Kratki esej o grehu in grešnosti, S posebnim ozirom na greh požrešnosti in lenobe Miha Kosove Greh bi bilo» če na božični čas n e bi nekoliko poblize premislili tudi določenih vidikov krščanske misli. K temu nas zavezuje poseben čas v letu, ki naj bi bil posvečen skrivnosti učlovečenja, vesele no- vice. da je Bog med nami, majhen, krhek, zaničevan, naše oskrbe potreben» in kulturno-civilizacijsko dejstvo malikovanja, ki je iz tega praznika naredilo pocukranoveseljaško-polrošniško praznovanje, in ga pod plaščem politične korektnosti oropalo vsakršnega smisla. Seveda moj namen ni uničiti radosti, ki temu času pritiče. Moja ždja je zgolj prikazati, zakaj naj bi bili veseli» zakaj je božič pomemben. Oziroma natančneje, če je Božja Beseda postala meso v odrešenje vseh^ od česa moramo zares biti od- rešeni? Od česa naj bi bili odrešeni? Sledeč kateheličnim terminom, je človek grešen kot posledica Adamovega prvega greha in tako nezmožen direktnega odnosa z Bogom. Zato je Bog prišel na zemljo, da bi p o njem človek bil od- rešen greha in spel deležen Boga. Seveda, toliko kot je ta izjava direktna in jasna, toliko je nerazu- mljiva. Ker n i m a m o dovoijšnjega prostora, da bi spregovorili o celotni problematiki in ker to niti ni naš namen» bom poskušal predstaviti nekaj vi- dikov. kaj naj bi sploh označevalo biti-grešen in kaj greh. GREH IN KAZEN 2 e pred leti sem videl del televizijske animirane serije Simpsonovi, kjer je pater farnihiis Homer nelegalno priključil kabelsko televizijo, da mu ne bi bilo treba zanjo plačevati. Njegova hčerka, mala moralistka Liza, je v tem dejanju videla kr- šitev 5. zapovedi in že je zavohala žveplo in pri- kazalo se je videnje neskončnih peklenskih muk, ki čakajo n jo in n jeno druž ino zaradi tega obsce- nega akta. Seveda je takšno razumevanje greha, blago rečeno, banalno in popolnoma ne pristoji luterancem. kar naj bi Simpsonovi bili. Lutrova ost, ki je bila naperjena proti katolikom, je bila ravno v vprašanju razmerja dobrih del do odre* ienja. Lutrovo stališče je bilo, da z dobrimi deli ne bomo odrešeni, saj zaradi človekove grešno- sti ne more nobeno nase dejanje doseči dobrote Boga. Vsako dejanje, čeprav moralno dobro, je še vedno na zelo nizki ravni v primerjavi z Bogom. Dejstvo človekove grešnosti, ki je posledica Ada- movega greha, človeka toliko poniža, da nobeno njegovo delo ni zares dobro. Odrešenje lahko človek doseže preko vere in po Božji milosti. Kri- stjanova dobra dela so sad, so posledica vere. Kri- stjan opravlja dobra dela iz svobodne volje, ker jih hočeopravljati . ne pa zalo, ker bi j ih bil dolžan opravljati. Ali kot pravi evangelist: »Vzemimo, da je drevo dobro - potem je tudi njegov sad dober. Če pa je drevo slabo - potem je tudi njegov sad slab. Drevo namreč spoznamo po sadu*< (Ml 12, 33). Človek je lahko dober le preko vere in po milosti. Njegova dejanja so njegov sad. Seveda isto misel lahko tudi obrnemo. Če človek nečesa ne bo delal, npr. ne bo kradel, lo ne pome- ni, da je dober. Dejanje kraje je lahko posledica grešnosti, ni pa njen vzrok. (Mnogo hujše deja- nje kot nelegalna priključitev kabelske antene v svojem domu, je izkoriščanje popularnih serij in krščanstva za zastraševanje ljudi, da plačajo po- ložnice za kabelskega operaterja.) Človek, čeprav ne krade, ne nečistuje itd., je lahko še vedno zlo- ben. Lahko se zgolj boji tega početja, v svoji duši pa hlepi po tem bolj kot katerikoli razbojnik. V Matejevem e\'angeUju Jezus to poda na Govoru