 10.000 gld. dovolil za zalog slovenskih šolskih knjig. Ali ne bi 2.000 gld. dovolil, da se založi trojo slovenskih čitank za narodne šole? Zakaj no bi, s slovenskimi čitankami bi bilo najboljša kupčija, na 1000 in 1000 iztisov bi se jih razprodalo. — Kje so pa rokopisi za take čitanke? me utegne kdo pitati. Ti so v pol leta gotovi. Slovenski učitelji imajo nabranega toliko blaga, deloma tiskanega že, deloma pa v rokopisih, da so čitanke takoj gotove. Treba nam je tedaj samo založnika. A tega najti, ni tako leliko. C. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji je pa na nas popolnem pozabila. Mi moremo toraj pomoči iskati, kjer koliko upamo, najti jo. Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske. Dalje. Poglavje Vil. Kako naj se otroci v delu podučujejo in vadijo. Otroci radi vedno nekaj delajo, ker mlada kri ne more biti pri miru. In to je zlo dobro; ne sme se jim tega braniti, ampak celo izmišljevati sc jim, da bi vedno in vedno imeli kakoš-no opravilo. Otroci naj so mravlje, ki veduo okrog mergolč, nosijo, vlačijo, zlagajo in prelagajo ; samo pomagati jim je treba in pokazati, kako naj bi pametno delali, in če bi tudi malenkosti bile (ker v drugih rečeh jih najprvlje ni mogoče učiti.) O Temistoklu, atenskem knezu, se pravi, da je prišel k njemu oukrat neki mladeueč, ki gaje videl, kako se s svojim otrokom v izbi igra in ga na palci jahajočega vodi; in ko so je ovi raladeneč začudil, da takošen slavni mož tako po otrošken ravna in se z otrokom igra; prosil ga\je Themistokel, naj bi tega ne povedal nobenemu, dokler ne bo imel tudi sam otrok, ker potlej, ko bode enkrat sam postal oče, bode bolje poznal, kakošna je očetovska ljubezen do otroka, in da se ne bode pohujševal nad tem, kar se njemu zdaj tako otročje zdi. Kadarkoli otroci druge nekaj delati vidijo, in sami to storiti poskušajo, naj se jim to dozvoli; ker bi pa nekatere reči nevarne bile (n. pr. rezati z nožem ali sekati z sekiro itd.) in bi se napravila škoda, če jih jim damo v roke, (n. pr. igrati se s piskri, s steklenicami, knjigami itd.) dobro je, če se jim namesto pravih posod in orožja, podajo ponarejene, t. j. igrača in malenkosti: nože iz svinca ali tope, lesene sekire, stare knjige, ki niso več za rabo, bobni, trompete, konji leseni, plug, kolesca, sani, mlini, hiše itd. S totimi rečmi naj se vedno igrajo, ker tako se vadi telo k zdravji, misli se vzbujajo, udje tela se urijo k hitrosti itd. Otroci jako radi stavijo hišo ali iz blata, tresek, iz k olja ali kamenja: to je začetek arhitektonike ali sta-viteljstva. Če se hočejo torej otroci s kakošno neškodljivo rečjo igrati, naj se jim o tem rajši pomaga, nego braui; kajti s drugimi rečmi se ne smejo pečati, in brez dela biti, škoduje duši in telu. Ako pa grem postopno naprej po letih, bode v pervem letu rokodeljstvo otrok v tem, če se naučč usta k jedi odpirati, držati glavo pri miru, oči obračati, nekaj v roko jemati, sedeti, stati i. t. d., to vse pa storč po večem po prirojenji nego po vaji. V drugem pa in tretjem leta bodo znali več mehanike že. Kajti takrat že ved6, kaj pomeni, bežati, skakati, obračati se, igrati se z nečim, vžigati kaj in zopet vgaševati, pretakati ali prelivati vodo, prenašati nekaj z mesta na mesto, vzdigovati, nalagati, podirati, staviti, obračati, zvijati in razvijati, ogibati, ravnati, prelomljevati, rezati itd., to naj se jim pusti in celo še pokaže, kako kaj imajo stroriti, in zakaj tako in ne drugače. Četcrto, peto in šesto leto bode polno dela in opravila, kakor tudi biti mora. Kajti to nije dobro znamenje, če otrok preveč tiho sedi in hodi: vedno tekanje, vedno delanje nam naznanja, daje telo zdravo in duh čversti. Zatorej, kakor sem že omenil, pripustimo in pomagajmo otrokom, kedarkoli nekaj delati hočejo, da bi vse, kar storč, bilo pametno in