Gospodarske stvari. Eako bi gospodinja naj skrbela za zdravje pri liisi. I. Zdravju neobhodno potrebno je, da gospodinja svojim čiste, zdrave in tečne brane podaje. Enako treba, da so postelje čiste, indajepoprek v vsej biši vse snažno in lepo. Razen tega ae je mnogo drugega potrebno; treba namreč skrbeti za zobe, lase, poit, oči in poprek za vse telo. Zobe treba vsako jutro 8 svežo (friško), ne premrzlo vodo, in po jedi vsikdar z mlačno vodo, izprati; tudi ne sme manjkati ščetke za zobe. Vsako leto enkrat (tndi večkrat ako potrebno), naj da svoje in svojih otrok zobe pri pametnem zdraviiiku pregledati ter popraviti, kar ni v redu. Votle zobe moramo posebno marljivo čiatiti, da neugodno ne vonjajo. Jedi, ki ao mej zobmi ostale, treba iztrebiti z leaenira mebkim zobotrebcem, a nikdar ne z iglo, nožem ali vilicami. Manjkanje zob (posebno prednib) grdi ves obraz; treba si je tedaj umetnib napraviti dati. Ako komu vseh zob manjka, naj si tedaj umetnih napraviti da. Ako komu vseh manjka, naj ai naroči celo umetno ozobje, s katerim 8e baš tako labkoje, kakor z laatnim. Za možke lase je labka skrh. Vaak dan treba glavo (vendar ne takoj ko smo vatali) a avežo vodo iztniti, ter praba in luakin z glavnikom in s ščetko osnažiti. Zelo težko je žen8kam svoje lase v redu imeti, posebno dolge in goste; one potrebujo mnogo časa s pletenjem las. Nekedaj so tudi možje nosili kite, in to je bilo baje nlepo!" Mi pa želimo in upamo časov, ko bodo tudi žene imele ,,kratke lase". Dokler pa ostane zdanja aegadolgih laa, dotle bodo morale, se ve da, gospodinje skrbeti si za prav dolge in goste lase. Uže pri novorojenci treba za lase akrbeti; glava mu ae rnora pridno izmivati ter pazljivo osuševati, kajti luskine in prah dušijo lasno rast. Glave ne kaže toplo pokrivati. Lasje rasto najlepše, 5e je glava razkrita. Za česanje je potrebno redkega glavnika, kajti paziti ae mora, da si las ne iztrgamo. Ko smo uže z redkim glavnikom laae vredili, takrat še s gostejšim praba in luskin počešemo, in na zadnje s ščetko ogladimo lase. Suhe lase, po8ebno dolge in goste, treba 8 čistim navadnim oljkovim oljem namazati, da jih je lažje česati in da se ne trgajo. Luskine se odpravijo, ako se glava in lasje namažejo z dvema rumeujakoma, ali žolčakoma zmešauima s sokom ene citrone; polu ure kesneje treba glavo s čisto vodo izmiti. Lase žgati je škodljivo. Cem večkrat laae strižemo, tem gostejai bodo. Tudi dolgi lasje baje rasto, če jih vsak mesec pri koučicab malo odrežemo. Rast Ia8 pa gotovo pospešuje umivanje z močno nabmeljenim olom (pivom), posebno če ae je v njem pirničnih kore- nov. Pravijo tudi, da je goveji mozeg in umivanje z vinoiu koristno lasein. Polt (ten) je koža (katere ne pokriva) obleka narokah, obrazu, vratu iu tilniku. Za olepaanje polta so izniišljena razna aredstva, koriatna in akodljiva. Poglavitna reč je snažnost kože; vsa druga nenaravna in umetna sredstva so zastonj. Umivaaje kože 8 flanelno capo ali gobo, z mjilom in vodo najbolje kaže. če nam je vroče, ako se potimo in takoj ko amo iz postelje vatali ne smemo se umivati. Na dan je potrebno večkrat se umivati, posebno po leti, po težkem delu. Pred jedjo se moramo V8ikdar umiti, poaebno