na gori: »Kajtipovem vom: 'Ce vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo'« (Mt 5, 20). Pravičnost farizejev in pismoukov je ravno mišljenje, da smo z izpolnjevanjem napisanih dolžnosti dobri in si zaslužimo odrešenje. Pavlov (in kasneje Lutrov) poudarek je ravno na tem, da si nihče ne more zaslužiti odrešenja. Odrešenje je stvar Božje milosti. Evangelist nalo podaja: »Sli- šali ste, da je bilo starim rečeno: 'Ne ubijaj! Kdor pa ubije» bo kriv pred sodbo.' laz pa vam pravim: 'Vsak, kdor se jezi na svojega brata, lw kriv pred sodbo(Mt 5, 21-22). »Slišali ste, daje bilo re- čeno: 'Ne prešuštvu j!' Jaz pa vam pravim: 'Kdor koli gleda žensko» da jo poželi, je v srcu že prešu- štvoval z njo'« (Mt 5, 27-28). Greh ni v samem dejanju, temveč v posameznikovi nastrojenosti do Drugega/drugega» do stvarstva, do družbe in v končni fazi do sebe. Greh je dejanje, ki izvira iz grešnosti. Zlobni džin jurizma »ki si nenehno želi sistema« tizirati verski vidik greha v nekakšno zakonoda» jo, kjer Bog podaja neke arbitrarne ukaze, ki jih mora človek ubogati, da ne bo kaznovan, ukrivlja razumevanje fenomena greha in grešnosti. Bog ni neke vrste absolutni vladar, ki se zabava s tem, da ljudem nalaga nemogoče dolžnosti. In pekel ni kraj za neubogljive poredneže, ki se upirajo Božjim ukazom. Greh ni prestopek proti Božji zakonodaji, saj Bog ni vzpostavil države. Bog ni prišel na svet, da bi svobodnega človeka zasužnjil, temveč zato» da bi zasužnjenega človeka osvobo- dÜ. GRESNOST IN PSIHOLOGIJA Na kratko smo poskušali prikazali zelo prisotno napačno razumevanje pojmovanja greha in gre- šnosti. Seveda» bodo rekli razsvetljenci, če to ni pravna norma starih ljudi, je pa zastarela psiholo- gija, ki je z novimi dognanji postala nepotrebna. Ali res? Ali lahko problem greha in grešnosti na hitro postavimo v psihologijo? Mislim, da ne. Kot sem želel v prejšnji reviji prikazati raznoli- kost razumevanja pojma znanosti skozi zgodovi- no, moram tudi tu poudarili, da ima sama beseda psihologija zelo dolgo in raznoliko zgodovino. Sam jo bom uporabljal v smislu moderne zna- nosti. Kot nam je znano iz Foucaultovih študij, se mo- derna psihologija rodi v 17. in 18. stoletju z usta- novitvijo umobolnic. V sanatorijih, pravi, je bila »norost« utišana. Če je »norost« prej imela svoj prostor v družbi kot tista, ki podaja nekaj, česar drugi ne vidijo ali slišijo, je kasneje postala bole- ženska deviacija» ki mora biti ločena od družbe in zdravljena. »Norost« je postala deviacija od »zdravega«. Zdrav posameznik je bil tisti, k i je bil racionalen in je lahko optimalno deloval znotraj družbe, bolni pa je bil deviacija tega zdravega človeka, torej neracionalen, nesocialen posame- znik, itd. V teh novih institucijah je bila »norost« utišana v smislu, da je bil ukinjen dialog med »zdravim« (ali »normalnim«) in »norim«. Zdravi in nori v umobolnici nista bila v dialogu enako- vrednih, temveč je nori postal znanstveni ekspo- nat, na katerega so lahko zdravi aplicirali teorije; teorije zakaj in kako norec ni zdrav. Čeprav se je v psihologiji (tn psihiatriji) skozi leta marsikaj spremenilo, ostaja še vedno na istih principih. Njena podlaga je neke vrste prikrita antropologija, ki definira, kaj človek je (in po- temtakem kaj je normalno). Zdravje (ali normal- nost) je ekskluzivistično. Vse ostalo je deviacija in potemtakem izločeno» potisnjeno v patologijo. (Vsakdo, ki je bil kadarkoli pri psihologu, pozna občutek, ko se s psihologom pogovarjaš in