služilo za podlago resničnim poznejšim rečem. Otroci se imajo napeljevati na pisanje iu risanje in sicer precej v toti materinski šoli v tretjem ali baš v četrtem letu; kadarkoli se vidi, da je otroška doba za to ugodna, moremo jo še spodbujati. Dajmo jim v roko kredo (ali pri revnih ogelj); s tem naj napravijo pike, čerke, kljuke, kroge, kakor hočejo te jim po malem moremo pokazati tudi izglede, toda le za igračo in kratek čas. Gotovo navadijo se s tem, držati kredo v roki in delati čerte, iu tako bodo poznali, kaj je pika, kaj čerta itd. To bode za prcceptora (učitelja) veliki vspeh. K delu pa se pridruži govor in razlaganje; to ne more biti drugačno, nego to je prirojeno in navadno; otroci se bodo učili ravuo tako govoriti, dobro ali slabo, kakor slišijo od teh, s kterimi pridejo v dotiko in kteri jim nekaj razlagajo po svoji misli in po svojem razumu. Začetek aritmetike bode komaj prišel v tretjem letu; tu začinjajo šteti do petih, potlej pa do desetih, ali števila bodo menj dobro izgovarjali, ne zastopili, kaj to pomeni. Pozneje bodo že sami od sebe porazumeli, zakaj je to števauje. V četertem, petem iu šestem letu zadostuje, če se nančč do dvajstih poredoma šteti, in razumeti, da je sedem več ko pet, petnajst več ko trinajst, in da to hitro brez dolgega premišlevanja odloče! Kar je v računu sod iu lih, lehko porazume iz igrače, ki sc sod i lih, zove. Če bi pa je hoteli dalje v aritmetiko napeljati (s sošte-vanjim iu odštevanjim itd.), bi bilo zastonj iu škodljivo, ker po našej misli nič nije težavnejši, kakor vravnati račun. Geometrijo bodo razumeli že v drugem letu, kedar namreč spoznajo, kaj je veliko, kaj majhno, kaj zovemo kratko in dolgo, široko in ozko. V četrtem letu zadostuje, če poznajo nekterc geometrične slike, kaj je okrog, čerta; ravna ali kriva, križ itd.; slednjič pa uaj znajo imena najnavaduišili mer: dlan, pedenj, laket, seženj, vaga, pint (bokal) maslec itd. in čem več mer poznajo, tem več bodo sami delali poskuse, bodo sami merili, vagali, sravnavali eno k druzemu itd. Muzika nam je najbolj prirojena; kedar pridemo na svet, precej pojemo pesem, ktera nas pripominja na pervi pad v paradižu: a, a, e. — Cvilenje, pravim, in jokanje je najperva naša muzika, ktere ne smemo in tudi ne moremo otrokom zabraniti, ker pripomaga k zdravji. Dokler namreč se otrok ne more gibati, čistijo in popravljajo se s tem persa in notrajnji udje. V drugem letu se že začinja tudi zunajua muzika otrokom dopadati; oni radi poslušajo petje, godbo, brenkanje, zvonenje, bitje ure in godbo na inštrumentih. Zatoraj se jim mora tega zmerno podajati, da bi njihova ušesa in misel po malem se navadila na melodije in harmonije. Tudi v tretjem letu je še godba otrok le na poslušanje omejena. Zatoraj, če se kje pred kosilom ali po njem poje, naj so to zgodi pri navzočnosti otrok, da bi pazili, kako to gre, in naj se jim pri tem pomaga. Tudi je dobro, če kdo pred njimi na orožje (inštrumente) igra, ali je vzame s sebo v cerkev, kjer se skupno prepeva in orgija. V četertem letu začinjajo že nekteri sami prepevati; kteri pa sami še niso začeli, naj se ž njimi ravna, kakor v preteklem letu, naj le poslušajo. V totem letu se more dati posebno dečkom piščalka, boben, majhne gosle itd., da bi si sami žvižgali, brenčali in navadili si sluh na zvokove. V petem letu (če ni še začelo v četertem) je najzadnji čas, da so začnejo vaditi v prepevanji svetih pesmi, ki so namenjene slavi in hvali božji. Naj se uaučč razun molitve nekatere kratke popevke in pisnice n. pr,: „Te prosimo, usliši nas, in usmili se nas!