GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Pred nami je leto 1967 in gospodarski načrt za io leto VEVČE, DECEMBRA — Predlog gospodarskega načrta Papirnice Vevče za leto 1967 je izdelan ter dan v razpravo in potrditev samoupravnim organom. Predlog plana temelji na doseženih rezultatih zadnjih nekaj let, kakor tudi na tržnih pogojih na domačem in tujih tržiščih, upoštevajoč pri tem razne predpise, sprejete z gospodarsko reformo. Plan proizvodnje predvideva, da bo v prihodnjem letu izdelano le za 3,2 0/o več papirjev kot letos, kljub temu, da je bila v tem letu izvedena rekonstrukcija I. papirnega stroja; v naslednjem letu podobne rekonstrukcije ne bo. Pri tem planu je treba upoštevati vse faktorje, ki vplivajo na višino proizvodnje. Med temi so tudi obratni dnevi papirnih strojev, ki jih bo v 1967. letu nekaj manj zaradi večjega števila planiranih praznikov in daljših remontov. Zato bo tudi stopnja izkoriščanja kapacitet nekoliko nižja. Proizvodnja lesovine bo v naslednjem letu za 3 % nižja zaradi boljše kvalitete, ki se je po določenem eksperimentiranju in raziskavah že v tem letu ustalila in ostala na višini, ki trenutno zadovoljuje našim potrebam. Ni pa rečeno, da bomo ostali pri tej kakovosti. V prihodnjem letu si moramo prizadevati, da se bo še izboljšala in jo bomo mogli uporabljati tudi pri proizvodnji surovih premaznih papirjev. V številkah izraženo predvideva proizvodni plan za leto 1967 naslednje količine: Brezlesni papirji t . . . 24.000 Srednjefini papirji t . . 8.000 Skupaj papir ton .... 32.000 Lesovina t...............3.500 CMC celuloza t . . . . 171 Izvoz in uvoz pomenita v našem gospodarstvu zelo važni po- stavki, posebno še sedaj, ko se trudimo, da bi uresničili gospodarsko reformo in s tem uspeli stabilizirati naš dinar. Naš predlog predvideva za leto 1967 povečan količinski in vrednostni izvoz v primerjavi z letom 1966 za okroglo 25a/o. Delež izvoza bo tako narastel že na 35 %> od celokupne proizvodnje papirja. Uvoz bo v prihodnjem letu približno na isti ravni kot v tekočem s pripombo, da se bo morebiti povečal za okoli 100.000 S, če bo potrebno uvoziti nekatere artikle za proizvodnjo premaznih papirjev. Bilanca izvoza in uvoza kaže, da bomo v letu 1967 na 1 $ uvoza realizirali 2,30 $ izvoza. Na podlagi takih proizvodnih rezultatov predvideva plan, da bomo ustvarili naslednje postavke v delitvi celotnega dohodka: N din Celotni dohodek . . 108.447.990 Porabljena sredstva . 77.735.000 V breme cel. dohodka 81.237.000 Dohodek................. 27.210.990 Delitev dohodka pa je razdeljena 30 °/i> na sklade in 70% na osebne dohodke. V nadaljnjem obravnava gospodarski načrt potrebe kadrov za prihodnje leto, delitev osebnih dohodkov po enoti proizvoda in znižanje stroškov LC, predvsem pa nadrobno razčlenjuje vrste in stroške izobraževanja. Na koncu prikazuje načrt še investicijsko problematiko. Največja investicija bo vsekakor dograditev in postavitev naprav za premazne papirje, ki bo končana v zadnjem trimesečju 1967. leta. Celotni načrt predstavlja dokajšnjo mero težav in resnosti pri nadaljnjem delu, zato bodo morali organi samoupravljanja pri sprejemanju le-tega sprejeti še vrsto predlogov za uspešno izvršitev predlaganega načrta. T. P. Zakaj KOLIČEVO, DECEMBRA — V novembru letos je osnovna šola Radomlje v sodelovanju z Delavsko univerzo Domžale in kadrovsko službo podjetja odprla v našem podjetju razred za dokončanje osnovne šole. V ta razred so se lahko vpisali delavci, zaposleni v papirnici Količevo, ki so že prej uspešno končali šesti ali sedmi razred osnovne šole. Kaj je vodilo kadrovsko službo, da je predlagala in upravni odbor, da je sprejel sklep o odobritvi stroškov za ta razred? Pri pregledu šolske izobrazbe zaposlenih smo ugotovili, da imamo 28 delavcev, zaposlenih v proizvodnji kartona in papirja, ki imajo končanih šest ali sedem razredov osnovne šole. Vsi ti delajo pri strojih in so mlajši kot 55 let. Na eni izmed svojih sej je upravni odbor obravnaval kadrovsko problematiko in sprejel med drugim sklep, da predlaga delavskemu svetu, da bodo v bodoče morali imeti poklicno papirniško šolo osi delavci, ki so in ki bodo zaposleni pri proizvodnih strojih. V poklicno papirniško šolo pa se lahko vpišejo samo delavci s popolno osnovno šolo. Takoj se je zastavilo vprašanje, kaj s tistimi delavci, ki že delajo pri strojih, pa nimajo poklicne šole. Odgovor je zelo enostaven: omogočiti jim, da jo končajo. Toda pogoj za vpis je popolna osnovna šola, te pa večina teh delavcev nima. Takoj je prišlo do sklepa o ustanovitvi razreda za dokončanje osnovne šole (zahteve glede poklicne šole veljajo predvsem za delavce roj. 1930. leta in mlajše, teh pa je precej). Seveda naš namen ni zgolj dokončanje osnovne šole. Jeseni bo Šolski center tiska in papirja odprl pri nas razred poklicne papirniške šole za odrasle in se bodo dijaki tega razreda, če ga bodo uspešno končali, lahko opisali v poklicno šolo. Zdi se mi. da je treba odgovoriti še na naslednje vprašanje: zakaj je organizirana šola za odrasle druge stopnje, to je za dokončanje sedmega in osmega razreda Zdravo, srečno in uspehov polno leto /967 želijo vsem članom Holefttiva, njihovim svojcem in poslovnim prijateljem samoupravni organi, organizacije in uredništvo „TSLAŠEGA 'DELA" šola za odrasle osnovne šole in ne šola prve stopnje, to je za dokončanje petega in šestega razreda, pa da postopoma gremo naprej. Predvsem iz dveh razlogov. Prvič, pogoji za tako imenovane osnovne šole za odrasle se zaostrujejo. Kot smo obveščeni od delavske univerze, bo v bodoče odpravljena možnost, da odrasli lahko končajo dva razreda o enem šolskem letu. To pomeni, da bodo morali odrasli, ki želijo končati osnovno šolo, normalno obiskovati šolo in v enem šolskem letu končati samo ne bi prepozno prišli do tega spoznanja. To splošno znano dejstvo ponavljam zato, ker so se tudi tokrat pojavile razne pripombe in govorice, ki če jih strnemo v eno, pomenijo: čemu nam spet šola? Kadrovski oddelek si spet nekaj izmišlja, kar ljudem ne »diši« preveč. Pripombe so bile v glavnem dvojne. Eni trdijo, da se tudi brez šole da delati papir in za dokaz navajajo dosedanjo prakso, drugi pa spet zahtevajo, da kadrovski oddelek poskrbi, da v tovarno pridejo že izšolani ljudje, Do 15 ton kaolina, naloženega na kamion na paletah zloži en viličar v pičle pol ure en razred. Možnost končanja dveh razredov v enem šolskem letu obstoji le še v šolskem letu 1966/67. Drugi razlog, ki je za nas bolj pomemben, in ki nas je silil, da gornjo možnost izrabimo, pa je potreba po novih delavcih s poklicno šolo. Kot je znano, se tovarna pripravlja na zgraditev nove lesobrusilnice in zgraditev premaznih naprav za karton. Že sedanja struktura strokovne izobrazbe ni zadovoljiva. Z novimi napravami bi se še bolj poslabšala, če ne bi pravočasno ukrepali. Razen tega bo v naslednjih letih odšlo v pokoj določeno število delavcev, ki sedaj delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva poklicna papirniška šola. Zato je nujno, da že jeseni 1967. leta odpremo razred poklicne papirniške šole za odrasle. Kadrovska služba namreč meni, da je treba o prvi vrsti omogočiti že zaposlenim delavcem, da si pridobijo ustrezno izobrazbo in šele nato iskati druge možnosti za pridobitev kadra s papirniško šolo. Ta druga možnost pride o poštev v primeru, da sedaj zaposleni delavci odklonijo ponujeno možnost. Zanimanje za ta razred med delavci ni bilo ravno veliko. Od 28, kolikor jih je imelo pogoje za vpis iz 111. ekonomske enote, se je v razred vpisalo 15. trenutno pa razred obiskuje 11 delavcev. To je komaj dobra tretjina. To pomeni, da se še vedno ne zavedamo dovolj dejstva, da čas in tehnika gresta svojo pot, pa če priznamo to ali pa ne. Verjetno bomo tudi pri nas nekega dne spoznali, da se brez šolanih ljudi ne bomo mogli obdržati med dobrimi in konkurenčnimi proizvajalci papirja, bojim pa se, da le da tovarna ni šola, da je šolanje v tovarni samo podpiranje lenobe tovarišem, ki se niso' hoteli šolati v razredih rednih šol in podobno. Na pripombe prvih bi odgovoril tole: Res je, da smo tudi sedaj delali