si on med pogovorom zapisuje sindrome, ki naj bi jih imel - kot da so stvari, ki jih govoriš, i^olj po* sledica tvoje patologije.) In čeprav se psihologija dandanes, če ne drugače, vsaj globoko v sebi, za- veda, da je časna, zgodovinsko pogojena, se nje- n ne definicije obnašajo, kot da so izvenčasovne in ve^^ne. Temeljijo na nekem idealu človeka, na de- finiciji, kaj je človek. Ta dcfinicija pa mnogokrat oslaja neproblemalizirana« in je v križišču med človekovim racionalnim delovanjem in družbe- nim funkcioniranjem. Oba vidika pa označujeta posameznikovo možnost optijnalnega izkoristka svojih potencialov za doseganje uspehov v druž- b i Seveda ta \ id ik človeka izgubi po jem grešno- sti, saj bi bila grešnost v sekuiarnem psihologi- stičnem obzorju deviacija od definicije zdravega človeka, medtem ko je v krščanski misli človek v temelju grešen. Človek v svojem človekovanju je grešen. Grešnost je izvorni eksistencialni vidik vsakega posameznika. GRESNOST IN BISTVO Za vpogled v krščansko misel o grešnosli člove- ka se bomo nekoliko sprehodili po Katekizmu Katoliške Cerkve, 02. zaradi omejenosti dolžine našega prispevka in lažjega razumevanja, p o nje- govem kompendiju (Katekizem katoliške Cerkve - Kompendij, Družina, Ljubljana, 2006, dostopen tudi na h t tp: //H-̂ VH-. vaücan. va/archi ve/ ccc/ i n- dex.htm). Čeprav sta tako katekizem kot njegov kompendi j narejena zato. da bi podala temeljne točke vere Cerkve na najbolj jasen način, da bi jih lahko vsak razumel, se pri podajanju naukov želita izogniti enostranskim interpretacijam. Da bi razumeli problematiko greha in grešnosli, se moramo zato preko interpretacije prebiti do po- mena, ki ga iščemo. Najprej se moramo nekoliko pomudit i v proble- matiki izvorne grešnosti človeka, ki je lastna vsa- kemu posamezniku. Vsak posameznik je grešen, ker je udeležen v iz- virnem grehu. Kot pravi katekizem: »Izvirni greh, v katerem se rodijo vsi ljudje, je stanje pomanj- kanja prvotne svetosti in pravičnosti. Je greh, ki smo si ga 'nakopali', ne 'storili'; je stanje rojstva, ne osebno dejanje. Zaradi enote izvira vseh lju- di izvirni greh prehaja na Adamove potomce s človeško naravo 'ne p o posnemanju, ampak po razmnoževanju . To prenašanje izvirnega greha je skrivnost, ki je ne moremo v polnosti razumeti (KKC'k 76.).« V Svetem pismu in tradiciji ima- mo dva opisa padca, ki podajata zelo podobno zgodbo in poanto - zgodba Luciferjevega in Ada- movega padca. Če se omej imo zgolj na slednjo, moramo najprej poudarit i mitično narativo te pr ipovedi Zgodba geneze v 1 Mz 2 , 4 - 3 , 24, pri- kazuje vzrok stanja, v katerem se je človek znašel. Ne prikazuje časovnega vzroka, temveč izvorni ali konstitutivni vzrok. Današnjemu človeku, ki je navajen na znanstveno govx>rico, lahko brez skrbi rečemo, da ni bilo nikoli nekega trenutka v času (oz. zgodovini), ko človek ni bil grešen. Miti niso {kot jih želijo razni znanstveni umi ra- zumeti) objektivni opis dogodkov, ki so se v času zgodili, ampak želijo podati neko eksistencialno {človekovanjsko) resnico, ki velja za vsakega po- sameznika. Ne gowr i jo o človeku kol genusu, kot biološkem primerku ali idealu, temveč o po- samezniku, živemu sleherniku, ki se je znašel tu- kaj in sedaj v svetu. Zaradi tega moramo gledati z nu jn im sumom, ko nekateri filozofi, sociologi, kulturologi in šekaksnilogi» pr imerja jo religije na zelo potrošniški način, v smislu, kaj n a m posa- mezna religija ponuja. Rekli bi: »V krščanstvu je človek izvorno grešen, v grštvu pa ne, ergo grška religija je boljša.