“ In po malem več takošnih pesmic, ki so v pesmarici za vso čase in prilike zapopadene; tudi psalme: „Hvalimo otroci gospodina, David pripominja." — Takošnc pesmice in tim enake naj starši ali pestunje po dokončanem delu, ali po obedu prepevajo; na ta način namreč se je otroci jako lehko naučč ; kajti tu njihova pamet že bolje prijema, uegov poprej, dopada se jim to že celo zavoljo rithmov in melodij. Cern več pesmi znali bodo, tem več se jim bodo dnpadle, in božja čast in hvala glasila in pomnoževala se bode od dojenčkov. Blagoslavljena hiša, kjer tota Davidova muzika glasno doni! Zemljepis in zgodovina. (Daljo). Tvarina za zgodovino v šolah ptujskega okrajnega glavarstva: Friderik IV. • Friderik ptujski se je bojeval z ogerskim kraljem Andra-iem in pridobil celi Velikonedeljski okraj. Od leta 1199 je Velika-nedelja z Štirskim združena. Od zdaj je bil ta kraj podložen Ptuju. Pri Ormuži na cesti proti Humu je še sedaj zidan križ, kjer je Friderik, grof ptujski potolkel Madjare in tamkaj zakopal. S tem bojem je pridobil Ormuž, Središče, Sv. Miklavž in Bolfank. Vse te fare je dal Križnikom v posest, kteri je še zdaj imajo (leta 1200). Okoli leta 1660—1675 so sežgali v Šal ovcih, fare Središke copernico Tajčar; tu se še zdaj torišče kaže. Še pred nekterimi letmi so tamkaj dečki kres žgali, a sedaj to opustili. Tvarina za štajersko zgodovino. Grad in Kalvarija v Gradcu (pravljica). Kot velikan stoji gora Schokel na severni strani grad-ske doline, obdana z večimi in manjšimi visočinami. Neka starodavna pravljica pravi sledeče: Obhajali so kmetje na gori Schbkel nek praznik, kar se njim pridruži lovec z zeleno obleko, za k’obukom pa je imel zelena peresca. Pravil je, da pride ravno iz švicarskega pogorja in da je tam videl goro, imenovano Rigiberg, ki je tako velika, da je Schokel le kop zemlje proti ujej. Pa pravi, nadalje lovec, kteri ni bil nihče drugi, kakor hudi duh, da hoče tej gori, namreč Schokeljnu, tako velik verh napraviti, da bode potem višja od Rigigore na Švici; terja pa za svojo umetnost dušo tistega človeka, ki pride pervi ua verh gore. Pogodba se sklene. Zdaj zleti hudi duh od tod iz gore in doline, čez morje v daljno Afriko, tam od-terga od gore Herkules na koncu Afrike velikausko pečino in hiti ž njo nazaj v Štirsko. Ko se pa že Gradcu bliža, nagne sc sč svojo težo k zemlji, sreča ga ravno procesija bogaboječih ljudi proti Wildouu. Molitev pobožnih je njegov peklenski, hudoben namen uničila. Z vso serditostjoj zažene svojo težko breme k zemlji iu s tako naglostjo, da se mu pečina razdvoji in dva kosa vsak sebi na zemljo padeta. Še sedaj vidimo ti pečini, namreč Grad in Kalvarijo v Gradcu. Zdaj hiti hudi duh ves raz-togoten na goro Schokel in si napravi verh gore luknjo brez dna; imenuje se: „Vremenska jama.“ V tej jami se vidi zmiraj hudobna počast. Ako potočiš kamen v njo, strelja z gromom in bliskom iz nje. Zraven njega še stanuje tudi njegova babica, copcrnica vremena. Ona se prikazuje kmetom večkrat iu jim pošilja tudi nevihto. Starost nekaterih cerkev in leto njih stavb. Cerkev v Oelji 698, Ptuji 785, sv. Ožbaldu nad Ptujem, perva 846, zdoljna 1637; Benediktška v Sl. goricah 853, Ruška 1)00, Jareniuc 1135, lločjem 1146, Konjicah 1173, Ljutomeru 1174, Mariboru 1175, sv. Lenartu ua Goriškem 1203, na ptujski gori, perva 1230, druga 1424, farna 1491; Veliki nedelji 1235, Pavcla in Petera na Ptujem 1239, Slivnici 1245, Martina na Pogorju 1252, Središči 1112, Ormužu 1271, Peter pri Mariboru 1338, Brežice 1353, Crešnovec 1374, Laporje zgor. Polskave 1374, Sv. Križ pri Ljutomeru 1402, Wurmberg 144(1, Sv. Marko pri Ptujem (iz od Turkov razdertega tamošujega grada) 1493, Sv. Andraž 1513, Sv. Urban 1518, Divice Marije pri Sv. Petru 1517, Lenart pri Veliki nedelji 1520, Mala nedelja 1521, Lempahu 1530, Frajbamu 1532, sv. Janž 1533, sv. Ropert na Goričkem 1538, v Kanci 1544, sv. Peter pri Radgoni 1545, sv. Marjeta na Goričkem 1567, sv. Trikralji na Goričkem 1564, sv. Marjeta pri Ptuji 1597. v Cirkovcih 1603, sv. Vid 1610, na Holmu 1611, Polanjšak 