papir, pa čeprav je bilo redno šolanih papirničarjev bolj malo. Res je tudi, da smo za naše razmere delali zelo dobro, da smo bili med najboljšimi proizvajalci papirja v Jugoslaviji, da je dolgoletna delovna praksa naših papirničarjev rodila lepe rezultate. Vse to je res. Toda res je tudi, da se znanost in tehnika razvijata tudi v papirni industriji in sta v zadnjih letih dosegla visoko raven. In tako resno dvomim, če jo bodo naši papirničarji dovolj obvladali zgolj s prakso: Ali imamo dovolj časa in denarja, da pustimo, da delavci ob strojih samo skozi prakso spoznavajo znanost tehnološkega procesa, pri tem ga pa nikoli celovito ne spoznajo? Mar ne daje šola, združena s prakso, celovitega papirničarja? Čemu potem zapirati oči pred stvarnostjo in še naprej potrjevati nevzdržno mišljenje, da je za papirničarja dober vsakdo? Ali ni tako mišljenje žaljivo za tiste pridne papirničarje, ki so si na ta ali oni način pridobili strokovno izobrazbo (kvalifikacijo)? Poklic papirničarja se čedalje bolj uveljavlja. Iz rednih in izrednih šol prihajajo vedno novi ljudje in vedno več jih je. Tisti, ki danes misijo, da je za papirničarja dober vsak, bodo nekega dne prišli do spoznanja, da so se zelo motili in verjetno bo marsikomu žal. Kar zadeva pripombe drugih, mislim, da tudi te niso utemelje-(Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja v novembru 1966 PAPIRNICA KOLIČEVO Papir . . Karton Lepenka . SKUPNO “/o izvršitve mes. plana . 109,1 . 102,9 . 113,3 . 104,0 Izkoriščenost proizv. kapac. 88,3 80,0 79,1 82,5 Proizvodnja v novembru je bila nad mesečnim operativnim planom, ki pa je bil precej nizek zaradi letnih remontov na vseh proizvodnih strojih. Letni remont je tudi vzrok nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti vseh glavnih proizvodnih strojev v novembru. Časovne izgube proizvodnih zmogljivosti pa so manjše, ker je bil na nekaterih strojih remont med prazniki v novembru. Proizvodnja papirja in kartona na proizvodnih strojih je narastla zaradi izboljšav strojev z remontnimi deli, pa tudi zaradi stimulativnejše oblike nagrajevanja posadk pri strojih. Manj zadovoljiva je kvaliteta izdelave in izmet proizvodnje, kar pa se bo verjetno izboljšalo s sprejemom novih norm za kvaliteto proizvodnje. Posebno občutna je velika razlika med količino izmeta in kvaliteto proizvodnje za domače tržišče in za izvoz. RJ Transport in skladiščenje surovin ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Plan Doseženo 1965 Papir . . . . . 100 107,8 87,4 Lesovina . . 100 106,4 Celuloza . . 100 111,8 Pinotan . . . . 100 110,5 C d oi CO +-> cH Ti g,X Sf l 88,6 Plan za mesec november je predvideval remont III. papirnega stroja, ki pa je bil opravljen že v preteklem mesecu. Zato kaže gornji indeks povečanje proizvodnje, ki pa je bila v resnici precej nizka. Nizka pa je bila zaradi naslednjih razlogov: manjšega števila obratnih dni zaradi državnih praznikov, velikega deleža ekspertnih papirjev, predvsem kulerjev v raznih barvah in nizkih gramatur ter povečanih zastojev. Izmeta pa je bilo nekoliko manj. Dokaj ugodna pa je bila proizvodnja lesovine, saj je bila kljub manjšemu številu obratnih dni večja od predvidene, pa tudi kvalitetno je v glavnem ustrezala postavljenim normati- VEVCE, DECEMBRA — Že nekaj časa pri nas del surovin transportiramo in skladiščimo na paletah. Čeprav je to napredek, se mi zdi, da pravega učinka še vedno nismo dosegli. Treba je še marsikaj napraviti, če se hočemo znebiti nepotrebnega in napornega fizičnega dela, doseči večji učinek in boljše sortiranje surovin. V prvi vrsti je treba na dvigalih »Radnik« nekoliko predelati kabine ali morebiti skrajšati vodila na motornih viličarjih. Dvigalo »Stiglitz« je v redu, kar se tiče odpiranja vrat. V poštev bi prišla tudi nabava dveh akumulatorskih viličarjev, da bi lahko prešli na docela mehanizirani Transport surovin. Na kratko bom opisal proces transporta in skladiščenja surovin na paletah. Voznik viličar odnaša palete od kamiona ali vagona in jih spodaj pri dvigalu odlaga. Nato dve skupini s po tremi delavci z ročnimi viličarji odvažata palete z dvigali v določena nadstropja. (Moram opozoriti, da se celotna skupina pelje s tovorom vred, kar je proti predpisom o uporabi tovornih dvigal.) Ista skupina se vrača z dvigalom v pritličje po novi tovor. Tak je sedanji proces razkladanja in transportiran j a surovin s kamionov. Pri razkladanju vagonov pa ostane proces isti, razen, da ena skupina, ki je prej odvažala palete, zdaj v vagonu pripravlja palete na vrata vagona. Iz tega je razvidno, da je za nas veliko pri-kladnejši dovoz surovin s kamionom. Zdaj pa še, kako naj bi izgledal transport surovin po novem načinu dela. Voznik viličarja bo odvažal tovor s kamiona oziroma vagona in ga direktno dostavljal v dvigalo. Pri tem pa bi, kot omenjeno, morali predelati ali dvigalo ali vodila viličarjev. V dvigalu bi imeli stalnega voznika dvigala, ki bi odpiral in zapiral vrata na dvigalu. V I., II. in III. nadstropju bi imeli voznike viličarja na akumulatorski pogon, ki bi odvažal palete na določeno mesto. Med tem časom bi se voznik dvigala vrnil po novi tovor. S tem odpade vsa skupinska vožnja z’ dvigali, odpade tudi transport z ročnimi viličarji, s katerimi dobesedno drobimo betonska in asfaltna tla, ki so v naši tovarni velik problem. Dosegli bi tudi večjo varnost pri delu, kakor tudi boljšo eksploatacijo dvigala, da ne govorimo o večjem delovnem učinku. Nakladanje kaolina na palete je nedvomno idealno rešeno, ko gre za razkladanje v tovarni, dokler kaolin ne pride do dvigala. Potem pa se stvar ne spremeni. Boli me pa zastarel način dela v klejski kuhinji. To sicer ne spada v moj resor dela, vem pa, da bi bila teža dela veliko manjša, če bi palete s kaolinom dovažali do mešalnih kadi za kaolin in da bi jih viličar dvigal na zato pripravljen oder ob kadeh v višini roba kadi. Ena izmed rešitev bi bila pa tudi montaža najenostavnejšega dvigala ob mešalnih kadeh kaolina. Rad bi še predlagal izdelavo zabojev za prevoz aluminijevega sulfata. Zaboji naj bi bili izdelani za prevoz z' viličarji in naj bi imeli vratca za praznjenje. S tem bi zelo veliko prihranil na času, galuna med prevozom in skladiščenjem ne bi onesnažili, znebili bi se nepotrebnega fizičnega dela. Prah od galuna zelo neugodno vpliva na oči in dihalne organe, povzroča solzenje in kašljanje. Zaželeno bi bilo, da bi galun dobavljali s kamioni. S temi izboljšavami bi po mojih grobih računih prihranili tovarni nad milijon starih dinarjev (z zmanjšanjem potrebnega časa za razkladanje na eni strani, oziroma s prihrankom na delovni sili, zlasti pri vnašanju v holandske mline, oziroma pri dovozu surovin do mlelnih naprav). Teh nekaj svojih predlogov dajem strokovnjaku v razmišljanje. Drago Kasagič Zakaj osnovna šola za odrasle (Nadaljevanje s 1. strani) Nobena šola na svetu ne tako izšolanega človeka, je moč pripeljati ne. da da ga na delovno mesto in mu reči naj začne delati. Pomeni, da je treba tudi ljudi, ki prihajajo iz šol, uvesti v delo, omogočiti jim. da šolsko znanje postopoma prilagodijo praksi. Razen tega življenje in razni predpisi terjajo, da se od časa do časa v tovarni organizirajo razne oblike izobraževanja. Zato je nujno, da tovarna ostane še naprej neke vrste šola za ljudi, le da je drugačna od redne šole. To je šola konkretnega življenja in dela. Glede pripombe, da s tem razredom podpiramo lenobo tistih, ki se niso hoteli šolati v rednih osnovnih šolah, bi rekel, da v tem je nekaj resnice. Namreč v tem, da je večina teh ostala brez osnovne šole ne zato, ker ni imela priložnosti, da jo konča, namreč iz povsem drugih razlogov. V te razloge se sedaj ne bi spuščal, ker bi me zapeljali predaleč. Dejstvo je, da je večina teh razlogov čisto osebne narave. Pač pa nekaj drugega je. Ti ljudje so tu, v tovarni, vprašanje je, kako zadostiti zah- Letošnja enajstmesečna proizvodnja v grafikonih — Vevče-Medvode tevi, da naj imajo vsi delavci pri proizvodnih strojih poklicno papirniško šolo. ko pa še osnovne šole nimajo. Rešitev bi bila dvojna. Ena je, v poklicni papirniški šoli izšolati čim več