«' I z m n i greh ni neke vrste do- gma, ki jo m o r a m o sprejeti, temveč je samorazu- mevanje posameznika. Je sam oraz ume vanje po- sameznika v odnosu do presežnega Drugega. Je razumevanje svoje majhnosti» ubogosti, krhkosti in nemoči. Pri tem pa se tako Sveto pismo kol katekizem izogibata kakršnikoli definiciji člove- ka, tako tistega pred grehom (Idealno stanje), kol tistega po grehu (tebe in mene), in posameznika opredeljujeta že v odnosu do presežnega. Človek je skrivnost. Vendar ne skrivnost kol zakritost, ki vztraja zaradi našega pomanjkanja znanja ali po- habljenega spoznavnega aparata. Skrivnost je, ker se, tisto kar človek je. vedno izmika definiranju. Človek je lahko zgolj opredeljen v svoji možnosti. Grešnost tako ni moralna oznaka, da je človek morda zloben, temveč človekovo stanje. »Posle- dica izvirnega greha je, da je človeška narava, ne da bi bila povsem pokvarjena, ranjena v svojih naravnih močeh, podvržena nevednosti, trplje- nju, gospostvu smrti, tn nagnjena h grehu. To nagnjenje imenujemo concupiscentia - poielji' ^ Poleg tega, da ta izjava sploh nc drži . Kot nam pokaže madžarsk i mislec Bela Hamvas, je izvirni g reh , p o takl^nem ali d r u g a č n e m razumevanju , ena izmed skupnih točk vseh mi t ičn ih mise ln ih sistemov. vost (KKC-k 77.).« Omenjene točke niso različne »deviacije«, različne pomanjkljivosti, temveč so različni vidiki enega in istega stanja grešnosti. Nevednost in nagnjenost h grehu sta dva vidika istega problema, istega izvornega stanja posame* znika. GREŠ LJ I VOST »Gresljivost (pregrehe), v nasprotju d o kreposti, so zle navade, ki zamračijo vesl in nagibajo k zlu. Pregrehe moramo porazdeliti v sedem tako ime- novanih glavnih grehov, ki so: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza. nečistost, požrešnost, lenoba ali acidia« {KKC-k 598.). Ta opredelitev potrebu- je kar nekaj obrazložitve. Gresljivost nastane s ponavljanjem in gojenjem greha. Vendar gre^jivost» v nasprotju s patolo- škim dejanjem, ki je direktna posledica patolo- gije, ni direktna, neobhodna posledica grešnosti. V psihologiji je vzrok vsakega dejanja določena patologija. Dejanja n imajo svojega smisla, temveč so rezultati vna* prejšnjih psiholoških stanj. Gre- šnost, nasprotno, označuje bistve- no človekovo stanje. Stanje, ki p o svojem bistvu vključuje svobodno voljo. Ta volitivna raven ali raven srca je ključna za razumevanje določenih vidikov greha tako na umski (Intelektualni) ravni kot na ravni delovanja (moralno-etični ravni). Kot nam pravi zgodba iz Geneze, je človek hotel postati kakor Bog brez Boga. To N'prašanje odpira pomembno problematiko» kaj po* meni biti kot Bog» oz. natančneje, kaj pomeni, da človek, ta posa- meznik, ta slehernik, hoče biti kot Bog. Če človek, ta grešni, krhek, daleč premajhen in prenizek v pri- merjavi s presežnostjo Boga, daleč preomejen, da bi razumel, kaj in kdo je Bog. hoče biti kakor Bog, to pomeni, da noče biti kakor Bog, saj niti ne ve. kaj na j bi to pome- nilo, temveč hoče sam biti bog. malik. Človek, ki hoče biti bog, je malik boga. ker hoče sebe in svo- je lastnosti povzdigniti na raven absoluta. O vsej širini problema malikovanja» ki je v ospredje prišel predvsem s pos tmoderno teologi jo^, se tu ne bomo ukvarjali. Za naš namen je po membna predvsem malikovalska narava prvega izvornega greha. Malik, izhajajoč iz besede mah ki pomeni mali bogy je neka partikularna stvar povzdignjena na raven absoluta. Značilnost ma lika je, d a j e nedialoški, da zgolj zahteva čaščenje vendar ničesar ne daje nazaj. Gresljivost pomen i gojenje grešnosti, v smislu, da posamezne osnovne vidike grešnosti absolutizi- ramo. Gresljivost, potemtakem, kot smo že prej izpostavili, nima zgolj moralnega vidika, tem- več tudi spoznavnega. Kot je omenjeno v KKC- •k 396., se v dejanju greha »kaže na neurejeno nagnjenje do ustvarjenih dobrin.