1633, Sv. Trojica na Goriškem 1636, sv. Rok pri Hajdini 1645, Jeruzalem v ljut. goricah 1952, sv. Trojica v Halozah 1654, sv. Lovrenc in Miklauž na Dravskem polju 1662, sv. Barbara pri Vurmbergu 1667, v Cezanjevcih 1665, Andraž pri Leskovcu 1680, Jožef pri Mariboru 1683, Bolfank na Kogi 1687, sv. Miklavž v Ljutomerskih goricah 1697; sv. Tomaž pri Velki nedelji 1716, Svetinje 1720, Doljna Polskava 1747, Vurm bergi I. 1663, II. 1776. (V tem govoru so še navedeni v prav razumljivi besedi razni zgodovinski odlomki in životopisi, n. pr. Sv. Severin (avstr, apostelj.), Samo, kralj Slovencev, Cesar Maks na Martinovi steni, Marija Terezija, Cesar Jožef, Huni, Kolumb. Toda vsega tega zgodovinskega gradiva ne moremo zdaj priobčiti, ker še eno zgodovino itak priobčujemo. Ured.) Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliezku. Poslovenil Ivan Lapajne. Stari vele. (Dalje) § '27. Sparta in Likurg. V Lakoniji živeči Dorci so se po glavnem mestu Sparta tudi Spartanci imenovali. Likurg, mož kraljevsko rodovine, ki je živel 888 1. pr. Kr., uterjeval je dorsko gospodstvo v Sparti z notranjenimi naredbami. Najpervo je hotel Spartance kot voj-niški narod izroditi; da bi bili nepremagljivi, zato se je oziral posebno na telesno izrejo. Vse življenje je merilo na uterjenje telesa. Do sedmega leta so bili dečki v domači hiši, potem jih je deržava izrejevala. Hrana se jim ic v pičli meri dajala in bila je jako prosta, navajali so se na glad in žejo, na mraz in vročino. Po zimi in po leti so hodili bosi, gologlavi in lehko oblečeni. Da so se v telesnih bolečinah uterjevali, so je vsako leto enkrat šibali. Spoštovanje starih ljudi je bil poseben znak v odgoji spartanske mladine. V navzočnosti starejših deržavlja-nov ni smel nobeden mladeneč govoriti, razen, ako je bil prašan. V tem slučaju moral je le kratek odgovor dati. Izobraževanje duševnih moči merilo je pri Spartancih na to, da so se vadili v hitrem razumevanji in urnem izrazovanji. In to prednost so imeli Spartanci v taki meri, da je beseda 1 a-koničen došla celo v pregovor pri zaznamovanji tehtnega in kratkega izraza. Pripoveduje se, da je spartanski Leonada na poziv sovražnih Perzijauov, ki so terjali orožje, odgovoril: „Pri-dite si po nje!“ Ko se je nekdo izrazil, da je toliko Perzijanov, da.se solnce zatemni, ako s svojimi sulicami streljajo; odgovoril je hraber Spartanec; „Tem boljše bodemo v senci se bojevali.1' Likurg je hotel, da neha razloček med ubogimi in bogatimi ; radi tega je zemlje razdeleval tako, da je vsak euako veliko dobil. Spartanci pa uiso sami svojih njiv obdelovali, to so marveč storili njihovi hlapci, nekakovi sužnji, heloti zvani, s katerimi se je prav terdo ravnalo. Da bi lakomnost pri Spartancih zaterl in da ne bi tuji tcrgovci s svojimi kinči ali luksosom v Sparto dohajali, vpeljal je železni denar. Da ne bi tudi nijeden deržavljan boljše jedel od druzega, zato je vpeljal skupne obede, vsakdanja jčd je bila čem a juha. Kralj na Pontuzu, ki je čul o tej narčdni jedi, pridobil seje nalašč radi te juhe spartauskega kuharja. Bila pa je jako neokusna. „Verjamem“, reče kuhar, „naša juha diši samo onim, ki so močno delali in stradali." Na čelu spartanske vlade sta bila dva kralja, tima na pomoč je bilo starešinstvo, Geruzija imenovano. §.28. Ateno i n Solon. Po smerti kralja Kodra se je kraljestvo odpravilo, kajti mislilo se je, da nihče ni vreden Kodrov naslednik biti. Vpeljala se je republika ali ljiulovlada, kateri na čelu so bili tako zvani arhonti. Ker je pa manjkalo pismenih postav, tlačili so višji stanovi nižje, in vsled tega je nastalo nevarno nezadovoljstvo med ljudstvom. Arhon Dr ako n ni mogel s svojimi ostrimi postavami pretečega punta zadušiti, kar se oglasi Solon, eden izmed sedmerih gerških modrijanov, kot rešitelj. Njemu so njegovi soderžavljani