roke. Nameato mjila je moči tadi mehko kubani krompir rabiti za umivanje. Ko sruo se umili, treba popolnem posuaiti se ter ne iti ne na mrzli zrak, pa tudi ne k vročej peči, da nani ne poatane brapava koža. Dobro iu celo potrebno je, da se vsak večer, predno spat gremo, čisto umijemo. Ogrčava (mozoljasta) koža se z niazilom (pomado) iz kumare (murke) nainaže. Tudi z umivanjem jagodične — rožnate — bedrenčeve vode odpravimo ogorce (mozolje). Izpokanim iokam in poprek nesnažnemu poltu je koristuo baje tudi mandeljnovo mleko, poinesano z malo kapljicami benzoe-ove omake (tinktare). Hrapave roke treba mazati z oljkovim ali mandeljnovim oljem, in s kakaovo mastjo (Kakaobutter). Ako si znojni in zapraieni takoj umivamo obraz, ali če se naglo razbladimo, tedaj se potnice (znojne luknjice) na obrazu prehitro stianejo, in prab ostane v njih. Na obrazu pa vidimo mnogo črnib nesnažnih pik, katerih se je inoči iznebiti, ako nad soparoiu bezgovega cvetja, skubanega v mleku, držiiuo obraz in zatem se z mebko belo ruto obrišemo. (Konec prib.) Za gozde, loge ali lese je treba bolje skrbeti. II. Pogozdovanje ali zarejanje novega gozda vrai se na trojni način. Prvi načiu je, ako ne posekamo gozda popolnem iu do golega, uuipak nni pu8timo tu pa tam nekaj dreves za seiue. Ta način je dober; kajti ako do golega bosto posekamo, zaraste v par letib toliko trave in graiovja. da atane poznejse obdelovanje zemljišča ondi preveč dela in stroškov in drugo tudi nič prav rasti neče. Drevesa za seme pustijo se nekaj let in potem polagoma posekavajo, nauareč takrat, ko je mladi Ie8 zacel uže kvišku vbajati. Naenkrat vaeb dreves za seme puščenih podreti nikakor ne kaže. Drugi način je, da se drevesnega seniena ondi poseje, kder hočemo dobiti gozd. Ta način pa jako rado apodleti. Vendar ae ga je treba tu pa tam lotiti. V to svrbo nekateri zemljo prekopljejo in v njo semena V8ejajo a kaksno jarino vred. Drugi narejajo jame ter v nje polagajo seme. Zopet tretji izkapajo jarke po 15—20 centimetrov široke in zagrebajo v nje seme. Nekateri polagajo na zemljo smrekove, hojkove in borove storže; ko te solnce razgreje. izpada seme. Tretji naSin je zasajanje gozdnih drevesc. Teb si moramo ali sami v drevesnicab vzrediti ali jib od koga nakupiti. Za drevesca se napravijo luknje z železnim oapičenim in težkim orodjem. V luknje se drevesca povtikajo in v luknji zemlja stisne s tem, da se zraven nje z železnim drogom v zemljo dregne. Nekateri sadijo dreve8ca tako, da z motiko tratnico odtrgajo, jo obrnejo in v njo potem luknjo napravijo, v luknjo pa drevesce posadijo. Ce se v mladi nasad hodi kosit, mora kosec biti opazen, da mladib dreveac ne poreže. Živina se ne ame past vganjati. Ce mraz skoduje, moramo poležena dreveaca popraviti in v zemljo stisnoti. V suši je dobro zamakati ali napajati. V 15—20 letih pozneje se nasad strebi, t. j. prepogosto drevje izseka. Bolenje na parkljili dobi goveja živina, ako jo po zimi na pašo gonimo, ali splob več časa zanaj bleva po rlažnib in mraznih tratah okolo hoditi puščamo. Tako trdijo skušani živinorejci! Viuo letošnje zavoljo obilne kialine uže pretakajo; droži je veliko. Pretočeno vino pa bitro boljši okus in barvo dobiva.