« To moramo jemati s karseda širokim spektrom razumeva- ^ V povezavi s t o t emat iko p r i p o r o č a m v b r a n j e knj igo sodobnega filozofa [can-Luc iMariona, Malik in razdalja, ki je p red neka j dnevi izšla pr i založbi K U D Apokal ipsa . nja. Tako na spoznavni ravni (kot absoiutiziranje določene partikularnosti), kot tudi na moralno- -etični ravni (želja po ponavljanju - Don Juano- vstvo - ali doseganju nečesa - Faustovstvo - ker je to prava stvar). GREH POŽRE$NOSTI IN LENOBE Zgoraj povedano nam bo pomagalo uvideli pro- blematiko dveh izmed naglavnih grehov - greha požrešnosti in lenobe - v novi luči. Kar velja za ta dva, bi lahko aplicirali tudi na marsikaterega dru- gega, vendar bomo, zaradi prostorske omejenosti naše naloge, spregovorili zgolj o njiju. Noben od dveh grehov namreč ne prikazuje zgolj neke (ne)dejavnosti, temveč določeno nagnjenje ali odnos do »ustvarjenih dobrin«, torej posame- znikovo relacijo do stvarstva. To nagnjenje ali odnos pa označuje enoto spoznavnega in moral- no-etičnega vidika. Greh lenobe prvenstveno ne označuje okrnjene vo* Ije d o dejavnosti, temveč apatijo - zadovoljstvo z obstoječim. Apatija, tudi v svoji cinični in kritikar- ski preobleki, označuje predvsem brezup. Paralela moralnega vidika brezupa v spoznavoslovju, je mali- kovanje obstoječega sveta^. Kot da le-ta ne bi bil po- sledica človekovih dejanj, dejanj njegove svobodne volje skozi zgodovino, anv pak obstaja kot tak, sam zase. Kot da ni kontingen- ten» temveč subsiancialen, in edini način življenja je v posameznikovi p oko rit vi njemu. Podoben brezup vlada tudi v grehu požrešnosti. Greh požrešnosti pr\ 'enstveno označuje dobesedno slo p o hrani. Soroden grehu požrešnosti je greh pohlepa ali lakomnosti, ki je sla po dobrinah. V njiju je prisotno še eno mali- kovalstvo, malikovalstvo dobrin. Kar pomeni, da posamezniki vidijo v dobrinah in akumulaciji le- •teh absolutni smoter svojega delovanja. DEMONSKOST GREHA Češki mislec Tomas Halik (Tomaš Halik, Dota- kni se ran, KUD Apokalipsa, Ljubljana, 2010), pravi: »Demoni se izganjajo s tem, da j ih poime- nujemo; ko enkrat poznamo njihovo pravo ime, nimajo več oblasti nad nami.« Lue v judovskem okolju ni označevalo le posameznika, temveč tudi njegovo bistvo. Poimenovati ga, je pomenilo razumeti njegovo bistvo. Isto velja za greh. Greh je bistveno osebna zadeva in človek lahko le pri sebi prepozna svoj greh. Edina pot odrešenja je po poti razumevanja.* * Z izrazom »svet« tu mis l imo (po Beli I l amvasu , P a t m o s I, KUl^ Apokalipsa, Ljubljana, 2010) na pros tor človečkih s t ruktur , p redvsem ckonom.skih in poli t ičnih, ki obstaja jo v do ločenem kra ju in Času, v katerega j e posamezn ik u je t . Takšno malikovalstvo lahko sa*čamo tako pri apat ičnih osebkih, ki t rdi jo, du je svet že toliko pokva r j en , d a n i m a smisla niČ več naredi t i , kiH pr i c in ičnih kor i ln ik ih , ki trdijo, da je sicer l epo biti idealističen» a m p a k je svet pač takšen kot je in s e j e zaradi tega treba obnašat i tako, kol se.