jako zaupali, po svojem velikem potovauji pridobil si je bil pa tudi veliko izkustev in znanosti. Postavljen je bil zato kot zakonodajalec. Njegove postave so bile mile, on si je prizadeval iz svojih soderžavljanov ljudi plemenitega serca izroditi in je za umetnosti in znanosti vnemati. Najpervo je vravnaval dolgove siromašnega ljudstva. Dolžniki so bili namreč v slabem razmerji z upniki, ker so tim za sušnje služiti morali. To je Solon odpravil in tudi manjše obresti določil. Otroci so ostajali v hiši roditeljev, morali so pa v posebne zavode, gimnazije, hoditi, kjer so se telovadili, učili godbe in govorništva in knjige najboljših pesnikov čitali. Na čelu vlade so bili arh o n ti, poleg teh je bilo svo-tovalstvo 400 mož. Sklepi tega svetovalstva je poterjeval narodni zbor. Druga gosposka seje zvala arejopag, kateremu je bilo sodstvo izročeno, in kateri je versko vedenje in javno odgojo nadzoroval. Solonu so Atenci prisegli, njegove postave 100 let izpolnovati; odpotoval je potem v tuje dežele. Med njegovo nenavzočnostjo sc je na čelo valde kot sa-movladar (tiran) povzdignil Pi si str at, mož imenitne rodovine (1. 560 pr. Kr.), prideržal je toda Solonove zakone, olepšal Atene in pospeševal umetnosti in znanosti. Pa že njegovega sina Hipija so bili pregnali, moral je bežati k perzijskemu kralju Dariju. Da ne bi se zopet kdo samovladarstva polastil, vpeljal se je ostro cize m ali Srep na sodba. Če se je sumičilo katerega, da bi po njem nevarnost pretila deržavi, zbral se j§ narodni zbor, ki je na lončeno č r e p i n o (ostrakon) ali školjko pisal imena takih mož. Kdor je dobil 6000 glasov, bil je na 10 let pregnan v tuje dežele. §. ‘29. Perzijanske vojske. K Cirovemu perzijanskernu kraljestvu so pripadali tudi Gcrki v Mali Aziji. Te so Perzijani hudo tlačili, zato so se vperli proti Dariju (500 pr. Kr.) in premagali Sarde. Zato so pa Perzijani gerško mesto Milet vpepelili in punt je bil zadušen. Ko so pa Atenčani svojim rojakom z orožjem pomagali, zarotil se je bil Darij nad Atenčani se maščevati in vse Gerško premagati. Po neki pripovedki jo bil Darij nad to podporo tako raz-srdjen, da je svojemu služabniku zaukazal, trikrat na dan mu te le besede v spomin klicati: „Gospod, spomni se Atencev.'1 Nekaj let po zadušitvi malo-azijatskega upora poslal je prot' Atencem ladije in vojsko po suhem pod vodstvom M a r d o n i j a, toda ladije je vihar ob atiškein nosu (predgorju) razdjal in tudi vojska po suhem se je morala po velikih zgubah nazaj pomakniti. Toda Darij je poslal pod vodstvom D atija in Ar t afer n a še večjo vojsko. Pred njima so šli poslanci, da so gerška mesta pozivali, Dariju v znamenje podložnosti zemlje in vode vposlati. Veliko mest se je podverglo, toda Sparta in Atene ste pomorili poslanec. Vojska sovražnika je došla v Atik. Prestrašeni Atenci prosijo druge Gerko pomoči, toda zastonj. Samo malo mesto Pl a tej a pošlje 1000 mož. Z desetkrat manjšo vojsko se poda Miltijad, vojvoda Atencev, sovražniku nasproti in na ravnini Maratonski pribo jeval je sijajno zmago (490). Pobiti Pcrzi-janci so jadrali nazaj v Azijo. Zmagovalni Miltijad pa ni dolgo užival svoje slave. Radi nekega nesrečnega podvzotja, obsojen je bil v ječo, kjer je razžaljen rano umeri. Darij je zdaj skerbel v svojem kraljestvu za velikansko oroževanje, toda druge vojne ni doživel. Njegov sin Kserkses jo je nadaljeval, ko je bil vojščakov poldrugi miljon sebral. Prek Holesponta ali Dardanel sezidal je bil most, da je njegova vojska po njem bodila. Ko je pa most vihar razdjal, je kralj morje bičal in skalovje vanj metal. Sedem tednov in sedem noči je trajal prebod črez most in množina ljudstva se je črez severni del Gerške povodnji enako razlivala. Veliko gerških mest je zgubilo serčnost, le Spsrta in Atene no. Pod vodstvom spartan-skega kralja