ljudi in kot bi ti postopoma prihajali, odpuščati vse tiste, ki šole nimajo. Taka rešitev bi bila skrajno nepopularna in s stališča sedanjih veljavnih predpisov o delovnih razmerjih težko izvedljiva. Druga rešitev bi bila v poti, ki smo jo sedaj ubrali in mislim, da je bolj pravilna. Ne smemo namreč misliti, da so to še vedno otroci iz osnovne šole, ki se ne zavedajo posledic svojega ravnanja. To so sedaj že odrasli ljudje in moramo pričakovati, da bodo razsodno ravnali, čeprav rezultati vpisa v ta razred kažejo, da se marsikdo še ne zaveda posledic. Omogočiti jim moramo, da popravijo napako, ki so jo zagrešili o osnovni šoli. Po mojem je nekaj drugega bolj važno, kot pa da se prepiramo okrog tega, ali je to podpiranje lenobe ali ne. Namreč vztrajati moramo pri zahtevi, da morajo imeti vsi zaposleni pri strojih poklicno šolo. To poudarjajn zato, ker se včasih zgodi, da nekateri zelo odgovorni tovariši v podjetju z nerazumevanjem gledajo na ta problem. V izogib morebitnemu nesporazumu moram še nekaj povedati. Ker sem ta članek napisal v zvezi z ustanovitvijo razreda osnovne šole za odrasle, v katerem so izključno delavci iz proizvodnje papirja in kartona, sem se omejil na obravnavanje problemov, ki se v zvezi s šolo pojavljajo o tej enoti. To pa ne pomeni, da v drugih enotah in sektorjih takih in podobnih problemov ni. Priznati je treba, da je ta enota življenjskega pomena za vso tovarno in je treba kadrovske probleme najprej v njej reševati. O tej zadevi sem skušal povedati svoje mišljenje, ne trdim pa da je to edino pravilno in dokončno. Vesel bi bil, če bi se v našem listu še kdo oglasil o tem problemu in povedal morda drugačno mnenje. Poprečna vrednost točke VEVČE, DECEMBRA — Po- prečna vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno decembra 1965 do vključeno novembra 1966: Brusilnica.............2,63 Priprava polnil........2,64 I. PS..................2,70 II. PS.................2,86 III. PS................2,60 IV. PS ......................2,68 Strojna dodelava .... 2,52 2,78 brez točka ur na normo Ročna dodelava.............2,48 3,09 brez točka ur na normo Energija...............2,91 Ostale ekonomske enote . . 2,63 Skupaj.................2,66 Menza..................2,80 Vevški upokojenci samoupravljavci in jubilanti so se spet sestali VEVČE, DECEMBRA — Ob prazniku republike so se v prostorih restavracije tudi letos zbrali upokojenci, člani samoupravnih organov, borci in tisti, ki so bili nagrajeni za dolgoletno delo. Vse udeležence je pozdravil direktor tovarne, tovariš Albin Vengust. Želel jim je dobrodošlico, povedal jim je o uspehih kolektiva od lanskega snidenja sem, na kratko pa tudi orisal načrt za prihodnje leto. Povabil jih je tudi na ogled tovarne. dobne pozdrave, ki so veliko pomenili, smo slišali. Poseben dogodek pa je bil obisk upokojenega strojevodje Toneta Ložarja pri I. PS. Kot vemo je bil ta stroj letos rekonstruiran. Ko smo Tonetu odprli vrata, je začuden obstal. Pred njim je tekel veteran papirnih strojev, prenovljen, z novo bleščečo haubo, z novimi električnimi pogonskimi napravami, s kontrolno opremo in drugimi izpopolnitvami. Všeč mu je bil stroj, pri katerem je Po zakuski in kozarčku belega ali črnega se je veliko upokojencev zbralo, da bi se podali med tiste stroje, ki so jim stregli leta in leta. Bili so zadovoljni. Stroji so tekli brezhibno, občutili so večji red, zlasti pa so opazili, da so papirji zdaleč lepši in boljši kot tam okoli leta 1950. Vse to jih je prevzelo, da nekateri kar niso mogli nazaj v restavracijo. Na delovnih mestih so še srečali svoje mlajše delovne tovariše in si prijateljsko segli v roke. »O, poglej ga Franceljna, kaže, da si zadovoljen na svojem delovnem mestu« ali »Tako, tako Tone, včasih si bil moj aufpasar (paznik), zdaj si pa že strojevodja,« in po- sam kot strojevodja delal 22 let, všeč mu je bil izdelek in pa red, ki je vladal v prostoru. Potem se je povzpel na stroj, obšel vse mostičke za stroje, skoraj božal ga je. Na koncu pa je kot strokovnjak izrekel pohvalo. Po ogledu so se nekateri vrnili v restavracijo. Igral jim je ansambel papirniške godbe domače viže. Tisti, ki jim je srce dopuščalo, so se tudi zavrteli. Žal je imel ansambel še druge obveznosti in je prekmalu nehal z igranjem. Zato je bila pritožba upokojencev kar upravičena, češ to je naše silvestrovanje, na pravem silvestrovanju pa nas tako in tako nadomesti mladina. S. R. Nagrade zaslužnim članom kolektiva ob dnevu republike MEDVODE, NOVEMBRA — Po sklepu DS je bilo v počastitev praznika republike organizirano tovariško srečanje članov ZB, članov organov upravljanja in nagrajencev. Kakor vsako leto je bilo tudi letos ob dnevu republike nagrajenih 13 delavcev za 18-let-no delo v tovarni. Med nagrajenci so bili: Gabrijela Jamnik, Alojz Avguštin, Jože Avguštin, Ivan Duhovnik, Anton Eržen, Jože Jenko, Franc Omejc, Anton Plešec, Janez Polenšek, Franc Svoljšak, Alojz Zavašnik, Vinko Zdešar in Zvonimir Žagar. Nagrade — ročne ure — je podelil in nagrajencem čestital predsednik DS tov. ing. Dušan Kogej. O po- menu praznika republike za jugoslovanske narode je spregovoril tov Jakob Gaber, predsednik tovarniškega pododbora ZB NOB. Očrtal je herojsko borbo jugoslovanskih narodov ter zmago revolucije, s katero so bili položeni temelji današnje socialistične ureditve. Med drugim je poudaril in dal priznanje organom upravljanja tovarne za skrb in razumevanje do članov Zveze borcev v tovarni. Tovariško srečanje je potekalo v prijetnem razpoloženju in zadovoljstvu vseh prisotnih. Ob tej priložnosti se pridružujemo čestitkam nagrajencem, ki so zasluženo prejeli praktična darila. J. L. Nekaj znanih obrazov — borcev na tovariškem srečanju ob dnevu republike v Medvodah Plavajoče tovarne celuloze Zanimiv švedski načrt za dežele v razvoju, ki imajo dovolj plovnega vodovja in so brez cest in drugih prometnih poti. VEVČE, NOVEMBRA — Dvoje švedskih podjetij — Eriks-bergswerft in AB — Civilengineering — sta razvili zanimiv načrt za dežele v razvoju, ki nameravajo začeti z lastno industrijo celuloze. Gre za kompletno plavajočo tovarno celuloze z letno zmogljivostjo 40.000 ton. V gozdnatih pokrajinah z ugodnimi surovinskimi pogoji naj bi vzdolž rek zazidali plovna telesa z veliko površino in najmanjšim možnim prevozom. v Avtorji načrta pravijo, da bi bila ta neobičajna naprava občutno cenejša, kot grad-d tovarne na katerem koli kraju. Naslednja prednost je v okolnosti, da v deželah s slabo razvitim cestnim omrežjem, ali celo brez njega, tako plavajočo obratno napravo prav lahko preložimo z enega v naslednji okoliš. Z normalnimi odplačili bi domačini te dežele v osmih letih tovarno odplačevali, medtem pa bi firma dala priložnost tako upravi kot kadrom v proizvodnji, da se pri delu izpopolnijo in sami vodijo proizvodnjo. Potem bi postala plavajoča tovarna celuloze last te dežele in bi mogla še najmanj 15 let služiti namenu. Predlog konstrukcije tovarne predvideva ladjo z ill.500 ton izpodriva vode in potopitvijo 4,5 m. Celotna dolžina ladje — tovarne naj bi znašala 125 m, širina krova 25 m, višina od pod-ladje do zgornje palube pa 12 m. Plavajoča tovarna celuloze naj bi delala po magnesium-bisulfitnem postopku. Ker regeneracija kemikalij ne predstavlja posebnih težav in ker je magnefitni postopek skoraj brez smradu, pri tem ni strahu za preveliko onesnaženje vode. Računajo, da bo plavajoča tovarna celuloze zaposlovala pri 40.000 tonah letne proizvodnje približno 800 ljudi. Predsednik delavskega sveta izroča nagrado za dolgoletno delo tovarišu Antonu Erženu Veselo razpoloženje na tovariškem srečanju v Medvodah Namssio razgovora z upokojenim delavcem tov. Janezom Šimencem MEDVODE, DECEMBRA — V pripravljalnici lesa je bil 1. decembra upokojen tov. Janez Šimenc. Nazadnje je delal pri prevozu lesa z Demag dvigalom. Ob odhodu v pokoj smo ga zaprosili za razgovor. Obljubil je, da bo namesto razgovora sam prispeval nekaj svojih vtisov in spominov. Zato objavljamo njegov prispevek z željo in prošnjo, da bi tudi drugi delavci sledili njegovemu zgledu in sodelovali v našem tovarniškem glasilu. Tov. Šimenc je