Leonida se je zbrala gerška vojska G000 mož, med njimi 300 Spartancev, da so obsedli edini vbod v srednje Gerško, sotesko termopilsko. Napadi Perzijancev so bili zastonj, Gerki so stali terdni, kakor zid. Kazalo se je ze, da mala četica Gerkov bode velikansko vojsko Perzijancev tu zaderževala, kar pokaže nek malovredni izdajalec Perzijancem stezo skozi goro, in Gerki so bili od zadej napadeni. Leonida jo poslal večino svoje vojske domu , sam pa je ostal s svojimi 300 Spartanci na mestu, kjer so v kerva-vem boju junaško urnerli. Na tem kraju postavil se je spominek s sledečim napisom: „Lacedemonoem naznani popotnik, tu da ležimo mertvi, ker velel tako je domovino ukaz/ Srečnejše od te junaške čete je bilo ladijevje, katero je vodil Tcmistoklej. Dvakrat je odbilo sovražnika pri A rtemi zi s kem nosu, na severni strani otoka Evbeja. Po nesrečni bitki pri Termopilah umaknilo se je na otok Salame. Vse srednje Gerško je bilo v rokah perzijanskili, zato so šli Atenci na svet Temistoklejev na ladije. Ta se je namreč sklicoval na delfiški orakel, ki je ukazal Atencem, za lesenim zidovjem varstva iskati. Med tem so sovražniki zapuščene Atene sežgali. Približevati so se začele tudi velikanske perzijauske ladije. Veliko Gerkov je hotelo v pervem strahu odjadrati. Temi-stoklej jo moral na najskrajnija sredstva misliti. Po zaupljivem sužnju je Perzijance pozval, naj Gerke po noči od vseh strani napadejo. Gerkom ni bilo zdaj druzega storiti, kakor častno zmagati ali sramotno se sovražniku vdati. S serčnostjo in obupnostjo so se bojevali in sovražnika pri otoku Salame popolnem pobili. Perzijanski kralj sc je hitro v Azijo nazaj umaknil. Zao stala vojska na suhem je bila v prihodnjem letu pri P late ji in istega dne tudi ladijevje pobito pri predgorji Mikale na maloazijatskcm bregu. Odsihmal si niso več upali Perzijanci Gerke v njih deželi napadati. C i m o n , hraber sin Miltijadev, šel je za sovražnikom tudi v Malo Azijo, kjer jih je na vodi in na suhem premagal in malo-azijatske Gerke osvobodil. (Dalje prih.) Dopisi. Iz celjskega okraja. Sploh se učitelji na kmetih pritožujejo: krajni šolski svet nič ne stori. Da, to je resnično, in tudi drugače skoraj biti no more. Krajni šolski svet, oziroma njegov voditelj načelnik jo kmet, on ne bore in tudi no razume šolskih §§§ v nemškem jeziku*) in razloži mu jih nobeden ne, kako naj todaj za svoje dolžnosti vč. Po kmetskih občinah se volijo udje v kr. š. svet, a izvoljeni no vejo zakaj; samo toliko si do-mišljujejo, da so učiteljevi gospodje, če njim no bo učitelj v volji, n. pr. ako znabiti 110 bo hotel orgljati, ga bojo pa zagnali in drugega poiskali, kteri bo v cerkvi samo okrogle delal. Saj je dosta znano, da pri kmetih le tisti za dobrega „lcrarjau velja, ki na orgle le poskočnice tolče, pa znabiti o pravom cerkvenem orgljanji še sanjati ne zna. Čakati se bomo morali kakšno desetletje, predenj bo kmot, učitelja kakor takega spoznal in spoštoval, a zdaj si ga še naš kmet, posebno v stranskih krajih le v osebi organista tolmači. — Naj se no tirja od kmetskega šolskega načelnika, da bi spolno-val svojo dolžnosti, ker pa jih ne pozna. Pri takem kr. š. svetu mora do-tični učitelj duša in voditolj taistega biti; zastonj mu je samo tarnati. Krepko in možato brez vse bojazljivosti naj stopi med može, razjasnjuje jim naj šolsko točke, da bodo zvedeli, da so za to imenitno nalogo voljeni, da učitelja v vsakej reči, pri šoli podpirajo. Da pa bo učiteljeva beseda veljavo imela, jo treba, da je on značajen, da živi v miru in ga ljudstvo spoštuje; na posebno klofuto In tercijalke se ni treba ozirati, ker taki ljudje se večkrat prederznejo brezimena pisma z vsemi gerdobami pisati. Kmetski načelnik res tudi nima časa se veliko s šolskimi, pismi pečati, posebno ko so šolski ured vedno vekša. Pri takih krajnih