zapisal: »Ko stopam v pokoj, bi napisal nekaj vrstic za ,Naše delo'. Dolga so leta do pokojnine in človek doživi dobro in tudi slabo. Jaz sem začel v stari Jugoslaviji in bom opisal kako je bilo takrat. Prišel sem v pisarno k ravnatelju prosit za delo. Pogledal me je od vrha do tal, me ocenil ter rekel naj pridem prihodnji dan delat kot ročni čistilec lesa. Tako sem pričel delati. V tovarni sta imela besedo dva človeka: ravnatelj in njegova gospa. Ta gospa je imela dva psa, katera je en delavec peljal vsak dan na sprehod. Bil je primer, da je na dvorišču pes delavca ugriznil v nogo, pa je bil tiho, da ni dobil knjižice. Spominjam se drugega primera, ko je ravnatelj šel v lužne stolpe in slikal lesni prostor. Če je kateri od delavcev stal, je dobil sliko in knjižico. Potem je prišel okupator in razposlal delavce na vse strani ter tovarno zaprl. Leta 1946 sem ponovno začel delati v tovarni in sem imel možnost obiskovati tečaj za pridobitev kvalifikacije, kakor tudi drugi delavci, kateri so se za to zanimali. Mladi delavci, izpopolnjujte se, da bo vsak za svoje delo in stroj lahko odgovarjal! Nadalje bi omenil naše organizacije v tovarni. Krvodajalsko akcijo organizira tovarišica Milka Trček. Za to akcijo se javi vsako leto lepo število ljudi. Vsak naj gleda, da bo dobil zlato značko, kakor jo imava Kastelic in jaz. Predsednik ZB je organiziral izlet v Kočevski Rog — bazo 20, kjer so naši voditelji dajali naloge za osvoboditev naše domovine. Kdor more, naj obišče ta kraj in se spomni težkih časov. Gasilska enota, ki jo vodi tov. Vlado Buh, se dobro vadi in spoznava aparate, katere mora vsak gasilec poznati. Je bil primer, ko je bil v lesočistilnici pri oljnatih stikalih kratek stik. Ogenj, panika med delavci. Naglo sem vzel aparat s C02 in v petih minutah je bilo pogašeno. Če ne bi bilo znanja, bi se bila pripetila milijonska škoda, tako pa je bila le minimalna. V tovarni imamo dve desetini in vsak mesec obvezne vaje. V trinajstih letih, kar sem jaz gasilec, smo imeli dobre uspehe. Večinoma smo izprašani gasilci. Tudi opremo imamo dobro. Opažam pa, da mladi delavci premalo vstopajo v gasilstvo. Premalo se zavedajo, da izgubijo kruh, če tovarna pogori. Na koncu želim vsem delavcem v tovarni tudi v bodoče lepe uspehe pri njihovem delu.« Predvidevanja kadrovske službe za poslovno leto 1967 VEVČE, DECEMBRA — Pred začetkom novega poslovnega leta izdelujemo načrte za prihodnje poslovno leto. Načrti o obsegu proizvodnje, prodaji izdelkov, nabavi potrebnih surovin, so dokaj natančni, medtem ko predstavlja planiranje v kadrovskih zadevah v večji meri prognoziranje o možnostih ali pa postavljanje ciljev, za katere se bomo v prihodnjem poslovnem letu zavzemali, da jih dosežemo. Kadrovska služ- ba ima glede uveljavljanja zastavljenih ciljev še poseben položaj, ker so njena predvidevanja v vsakem primeru vezana na tekoče obravnavanje organov samoupravljanja, tj. na številnih razpravah po komisijah in ekonomskih enotah, poleg tega pa je vse to tudi v zvezi s konkretnimi delovnimi rezultati v poslovnem letu. Namreč ciljev ni mogoče doseči, če gospodarjenje ne dosega potrebnega napredka. Kadrovanje V prihodnjem letu predvidevamo povečanje števila zaposlenih ob koncu kar za 61 delavcev, 7 pa jih moramo pridobiti zaradi izpopolnitve obstoječih delovnih mest. Tolikšno povečanje terja priprava posade za premazni stroj, ki je v gradnji. Stalež zaposlenih se bo predvidoma gibal takole: Žičnica preko Ljubljanice iz strojne dodelave papirja v skladišče komaj obratuje, kadar vode narastejo Mesec januar februar marec april . maj junij . julij . avgust Število zaposlenih Viri pridobivanja kadrov ................999 ................999 .............1010 .............1010 .............1010 .............1020 ...............1030 ...............1036 september...................1051 oktober.................... 1060 november....................1060 december.............■ . 1060 letno poprečje..............1027 Iz gornjega pregleda je razvidno, da bomo kadre za novi premazni stroj dobili predvsem iz vrst zaposlenih in štipendistov in le majhen del z razpisi. Seveda pa bo zaradi fluktuacije ca. 5°/o med letom razglašenih več prostih delovnih mest, kajti v zgornjem načrtu so upoštevani samo tisti, ki jih potrebujemo za povečanje staleža. Po ekonomskih enotah je prikaz na obstoječih delovnih mestih naslednji: to £ M S S EE X £ £ M S 1 d-< svojih prostih sredstev takoj po zaključnih računih za posamezna leta in sicer 1966, 1967, 1968, 1969, 1970 in 1971. Navedena sredstva bodo vložena v vezani depozit za nedoločen čas z odpovednim rokom 5 let in 6 %> obrestno mero. Za podpis pogodbe o vezanem depozitu s Kreditno banko in hranilnico Ljubljana sta pooblaščena direktor in računovodja podjetja. Suport brusilnega stroja Bralci! Pišite nam, kakšno Naše delo si želite v 1967. letu Montaža »Stemabloc« kotla Nesreče pri delu v Vevčah (Od 13. 11. do 13. 12. 1966) VEVČE, DECEMBRA — V papirnici Vevče se je v zadnjem mesecu pripetilo precej več nesreč, kot v preteklih mesecih letošnjega leta. Od štirinajstih nesreč je bila ena težja in bo imela za posledico invalidnost ponesrečenca. Vse nesreče se dogajajo zaradi slabe organizacije in nezadostne varnostne discipline ponesrečencev. Mirko Škvorc se je ponesrečil 19. novembra pri čiščenju vzdolžnega rezalnega stroja. Poškodoval si je desni kazalec tako, da ga je vtaknil v sesalec za prah, ki je nameščen na vzdolžnem rezalnem stroju. Vzrok nesreče: neupoštevanje varnostnih navodil in trenutna neprevidnost. V staležu bo ostal mesec dni. Jakob Keber se je ponesrečil 18. novembra na II. holandcih. Pri potiskanju vozička je gledal proti tračnicam, pri tem pa pozabil na odprtino za vnos, zato je z levo nogo zdrsnil v vnašalno odprtino, se ujel na zaščitni mreži in si ob njej močno poškodoval golen leve noge. V staležu bo ostal okoli 3 tedne. Vzrok nesreče •—■ neprevidnost ponesrečenca. Peter Lajovic se je ponesrečil 21. novembra v embalažni delavnici na nihalni krožni žagi. Pri pripravi lesa za razžagovanje se je zadel s prstancem desne roke ob vrteč žagin list in si ga precej poškodoval. Do nesreče je prišlo zaradi trenutne neprevidnosti ponesrečenca. V staležu bo ostal okoli 3 tedne. Stane Meljo se je 25. novembra poškodoval pri mokri skupini III. papirnega stroja. Z levo roko je čistil nabrano papirno snov pri III. izžemalni klobučevini. Pri tem ga je zagrabila izžemalna klobučevina, ki mu je zasukala roko preko valja ob kovinski del stroja. Ponesrečenec ima poškodovan komolec roke in je ostal v sta-iežu 18 dni. D j uro Brda se je pri nadurnem delu 30. novembra poškodoval pri II. papirnem stroju. Priskočil je delavcem stroja na pomoč pri čiščenju. Padel je z deske, ki je bila slabo postavljena na ograji podesta in si pri tem zvil levo nogo v členku stopala. V staležu bo ostal okoli 3 tedne, vzrok nesreče je tesno delovišče, predvsem pa slabo postavljena deska. Franc Ambrož se je ponesrečil 2. decembra, ko je delal pri remontu IV. papirnega stroja. Ob zid je postavil kovinsko lestev, da bi popravil lopatice kaloriferja. Ker lestev ni bila primerna, niti mu jo nihče ni podpiral, je zdrsela na gladkih betonskih tleh, z njo vred pa tudi delavec. Padel je z višine 3 metrov in si poškodoval desno roko v zapestju. V staležu bo ostal okoli 18 dni. Vzrok nesreče: neupoštevanje varnostnih navodil ponesrečenca samega. Vanja Lorbek, delavka v dodelavi papirja, se je 2. decembra ponesrečila pri nameščanju kovinskega droga. Skozi zvitek papirja je delavki obroč droga in sam drog poškodoval kazalec desne roke. V staležu bo ostala približno 10 dni. Za nesrečo sta kriva tako ponesrečenka, kakor tudi njen sodelavec, zaradi neprevidnosti. Težja nesreča se je pripetila 1. decembra polkvalificiranemu delavcu Atilu Daferoviču. Do poškodbe je prišlo pri natikanju pogonskega jermena na jermenico, ki poganja vodilo sejalnega bobna. Zobati kolesi, ki poganjata sejalni boben, sta zagrabili jermen in obenem tudi ponesrečen-čevo desno roko. Ponesrečenec ima močno poškodovano dlan in prste desne roke. V bolnišnici so mu morali amputirati 