šolskih svetih naj učitelj skerbi, da bo on izvoljen za načelnika; izpodrine naj misel kmetov, kakor da bi on v šolskih zadevah nič govoriti ne imel, ampak povč naj jim, da ima on že postavno mesto v šolskem svetu. Pri Novi cerkvi je bil v pretečenih šestih loti tudi tak nedelavni svet; predrugačilo se je pa zdaj vse to. Gospoda kaplana sta oba v taistem, pervi od občine voljen, drugi kot zastopnik cerkve. Pri soji reče drugi, da, ako novi šolski svet 110 bo dolavnejši kot prejšnji, bo izstopil, kor bi ga moglo sram biti takoga šolskega sveta, in želi boljšo delovanje v oziru šolskoga obiskovanja. Za novega načelnika je bil izvoljen g. nadučitelj Zdolšek, kteremu no manjka poguma in pridnosti, in je s soudi z vso resnico delo v roko vzel. Zanikerni stariši so so pervič z dobrim opominjali, otroke vodno v šolo pošiljati; kteri niso na to ubogali, so bili k seji poklicani in nekterim zoperstavljalcem se je denarna kazen narekala. Ljudjo so zapazili resnico in šolsko obiskovanju je nrodjono. Iz sevniškega okraja. (Iz prijateljskega pisma.) V zadnjem dopisu iz Sevnico v „SI. Učitelju" so jo tiskovna pomota vrinila. Bodi tako dober i popravi v prihodnjej številki, da dobi gospa Dornjačova za poduk v ročnih delih v Sevnici 140 for., ne 40 gld., kakor je stalo. *) Pajkova tiskarna jih bode tudi v slovenskem jeziku izdala. Ured. Zelo razveselil me je dopis v zadnjoj št. našega orgaua, v kterem se poudarja, da naj bi »Učitelj“ s časoma Škrat na mesec, ali pa 2krat na mesec, a v večjej obliki izhajal. Kes, dobro, lepo i hvalevredno bi bilo za slovensko-štajerske učitelje, ko bi večkrat ali v večjej obliki izhajal. Vse res. Razveselilo me jo vse to radi tega, ker razvidim, da se nam za naš organ več bati nije. Vkoroninjcn je i izhajanjo je gotovo. In s tem sem čisto zadovoljen. Vsak naročnik gotovo težko pričakuje naš list, i radi tega bi nekateri želeli, da bi večkrat izhajal, ali premislimo, da nije dobro, ako se prenaglimo; mogoče bi bilo, da slovensko-štajerski učitelji opešajo, i kje potem toliko gradiva za vsacih 10 dni nabrati. Da je le izhajanje osiguvjeno, kar je na učiteljih samih ležeče, i če bi list tudi samo jedan pot na mesec izbajal, smo veseli, da ga le imamo, da novine iz domačega šolstva zvemo, i pedagogične spise naših (slovenskih) šolskih mož čitamo. Skoda bi tudi bilo, sedajno obliko premeniti. N;\j ostane značajen, v starej, okusnej obliki, s kakoršno se malo kateri slovanski šolski list more ponašati. Saj tudi »Zvon" v ravno tako velikej obliki izhaja, kakor naš organ. — Slovstvo. (Nove risanko). Češki učitelji so sestavili prav izverstno risanke v čveterih različnih številkah. Te risanke bode Felkl v Pragi izdal tudi s slovenskimi napisi. Za danes rečemo o njih samo to, da jih bodo slovenski učitelji in slovenski učenci prav veseli. — Kodar pridejo na svitlo, spregovorimo več o njih. (Učiteljem —pevcem.) V kacih 14 dneh izidejo narodne pesmi, katere jo uglasbil moj rojak i prijatelj g. Josip Kocijančič, univerzni študent v Gradcu. — Obsegal bode pervi zvezek 93 domačink. čveteroglasno postavljenih. Zvezek stane 1 forint. Učitelji, — pevci i prijatelji narodnega petja se uljudno prosijo v obilnem številu naročiti omenjene pesmi pri spodej podpisanem, — ter tako delati sebi i narodu čast. — V Mozirji IG. svečana 187G. Antonij Leban, mozirski učitelj. (Družba sv. Mohora.) Dne 1. februarja zbrali so se odborniki, da bi v pervi letošnji seji v presojo poslanim rokopisom prisodili razpisana darila. Izmed povesti sta najbolje dopadli: »Skušnjava in skušnja," spisal Jožo Križman, kaplan pri sv. Ivanu v Terstu in »Terno", poslal J. Ogrinec, profesor v Vinkovcih. Presojevalci so enoglasno obema prisodili darilo. Od spisov raznega, podučyivega zapopadka odlikovali so se zlasti trije, katere je odbor po enoglasnem