3 prste, dlan so mu sicer rešili, vendar mu roka verjetno ne bo mogla služiti za težja fizična dela. Po ugotovitvah posebne komisije inšpektorata za delo je glavni vzrok nesreče nedovoljeno nameščanje jermena na jermenico. Delavec je priznal, da ne bi smel med pogonom nameščati jermen nazaj, vendar je to storil zato, ker je bil njegov sodelavec trenutno od- soten. Naprava za sejanje izmeta je nameščena v tovarni že od leta 1942 in je to prva nesreča na tej napravi. Podest, na katerem je stal ponesrečenec, se uporablja lahko le za čiščenje sejalnega bobna, kadar stroj stoji. Med obratovanjem pa nihče od zaposlenih nima kaj delati na tem podestu. Ponesrečenec bo ostal v bolniškem staležu najmanj 3 mesece. Podana je osnova za invalidsko ocenitev. Matija Dukarič se je 6. decembra ponesrečil na lesnem prostoru. Dvometrsko poleno mu je padlo na stopalo leve noge. Zaradi močnega udarca mu je počila kost nad stopalom. V staležu bo ostal mesec dni. Vzrok nesreče je bila neprevidnost pri jemanju lesa iz skladovnice. VK električar Drago Silič se je ponesrečil 12. decembra pri popravilu električne instalacije. Pri popravilu dvigalnih vrat se je urezal z nožem v kazalec leve roke. Gre za nesrečo lažjega značaja, ki bo zahteval ca. 5 dni sta-leža. Delavec na holandcih Pavel Končar se je 13. decembra ponesrečil na holandcih. S sodelavcem je popravljal ležaj transportnega vozička — žabe. Ležaj in os sta delavcu poškodovala palec desne roke. Ponesrečenec bo v staležu okoli 10 dni. Vzrok nesreče je bila trenutna nepazljivost obeh delavcev. Zgornji podatki kažejo na velik porast nesreč, zato ponovno opozarjamo zaposlene delavce, naj spoštujejo varnostna navodila nadrejenih in upoštevajo vse varnostne ukrepe, kr so potrebni za posamezna delovna mesta. Le z disciplino in stalnim upoštevanjem vseh potrebnih varnostnih ukrepov lahko zmanjšujemo nesreče pri delu na zaželeni minimum. J. V. Nesreče pri delu v Medvodah Medvode: V obdobju od 17. IX. 1966 do 9. XII. se je pri delu ponesrečilo 7 delavcev, dva pa sta se poškodovala na poti na delo. V tem času se je največ nezgod pripetilo delavcem iz priprave FRANC CVEK, pomočnik pri izžemalnem stroju, si je dne 18. IX. 1966 pri dviganju valja ob menjavi traku poškodoval hrbtenico. ARIF MAHMUTOVIC je dne 19. IX. 1966 nakladal les na prikolico. Pri tem pa ga je kos lesa udaril po glavi. Tej nezgodi je verjetno delno pripomogla tudi slaba razsvetljava lesnega prostora. JOŽE PRAPROTNIK, traktorist, se je dne 14. IX. 1966 poškodoval, ko je na poti na delo padel. HUSO LAKIČ, razkladalec surovin, se je poškodoval po glavi, ko je razkladal premog iz vagona. Ta nezgoda se je dogodila 23. X. 1966, ker je pomožna naprava za razkladanje premoga padla z vrat vagona. IVAN PODVIZ, nakladalec lesa, si je poškodoval prst desne roke pri spodrsljaju in padcu na mokrem lesu dne 1. XI. 1966. JANEZ GABROVŠEK, sušilec v pinotanu, se je poškodoval dne 29. X. 1966 na levi nogi, ko je na poti z dela padel z motorjem. AVGUST OKRŠLAR, nakladalec lesa, si je poškodoval desno nogo dne 3. XI. 1966, ko mu je na prikolici spodrsnilo. ANDREJ ROZMAN, vodja priprave lesa, se je poškodoval po delu obraza, ko je nastal obločni plamen pri vklopu transportne naprave dne 14. XI. 1966. IVAN JEZERŠEK, razkladalec surovin, se je poškodoval po boku zaradi padca kosa lesa dne 8. XII. 1966. Ob tem bi želel opozoriti še na nekatere posebnosti. Predvsem se je v zadnjem času pojavilo več primerov, ko so bile nesreče pri delu prijavljene prepozno in celo precej preko okvirno določene- ga roka, to je 24—48 ur. To se dogodi predvsem takrat, če je poškodba v prvotni obliki majhna, pa potem kasneje nastopijo komplikacije. Zato je potrebno, da se interno prijavijo vsake, tudi manjše poškodbe. Velikokrat pa v prej navedenih primerih poškodovani nima ustreznih dokazov in prič o poškodbi pri delu, kar še bolj otežkoča raziskavo nesreče. Druga zadeva pa so ročne lekarne po oddelkih. Te so v osnovi namenjene za nudenje prve pomoči. Da pa bo to vedno mogoče, je potrebno, da so te ročne lekarne ustrezno opremljene in pa dostopne. Za opremljenost ročnih lekarn so dolžni poskrbeti vodje oddelkov in izmen. Ročne lekarne pa morajo biti vedno na razpolago ne glede na izmene, ali pa odsotnost posameznikov. Pri tej priložnosti pa bi želel omeniti odnose nekaterih članov našega kolektiva do rednih zdravstvenih pregledov. Ti so prvenstveno potrebni za izvajanje zdravstvene preventive in pa delno tudi zato, ker obstajajo zakonska določila (zakon o delovnih razmerjih, zakon o varstvu pri delu). Vendar pa imamo v našem delovnem kolektivu nekaj posameznikov, kateri te zdravniške preglede dosledno zavračajo, morda celo zaradi različnih predsodkov. Rad bi dodal, da se sedaj za posamezna delovna mesta uvajajo poleg rednih tudi specialistični pregledi, če to razmere delovnega mesta zahtevajo. To vprašanje je podrobneje obdelano v osnutku novega pravilnika o varstvu pri delu. V. B. Poročilo o nesrečah pri delu v papirnici Količevo KOLIČEVO, DECEMBRA — V mesecu novembru sta se v podjetju ponesrečila dva delavca. Ponesrečenca sta zaposlena na transportu. Glede nesreč je transportni oddelek v tem letu najne- srečnejši. Do 30. 11. 1966 beležimo v tej enoti kar 17 nesreč, ki so zahtevale zdravniško pomoč. To je več kot polovica vseh nesreč, ki so se do konca novembra zgodile v tovarni. S tega lahko sklepamo, da pri transportu nekaj ni v redu. Naš notranji transport je vse preveč prepuščen »sreči«. Transport je vse premalo organiziran, še manj pa je osebne previdnosti in premišljenosti pri delu. Dne 24. 11. 1966 se je ponesrečil Jožo Vuk pri nakladanju papirnih odpadkov. Pri nakladanju bal na traktorsko prikolico je padla bala s sklada in ga zbila s prikolice na tla. Pri padcu si je zlomil levo roko nad zapestjem. Dne 26. 11. 1966 je Ištvan Te-rek s sodelavci prevažal lepenko z ročnim transportnim vozičkom v skladišče gotovega blaga. Pri prevozu je držal za oje vozička, dva sodelavca pa sta potiskala breme. Pri prevozu sta sodelavca močneje pritisnila voziček, ki je Ištvana prehitel ter mu povozil stopalo desne noge. Takih in podobnih poškodb je z dneva v dan več. Nepazljivost in neresnost največkrat botrujeta tem poškodbam. To podjetje precej stane. Poškodovanci pa niso skoraj nič prizadeti,_ ker dobijo 100% nadomestilo. Če bomo še nadalje stimulirali nesreče, ki so se pripetile zaradi nepazljivosti in neresnosti, toliko časa lahko računamo, da število nesreč pri delu ne bo padlo. Služba za varnost pri delu Dopisujte v Naše delo Sklepi DS tovarne celuloze Medvode MEDVODE, OKTOBER, NOVEMBER — Na oktobrski seji je DS tovarne pregledal poslovanje tovarne za obdobje devetih mesecev. Finančni rezultat za omenjeno obdobje je dokaj ugoden. Precej razprave pa so posvetili vprašanju plačevanja skupnih služb, porastu izgubljenega delovnega delovnega časa, bolezninam ter uporabi sredstev za investicijsko vzdrževanje. Člani DS so v razpravi poudarili, da se mora nadurno delo tudi v bodoče zmanjševati. Med drugim se je v razpravi pokazalo nezadovoljstvo s stanjem čistoče v obratih ter s poslovanjem obratne okrepčevalnice. Glede na to, da zadružna gradnja v letošnjem letu ni mogla steči, ker za tovrstno gradnjo ni pravega interesa, niti ni bilo rešeno vprašanje lokacij in gradbenih dovoljenj, je DS sklenil naložiti pri banki kot vezana sredstva, da pridobimo v 1. 1967 pravico do posojila v višini 150 % naloženih sredstev. Pri banki se naložijo sredstva, ki so bila predvidena za zadružno gradnjo. Krediti individualnim graditeljem se postopno koristijo. DS je na omenjeni seji sklenil, da se zaradi normalnega dela pri nakladanju celuloze s pomočjo palet nabavi še en viličar. Za zemljišča ob industrijskem tiru so lastniki zahtevali 600 starih din za m2. DS je pogodbe za ta zemljišča potrdil in sklenil, da se izplača odškodnina. Na omenjeni seji je DS obravnaval tudi priporočilo mestnega odbora SZDL glede zaposlovanja mladine ter sklenil, da se mestnemu odboru SZDL pošlje ustrezno poročilo. Na svoji redni seji v novembru je DS razpravljal o poslovanju tovarne v mesecu oktobru. V razpravi je prevladalo mnenje, da bi morali rešiti vprašanje prikazovanja zalog. Da bi bil prikaz rezultatov poslovanja realnejši, bi morali prikazovati vso celulozo, ki je odposlana v Papirnico Vevče, kot realizirano. DS je nadalje sklenil, da se nagradi 13 članov kolektiva za 18-letno delo v tovarni, v počastitev 29. novembra — dneva republike — pa se organizira tovariško srečanje članov ZB, članov organov upravljanja in nagrajencev. Za druge člane kolektiva pa organizira sindikalna podružnica malico. DS je sprejel predloga komisije za nagrajevanje, po katerih se poveča vrednost delovnega mesta za cestarja, za laborante in belilce pa ostane vrednost delovnega mesta nespremenjena. Po predlogu stanovanjske komisije, na podlagi rezultatov točkovanja se dodeli družinsko stanovanje v stanovanjskem stolpiču tov Vuka-šinu Lutovcu. Tov. Ivanu Brdniku pa je bilo odobreno posojilo za individualno gradnjo v višini 4.000,00 N din. Na isti seji je DS zavrnil predlog komisijie za varsitvo pri delu za dopolnitev pravilnika o zaščitnih sredstvih s pripombo, da mora komisija ponovno proučiti predlog ter upoštevati samo najnujnejše potrebe. Med drugim so člani DS bili soglasni, da tovarna za 29. in 30. november obratuje. Gasilcem se je povečala nagrada za gasilske vaje. J. L. Novi predpisi s področja socialnega zavarovanja KOLIČEVO, DECEMBRA — Živahna zakonodajna dejavnost zvezne skupščine v času po začetku izvajanja gospodarske re-forme se kaže tudi na področju socialnega zavarovanja. V juliju letos je bilo sprejetih več pomembnih zakonov, ki urejajo nekatera vprašanja socialnega zavarovanja. . Pereč problem, poleg drugih, ie financiranje zdravstvenega zavarovanja. Že v letu 1965 se je pro-blematika okoli tega financiranja izredno zaostrila, ker je bilo ugotovljeno, da so stroški za zdravstveno zavarovanje hitreje naraščali, kot je to dopuščal porast narodnega dohodka. Zato vsi ti novi zakoni hočejo zajeziti porast stroškov socialnega zavarovanja. Naj omenim, da so stroški zdravstvenega zavarovanja v preteklih letih naraščali kar za približno 30“Vo v letu! V zvezi s tem je bil sprejet nov temeljni zakon o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, osnove za izračun nadomestila bolniškega nadomestila in plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje delavcev. Osnova za nadomestilo je osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delovne uspehe, dosežene z delom na svojem delovnem mestu, po osnovah in merilih, ki jih je delovna organizacija določila v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov delavcev, z drugimi besedami, ves zaslužek za redni delovni čas z vsemi stalnimi dodatki (dodatek za stalnost, dodatek na račun povečanja življenjskih stroškov, dodatek za nočno delo, dodatek za nedeljsko delo, normo, vsa nadomestila za bolniško, za redni in izredni dopust itd.) skratka vse, kar dobi delavec kot izplačilo za redni delovni čas. Nadure se vzamejo kot podaljšani delovni čas le v primerih, in ob pogojih iz 43. in 46. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih, in ki so citirani v našem pravilniku o delovnih razmerjih v 54. členu, ta pa se glasi: Več kot polni delovni čas je delavec dolžan delati: — kadar zadene podjetje nesreča ali se taka nesreča neposredno pričakuje, toda samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva (poplave, potres, požar). — V primerih, ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila večjo materialno škodo in sicer: a) popolna izpraznitev snovi iz vseh mešalnikov pred večjimi zastoji strojev in čiščenje strojev in naprav, b) razkladanje surovin iz vagonov v primerih, kadar jih zaradi prihoda večjega števila v polnem delovnem času ni mogoče razložiti in bi to povzročilo občutne materialne stroške zaradi plačevanja stojnine, c) kadar v primeru izvoza blaga čaka na vkrcanje v pristanišču ladja, pa se v polnem delovnem času ne da pravočasno pripraviti pošiljke za izvoz. — Kadar je potrebno odvrniti okvaro, zaradi katere stroji stoje. — V primerih večjih popravil in letnih remontov. — V primerih menjave strojne vprege (sita, klobučevine). — V primeru, ko je delavec delal na delovnem mestu polni delovni čas, pa ni dobil redne zamenjave. V tem primeru je predstojnik dolžan, da mu čimprej, najpozneje pa v 4 urah po končanem polnem delovnem času preskrbi zamenjavo. Če delavcu v navedenem času zamenjava ni zagotovljena, ima pravico prenehati z delom in zapustiti delovno mesto. Ne morejo se upoštevati pri izračunu osnove za pokojnino ali nadomestilo bolniškega izostanka vse ure preko polnega delovnega časa, ki so bile odrejene zaradi nadomeščanja sodelavcev med dopustom, dela na bilancah v knjigovodstvu, razna dežurstva, nadure šoferjev, nadure v menzi, bifeju, skratka vsa tista opravila. ki predstavljajo del rednega procesa v poslovanju podjetja, in katera se lahko že vnaprej planirajo. To pomeni, da so taka dela, ki jih mora gospodarska organizacija predvideti v naprej in zanje določiti delavce, ki jih bodo opravili v rednem delovnem času ali jim dati proste ure na račun tega dela. Od vseh teh ur se ne plačujejo prispevki za socialno zavarovanje. Podjetje bo zahtevalo povrnitev prispevkov od zavoda za socialno zavarovanje za vse tiste ure, ki so bile do sedaj opravljene za vsa taka dela. V bodoče se bodo te nadure oz. ure izkazovale in izplačevale v posebni koloni v plačilni listi med nadomestili — brez prispevkov in v obračunskem listu pri vsakem posamezniku prav tako v posebni koloni. Po navodilih se v osnovo za izračun boleznin oziroma pokojnin ne bodo upoštevala nadomestila za ure državnega praznika, če delavec ta dan dela. Upoštevali pa se bodo zaslužki z vsemi dodatki za te ure dela. To pa zato, ker se ene in iste ure ne morejo upoštevati dvakrat. Za delavca je bolj ugodno, da se mu upošteva zaslužek, ki ga dobi za delo na državni praznik, ker je ta znesek večji od nadomestila za praznik. Nadomestilo se pa obračuna brez prispevkov in vpiše v posebno kolono. Kateri osebni dohodki se vzamejo kot osnova za izračun bolniškega nadomestila? Kot je vsem znano, se je do sedaj vzel kot osnova za izračun bolniškega nadomestila poprečni mesečni znesek prejemkov, ki jih je zavarovanec prejel tri mesece pred nastankom obolenja. Od meseca julija letos, ko je izšla nova uredba, se pa osnova izračuna tako, da se vzame skupni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel za preteklo koledarsko leto, deli se s številom ur, ki jih je delavec prebil na delu s polnim, nepolnim ali daljšim od polnega delovnega časa. Tako se dobi poprečna urna osnova, ki se preračuna na poprečni dnevni zaslužek. Kako se izplačuje nadomestilo za prve tri dni nezmožnosti za delo? Gospodarske organizacije so dolžne plačevati na račun svojih sredstev in brez pravice do povračila nadomestila osebnega dohodka za prve tri dni bolezenskega dopusta in nege obolelega družinskega člana. Skladi zdravstvenega zavarovanja bodo po tej spremembi delovnim organizacijam vračali kot pavšalno nadomestilo del prispevkov le za obolenja od četrtega do tridesetega dne bolezenskega dopusta, ne pa kot prej, od prvega do tridesetega dne. Delovne organizacije so zato sedaj bolj zainteresirane, da skrbijo za odpravljanje nepotrebnih in neutemeljenih bolezenskih dopustov in odsotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana. Kolikor manj bomo imeli stroškov za nadomestila osebnega dohodka za prve tri dni ob bolezenskem dopustu, toliko več sredstev bo ostalo za osebne dohodke ali za druge potrebe organizacije. V zvezi s tem je bil na seji delavskega sveta sprejet sklep, da ostane plačilo nadomestila za bolniške izostanke za prve tri dni za navadno bolezen nespremenjeno 80?/o plačilo, za nesrečo pri delu ali nesrečo na poti na delo prav tako nespremenjeno 100% plačilo, spremeni se plačilo odsotnosti z dela zaradi nege obolelega družinskega člana od 80 % na 60 % plačila. Naj omenim še nekaj novitet, s katerimi se povečujejo obveznosti zavarovancev: Za vsa zdravila na recepte se plačuje večji prispevek k ceni zdravila, nekatera zdravila se ne bodo več dobila na zdravniški recept, če jih bo zavarovanec potreboval, jih bo lahko kupil v lekarni. Uvede se prispevek za ortopedska in zobotehnična dela. Ukine se brezplačno kopališko-klimatsko zdravljenje in še nekateri ukrepi, ki bodo stopili v veljavo prihodnje leto. Kako izgleda obračun bolniškega nadomestila po novem: Tov. Jakob Celej je bil odsoten zaradi navadne bolezni od 5. 