nasvetu presojevalcev sprejel in obdaroval. So pa ti le: »Pravniške drobtine," sostavil dr. Janko Sernec, odvetnik v Mariboru. »Irci" zgodovinska razprava, spisal Anton Keržič, kaplan v Predvoru in »Perva pomoč pri naglem zbolenji," poslal dr. Jože Vošnjak, zdravnik v Ljubljani. Da si ravno ne obdarovana, vendar sprejeta sta bila še dva druga spisa, ki bosta „Koledar-ji“ prav primerna: „Žveplenke“ in životopis „Bonjamin Fran klin a.u Pisateljema so bodo do-tična nagrada določila po natisu rokopisov. — Šolske novice in drobtine. (^Učiteljsko društvo za slovenski Štajer".) Kot nova prava uda sta pristopila: Gr. Tono Brezovnik, učitelj v Vojniku in g. Andrej Gr o 1 o b, učitelj v Framu. (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seja 10. febr. Na prašanje vodstva noko realke, ali se učenci judovske vere smejo ob sabotili pisanja in risanja oprostiti, se je odgovorilo, da ne. — Dovolile so se štipendije mariborskim kandidatom, dozvolile starostne doklade, zaukazalo službo v Cezanjevcih še enkrat razpisati, ker je deželni odbor za pervega učitelja, ki so ondi nastavi, 50 gld. osebne doklade dovolil. Margareta Muršec so iinenujo industrijalna učiteljica v Konjicah, V seji 17. febr. so je med drugrni manj važnimi rečmi poterdil za okrajnega šolskega svotovalca v Bogate i Simon Škrabolj, nadučitelj v Slatini. (Iz kranjskega deželnega šolskega sveta.) Deželni odbor je priterdil: 1) da se France Vrančič v učiteljski službi v H'tiču definitivno priterdi; 2) da so ljudska šola v Senožečah v prihodnjih 2 letih razširi na 4 razrede, ter da se plačo učiteljev te šole ustanove ena s 600 gld., ena s 500 gld., dve pa po 400 gld.; 3) da se v proračun normalnega šolskega zaklada od leta 1876 naprej za čas potrebo stavi 260 gld podpore za pripravljevaluo šolo za vstop v mestno obertnijsko nadaljevalno šolo; 4) da se postavi v proračun normalno-šolsk- ga zaklada za 1. 1877 in 1878 po 1000 gld. podpore za zidanje nove šole v Dolskem. (V okrajnem š svetu na Volovskem) v Istri so: Jelušič, ravnatelj v Kastvi, Vajšel, učitelj v Hrušici, Vlah, kanonik v Kastvi, kateri so vsi narodni; drugi 3 udje niso vneti za omiko v slovanskem jeziku in duhu. Predsednik okr. š. sveta, glavar dr. Petrič, je skozi in skozi poštenjak. V tem smislu so „Narodu“ poroča. (Iz Materije.) (5 novih narodnih učionfi v matorijskej občini.) Ov-dješnje mjestno šk. vieče primilo je dno 18. t. m. potvrdjenje novih narodnih učiona: u Slivju, Vodicah, Markušinah, dalje na Golcu i Tatnah. U Materiji i Briezovici jesu več 2 učioni; daklo imat. če naša občina u kratko vriemc 7 sgrada za narodnu prosvjetu. Fiat applicatio i u inih občinah! Živio naš župan gospodin Župančič! (Za podučevanjo v nemščini) seje na Goriškom v 1. 1875 — 2000 gld. učiteljem dalo in sioer od onih 8000 gld., katere je dala država v podporo ondotnih ljudskih šol. Ali to četortino od 8000 ni znala vlada koristnejšo obrtniti, nego za brezvspešno nemščino? Kdor pozna razmere po Goriškom, n. pr. popolno pomanjkanje šolskih poslopij, mora reči, da je 1000 potreb večjih, nego je poduk v nemščini. (..Slovenske Matice") tajuik jo zdaj slovenskim učiteljem dobro-znani gosp. Andrej Praprotnik v Ljubljani. (Šolske smošnice), nabral jih T. B. II.: Učenec J. J. smijal se je v nedeljo pri božjej službi. Drugi dan pride katehet, v šolo. Začno ga radi te nespodobnosti kregati, davši mu naposled dve prav gorki ..packi" na roko. Pomilovajo vpraša katehet jokajočega učenca: „Kdo ti je kriv, da si zdaj tepen bil? Učenec brez pomisleka odgovori: „Bog“. — Pri pogovoru o pogrebu začue učitelj učencem nokaj o novodobnem sežiganju umerlih razlagati, liazloživši jim vse na tanko pogleda zadovoljno po šoli. Nek učenec moli dva persta kvišku. „No Mirko", vpraša ga učitelj, „kaj bi pa ti rad povedal?" Mirko vstane in se odreže: „