12. do 10. 12. Imenovani tovariš je ključavničar, njegov delovni čas Efektivne ure................... Ure v daljšem kot polni delovni čas (nadure).................. Letni dopust.................... Nadomestilo bolniške 100 % . . znaša dnevno 8 ur, zato pa je tri sobote v mesecu prost. Sobota 10. 12. 1966 je njegova prosta sobota. Neto zaslužek imenovanega to- Skupni zaslužek................. 12 343,48 : 2225 = 5,55 din na uro 5 55 X 8 = 44.40 za 8 ur = 100% Ker je imel navadno bolezen, se mu odbije 20% 44.40 — 8.88 35.52 = 80 % (nadomestilo za en dan odsotnosti zaradi bolezni) od 5. 12. do 7. 12. = 3 delovne dni krat 35,52 = 106,56 N din plača gospodarska organizacija iz sklada za OD; od 8. 12. do 10. 12. = 2 delovna dneva krat 35,52 = 71,04 N din plača gospodarska organizacija v breme sklada socialnega zavarovanja, ki ga odstopi zavarovalna skupnost delovni organizaciji. Vzamemo isti primer, če bi bil imenovani odsoten zaradi nege variša za leto 1965 je naslednji: Ur N din 1964 11 109,03 17 184 60 130,50 829,30 274,65 2225 12 343,48 obolelega družinskega člana. Ker je bil odsoten zaradi nege obolelega družinskega člana, se mu odbije 40 %: 44.40 — 17,76 26.64 = 60 % (to je nadomestilo za en dan bolovanja) Od 5. 12. do 7. 12. = 3 delovne dni krat 26.64 = 79,92 plača gospodarska organizacija iz sklada za OD; od 8. 12. do 10. 12. = 2 delovna dneva krat 35,52 = 71,04 plača gospodarska organizacija v breme sklada socialnega zavarovanja, ki ga odstopi zavarovalna sukpnost delovni organizaciji. Na parkirnem prostoru pred tovarno je vedno več avtomobilov delavcev, ki se vozijo v službo, ali ljudi, ki pridejo poslovno v tovarno. Prav bi bilo, da bi prostor asfaltirali ali morda celo pokrili Tudi na io bo ireba misliti VEVČE, DECEMBRA — Že »klasična« dodatna sredstva za papir zavzemajo veliko prostora v naših skladiščih, bodisi da jih dobavljamo v razsipnem stanju (kaolin, galun) ali pa da prihajajo v tovarno v sodih. Tako je včasih prostor okoli oddelka za pripravo lepil in polnil prenapolnjen s sodi kolofoni j e. Število te vrste embalaže pa bo z novimi proizvodi, kjer moramo vzeti v okvir posebno bodoče premazovanje papirja, še naraščalo. Ne gre samo za racionalno izkoriščanje skladiščnih prostorov. Upoštevati je treba način transporta, ki pri nas ni prav dobro urejen ob dejstvu, da je tovarna stara in da so posamezne zgradbe naknadno dograjene. Da bi se temu izognili in vsaj delno modernizirali transport in skladiščenje vseh surovin v sodih, bi bilo prav, da že sedaj začnemo misliti na posebne priprave, s pomočjo katerih bi skladiščili sode dvakrat, trikrat ali celo štirikrat drugega vrh drugega. Posebna stojala pa bi omogočala transport z viličarji. Predlog take priprave nam kaže spodnja skica, za katero predlagamo, naj si jo ogledajo strokovni sodelavci in o tem razmislijo. S. R. Dve vevški iz polpreteklih časov Pokojni Franc Mehle je nekoč obdeloval kos železa na nakovalu. Brusilec valjev Bine ga je od strani opazoval. Nenadoma pa je nastavil na nakovalo svoj palec in dejal v šali: »Pa udari po njem, če si upaš!< Mehle, ne bodi len, udari namesto po železu kar po Bine-tovem prstu, vendar je kladivo malo zadrževal. Računal je, da bo Bine prst še pravočasno umaknil. Ta pa se je zavedel šele, ko je bil prst skoraj zmečkan. Zajavkal je: »Sem mislil, da ne boš tako neumen, da boš kar udarile Mehle pa: »Jaz sem pa mislil, da ti ne boš tako neumen, da boš čakal na udarec!« Zaradi hude bolečine se je Bine vrtel po kovačnici, stiskal prst, da bi bolečino ublažil in ker tudi to ni pomagalo, je dvigal roko visoko nad glavo in skakal po eni nogi. Sodelavec Mehleta, hudo-mušnež Paole je opazoval, kako bi Bine rad s prstom čim višje, pa ga je pobaral: »Bine, ali hočeš lestev?« Tedaj je bilo konec Bineto-vega potrpljenja. Zgrabil je kladivo in če jo ne bi Paole popihal ven, bi bile namesto ene, kar dve obratni nezgodi. Še sedaj, če prideš o delavnico in pobaraš Bineta, kako je bilo takrat, ko ga je Mehle s kladivom po prstu, je bolje, da si v primerni razdalji. Upokojeni skladiščnik Ocvirk je hotel odstraniti vso odvečno šaro iz skladišča, zato je napravil čistko po vseh policah in kotih. Ko je opazil precej zajeten paket, pogleda, kaj naj bi bilo v njem. Bile so to delovne knjižice zaposlenih o tovarni. Začne jih pregledovati. Ko je našel knjižico Jagrovega Lovrenca, sušilca na IIJ. papirnem stroju je vanjo vpisal: »Odpuščen zaradi preganjanja mulcev od Ljubljanice, ko so lovili ribe na ,štofelce’« — Seveda ni pozabil ponarediti direktorjevega podpisa. Ko je našel še primerno čisto kuverto, je knjižico poslal lastniku. Jager preobrača liste in končno prebere vsebino in vzrok odpusta. Takoj se je posvetoval s svojimi sodelavci, kaj naj stori. Predvsem ga je skrbelo, če ni to kakšna komolčarska poteza, s katero bi ga nekdo rad spodrinil z delovnega mesta. Po nekaj dneh skrbi se je odločil, da bo stvari prišel do konca. Najprej je zahteval pojasnilo pri obratovodji. Ta ga je hudomušno poslal v personalni oddelek, ker je poznal pisavo skladiščnika. Iz personale pa so ga napotili še k direktorju, ki je zadevo razčistil do konca tako. da je poklical na zagovor Ocvirka, ki je postal na mah premočen, ko mu je direktor zagrozil z odpustom, če bo uganjal take norčije in podpisoval uradne dokumente z njegovim ime- V Sremski Mitroviči prisilna uprava To je prva tovarna naše stroke, ki ima prisilno upravo VEVČE, DECEMBRA — Kot smo brali v »Matrozu«, glasilu delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja v Sremski Mitroviči, imajo tamkaj prisilno upravo. To pomeni, da so prenehale naenkrat vse funkcije organov samoupravljanja in se prenesle na prisilnega upravnika. Del nalog za sanacijo podjetja, tako pišejo v svojem glasilu •— pa bodo prevzele tudi organizacije Zveze komunistov, sindikat in Zveza mladine, da pa ne vedo, kako bo to izglodalo v praksi. Vsekakor pa naj bi bile organizacije najboljši sodelavci prisilne uprave. Njihova skrb naj bi bila za vse, kar se v kolektivu dogaja, za vse, kar se šteje za problem in je potrebno reševati. Le tako bodo dosegli, da bi de- lovna organizacija spet normalno gospodarila. Prisilna uprava bo trajala najmanj eno leto pod pogjem, da se bo podjetje v tem času ekonomsko in proizvodno stabiliziralo. Ob tem neprijetnem položaju priporočajo članom tamkajšnjega kolektiva, naj dojamejo, da je prisilna uprava zanje redka priložnost za ureditev proizvodnih odnosov v kolektivu, da zdaj posebno lahko izvršujejo svoje delovne naloge in da vse že poznane jim slabosti odpravijo. Mnenja so, da naj prisilna uprava odkrije lažno solidarnost in sentimentalnost poedincev, ki negativno vplivajo na delo, kakor tudi na one, ki za določene, zahtevne naloge in dejavnosti nimajo dovolj strokovnega in drugega znanja. S. R. ŠPORT PRED CILJEM JE ZMANJKALO MOČI VEVČE, DECEMBRA — Hokejisti Slavije so letos že tretjič zapored sodelovali na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno hokejsko ligo. Prav pred pragom velikega uspeha, v katerega so bili že skoraj prepričani, jim je zmanjkalo moči'. Pomanjkanje tekem, tekmovalna rutina in predvsem sodnika v Zagrebu so opravili svoje. Prva tekma je bila 27. XI. v Ljubljani. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah. Slavija: Lamovšek II., Sluga, Repina, Domijan, Lamovšek I., Černe, Lampe, Kvartuh, Lešnjak II., Habič, Ercegovič, Gostinčar, Lovša, Lešnjak I., Thuma. Mladost: Stojačič, Hegeduš, Krajačič, Ulrich, Trampetič, Sti-pič, Surina, Žižanovič, Grubišič, Čurko, Oreščanin, Balenovič, Re-menar, Pažič, Sarajlič. Slavija je zasluženo zmagala z 2:1 (0 : 0, 2 : 0, 0 :1). Gole za Slavijo sta dala Ercegovič in Černe. Slavija bi morala zmagati z večjim rezultatom, saj je bila vse skozi boljše moštvo. Krivi so predvsem napadalci, ki niso dosegli več zadetkov, čeprav so večji del tekme igrali pred golom Mladosti. Gledalcev je bilo okoli 400 predvsem z Vevč in Polja. Povratna tekma je bila 30. XI. v Zagrebu, Zmagala je Mladost s 3:1 (1:0, 0:0, 2:1). Razlika v golih je bila tako 4 :3 za Mladost, ki se je Itako obdržala v zvezni ligi. Tekma je bila izredno razburljiva in ostra. Slavija je kljub ostri igri Zagrebčanov in nenaklonjenosti sodnikov odlično igrala, saj je bil rezultat 8 minut pred koncem neodločen 1:1. V 12. in 13. minuti zadnje tretjine pa je Slavija zaradi dveh napak obrambe prejela dva gola, ki jih ni mogla več nadoknaditi. Posebno poglavje so v Zagrebu odigrali sodniki. Igralci Slavije so bili izključeni 5-krat, Ercegovič je bil izključen celo za 10 minut. Igralci Mladosti so to »naklonjenost« sodnikov s pridom izrabljali in si dovoljevali razne grobosti, ki jih sodnika seveda »nista videla«. V nekem trenutku je Slavija igrala samo s tremi igralci, pa vendar ni prejela gola. Čeprav je ta neuspeh neugodno vplival na ekipo, so si igralci zadali nalogo, da bodo še naprej vestno trenirali in vnovič poizkusili na kvalifikacijah, ki bodo po končanem državnem prvenstvu v mesecu marcu 1967. Namizni ienis KOLIČEVO, DECEMBRA — Občinsko tekmovanje v namiznem tenisu, o katerem smo poročali v prejšnji številki našega lista, se je pričelo v nedeljo dne 11. XII. 1966 v dvorani Induplati Jarše. Prvi del tekmovanja, ki je obsegal tri kola, je že odigran, ostala štiri kola pa bodo odigrana sredi prihodnjega meseca. Organizatorju prvenstva se je prijavilo osem moštev. Že uvodni rezultati posameznih srečanj obetajo, da bodo tekme izenačene in na dokaj visoki kvalitetni ravni. Naši igralci so sestavili dve moštvi: V prvem moštvu igrajo: Dušan Kosmina, V. Vavpetič, Marjan Stražar in A. Vavpetič. V drugem moštvu pa: ing. Janez Mežan, Milan Deizinger in Peter Zule. Prva ekipa je pričela tekmovanje zelo uspešno in je premagala ekipo Induplati I z rezultatom 5:0, v drugi tekmi pa moštvo Združene kemične industrije z rezultatom 5 : 0. Druga ekipa je začela tekmovanje manj srečno in oba dvoboja izgubila in sicer z Induplati II 2 : 5 in z Induplati 11:5. Ker pa se je srečala ta ekipa z močnejšimi nasprotniki, pričakujemo, da bo v nadaljevanju tekmovanja dosegla boljše uspehe. Letos bo dedek Mraz obiskal malčke na Vevčah 27. decembra Na slikah: Z lanskega sprejema dedka Mraza na Vevčah Frančku v spomin! VEVČE, DECEMBRA — Za vedno smo se morali posloviti od našega sodelavca Franca Novaka, sodelavca v pripravi snovi. Rojen leta 1939 je po odsluženju vojaškega roka kmalu nastopil delo pri nas. Bil je dostojen in zanesljiv delavec. Čeprav veder in nasmejan, se ni mogel sprijazniti z življenjem, tako da so nam ga vzeli mrzli valovi Ljubljanice. Celoten kolektiv, posebno pa njegove ožje sodelavce, je ta dogodek globoko presunil. Bil je zvest in prizadeven član prostovoljnega industrijskega gasilskega društva. Kadarkoli je bilo potrebno, je požrtvovalno sodeloval pri tem humanem poslanstvu. Na njegovi zadnji poti so ga spremili njegovi sodelavci in člani društva. Vsem nam bo ostal dolgo v spominu! Kegljanje KOLIČEVO, DECEMBRA — Kegljaški klub Papirnice Količevo se je udeležil ekipnega prvenstva 8 X 200 lučajev za leto 1966, ki ga je organizirala kegljaška tekmovalna skupnost Ljubljana. Naši tekmovalci so dosegli izmed 17 moštev 11. mesto, najboljša posameznika sta bila Jože Poljanšek, ki je podrl 816 kegljev in Fric Majhenič 806 kegljev. Podrobni rezultati: 1. KK Gradis ..... 6778 2. KK Slov. ceste . . . 6526 3. KK Slovan .... 6497 4. KK Litostroj .... 6441 5. KK Brest............. 6422 6. KK Sap............... 6392 7. KK Ljublj.-center . . 6389 8. KK Kočevje .... 6238 9. KK Lokomotiva . . 6237 10. KK Ilirija............6212 11. KK Papirn. Količevo . 6202 12. KK Ljudska Pravica 6079 13. KK Part.-Podpeč . . 6000 14. KK Obnova .... 5973 15. KK Iskra -ap. . . . 5827 16. KK Induplati Jarše . 5811 17. KK Slovin ..... 5803 Tekmovanje v drugem razredu v borbenih igrah se bliža h koncu. V tretjem kolu pred koncem prvenstva dne 22. 11. 1966 je moštvo Papirnice Količevo premagalo na kegljišču v Jaršah ekipo »Lek« iz Ljubljane z rezultatom 703 : 677 podrtim kegljem. Tekmovanje je potekalo v pravem bor- benem ozračju, čeprav ni bil dosežen dober rezultat. Med posamezniki so bili najboljši' Majhenič, Vavpetič A. in Volčini. V predzadnjem kolu prvenstva dne 8. 12. 1966 je na kegljišču Ilirije ekipa Papirnice Količevo dosegla lepo zmago nad moštvom Ljubljana-transport. Papirničarji so zmagali z rekordno razliko v kegljih, z rezultatom 741 : 595. K tako lepi zmagi je brez dvoma pripomoglo celotno moštvo, prav posebno pa najboljši tekmovalci Lukman, Vavpetič A. in Petkovič. V soboto dne 10. 12. 196 sta se na kegljišču v Jaršah pomerili v prijateljskem dvoboju ekipi Zagorja in Papirnice Količevo. Gostje so vrnili obisk papirničarjem, ki so nastopili v prijateljskem dvoboju v Zagorju v počastitev dneva republike. V Zagorju so zmagali domačini z minimalno razliko v kegljih. Na povratnem srečanju v Jaršah pa se je moštvo Papirnice Količevo solidno oddolžilo in zmagalo z rezultatom 709 : 649 podrtim kegljem. Iz pogostih tekmovanj ter uspešnih nastopov naših kegljačev je razvidno, da klub uspešno dela ter dosega dobre tekmovalne rezultate. Mnoga zanimiva tekmovanja v klubu, npr. tekma stari : mladi, trikrat 150 lučajev, ki se je na veliko presenečenje končala z' zmago mladih z rezultatom 1686 :1658 podrtim kegljem, nedvomno vplivajo na to, da so treningi bolje obiskani, kar je pogoj za uspešno delo kluba. NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE VEVČE, DECEMBRA — Izžrebani reševalci križanke »PAPIR — CELULOZA — KARTON« ob 29. novembru: 1. nagrada 59,00 N din Rudi Smrekar, mlajši — Vevče 2. nagrada 30,00 N din Franc Mehle — Vevče 3. nagrada 39,00 N din Rudi Smrekar, starejši — Vevče 4. nagrada 10,00 N din Anton Plesen — Medvode 5. nagrada 10,09 N din Smole — Količevo 6. nagrada 10,09 N din Gabrijela Irman — Vevče Komisijo pri žrebanju so sestavljali: Hilda Gradišek, Ivka Peternel in Stane Skok. KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE November 1986 Prišli: Friderik Fidler, nanosilec Jože Mahkovic, nanosilec Odšli: Andželo Karbončič, ukinitev delovnega mesta Franc Novak, umrl V mesecu novembru je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 11 prosilcev z naslednjo šolsko izobrazbo: poklicna šola 4 prosilci popolna osnovna šola 3 prosilci nepopolna osnovna šola 4 prosilci Rodili so se: Alojzu in Mariji Trtnik, hči Magda dipl. ing Francu Brezniku, sin Peter Cirilu Zupančiču, hči Martina Francu Kastelicu, sin Branko Janezu Smrekarju, hči Viktorija Muharemu Sarkiču, hči Ferida Marjeti Gradišarjevi, sin Ernest Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V mesecu novembru se ni nihče na novo zaposlil. Iz tovarne pa sta odšla v istem mesecu: Ivan Čebašek, razkladalec surovin, odpuščen iz tovarne, Janez Šimenc, brusač nožev, upokojen. IZ OBRATA KOLIČEVO V mesecu oktobru so odšli iz podjetja: Janez Zupančič — prenehanje dela s privolitvijo delavca Rojstva: Jožetu Kvedru se je rodil sin Dušan Jožetu in Stanislavi Kraševec se je rodil sin Anton Vincencu Kokalju se je rodil sin Vincenc Frančiški Capuder se je rodila hčerka Lidija Čestitamo! Poroke: Milena Bergant se je poročila s Petrom Primožičem. Čestitamo! V mesecu novembru so se zaposlili: Marjan Križman — čistilec KS II V mesecu novembru so odšli iz podjetja: Terezija Horvat — prenehanje dela s privolitvijo delavke Dušan Kosmatin — odšel na odslužen j e vojaškega roka Rojstva: Jožetu Kuretu se je rodila hčerka Jelena Francu Prelovšku se je rodila hčerka Marjetka Miri Sever se je rodil sin Danijel Mihi Benedi se je rodila hčerka Vanda Rahmanu Kaljkoviču se je rodila hčerka Senada Francu in Alojziji Velepič se je rodil sin Franjo Čestitamo! Poroke: Angela Tič se je poročila s Francem Stojcem Milena Pančur se je poročila z Ivanom Lapom Marjan Orehek se je poročil s Štefanijo Urbanija Čestitamo! mu DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani