PLANINSKI VESTNIK M^^BMHH^himh
QB STOLETNICI ROJSTVA IN 75-LETNICI SMRTI DR. KLEMENTA JUGA
PESEM, REŠENA PRED POZABO
Tej zgodbi je treba zaradi pomembnosti vsekakor napisati uvod.
Konec lanskega oktobra sva se srečala z dr. Tonetom Strojinom, ki mi je dejal, da bo naslednji mesec minilo sto let od rojstva dr. Klementa Juga, alpinista in psihologa marsikatere slovenske gorniške duše, in da je doma našel pesem neke njegove sodobnice, napol Hrvatice in napol Madžarke, Ki je bila po svojih popisovanjih in pričevanjih velika ljubiteljica slovenskih gora, po naključju pa je bila v Vratih prav takrat, ko so 15. avgusta 1924 iz Stene prinesli Jugovo truplo. To jo je tako ganilo, da je, že sicer pesnica in mehka duša, o tem napisala pesem in jo mnogo pozneje poslala tedanjemu načelniku kulturno literarne komisije pri PZS dr. Strojinu, Takrat kdove zakaj ni mogla in smela biti objavljena, ni pa izgubljena.
Dogovorila sva se, da mi pesem skupaj s spremnim člankom pošlje, sam pa bom poskusil najti slovenskega pesnika, ki bi bil pripravljen pesem o dr. Jugu (in njegovem ple2alskem tovarišu Vladimirju Topolovcu. kot sem zvedel pozneje) preliti v slovenščino. Nobenega dvoma ni, da bi to pesem znal prepesniti marsikdo, vendar sem želel za to nagovoriti pesnika, ki je po duši tudi gornik.
In sem našet - pesnico Neža Maurer. navdušena planinka, je želela pesem najprej prebrati, da bi se potem odločila; ko jo je, je takoj pristala: ne na dobesedni prevod, ampak na prepesnitev. Tako lahko zdaj prvič to pesem preberemo v izvirniku in v slovenski prepesnitvi.
Dr. Gizela Tarc2ay je o tem žalostnem srečanju z mrtvim dr. Klementom Jugom, kot sem videl, napisala spominski članek, ki je bil objavljen v oktobrsko-novembrski številki Planinskega vestnika letnika 1924. Objavljen je v hrvaškem izvirniku pod naslovom »V spomin doktorja Juga« in pod podnaslovom »Odlomek iz mojega poročila o izletu podružnice Sljeme na Triglav 15.-17 VIII. 1924«. Takole piše dr. Gizela Tarczay: »...Triglav! V tem imenu |e za nas nekaj čarobnega. Srce nam živahneje utripa, kadar kdo omeni naš ponosni Triglav, prestolovanje Zlatorogovo. Kdor je kdaj videl njegove zasnežene vrhove, tisti je moral v svoji duši občutiti privlačno Triglavovo moč. Triglav nas kliče, Triglav nas omamlja! Tudi mi smo gledali visoke stene Triglava, tudi nas je privlačil Triglav, ta magnet, ki se mu ni mogoče upirati. In smo se napotili v daljnje carstvo boga Zlatoroga, s srcem, polnim pričakovanja, z dušo, polno hrepenenja, mističnega hrepenenja po neznanih, velikih dogodkih, po čudežih, ki se v resnici dogajajo v duši vsakogar, kdor se povzpne na vrh. Že na vlaku smo zvedeli žalostno novico, da se je neki planinec, neki Slovenec, ponesrečil na Triglavu. To je bil neki doktor Jug, mlad človek, star 26 let, ki se je 54 nekaj dni prej lotil vzpona po severni steni Triglava,
Pod Jugovlm stebrom so reševalci na£H mrtvega Juga.
Folo; Artim TK Skala
nesreča pa je hotela, da je padel v prepad. Ne morem vam povedati, kako je ta novica vplivala na nas. Bilo je prekrasno sončno jutro, mi pa smo vendarle z nenavadnim strahom gledali predse - kot da bi mraz legel na našo dušo Na vsaki postaji, v vsaki gostilni, na vsakem koraku so govorili samo o pokojnem Jugu, Pripovedovali so nam, da so ga Skalaši šli iskat. Niso ga še našli...
Ko smo prišli do Aljaževega doma, se je razširila vest, da so ga že našli. Že so ga potegnili iz prepada; še danes da ga bodo prinesli sem... Mi pa smo poslušali te strašne zgodbe, tiho, kakor otroci poslušajo pripovedi svoje babice o velikanih in hudobnih škratih. Mi, ki smo sicer tako veseli in do neobrzdanosti radostni ljudje, smo postali nekako molčeči Naša usta so pozabila na šale, naša grla so pozabila na pesmi. Neka nevidna prikazen se je s svojim mrzlim prstom dotaknila naših src - in utihnili smo. Enako kot romarji občutijo bližino Boga, tako smo tudi mi začutili bližino Smrti - in smo bili tiho.
Tiho stopa naša majhna četa; tukaj je veličastna severna stena Triglava! Odločili smo se za pot čez Prag in smo se začeli počasi vzpenjati po tisti vijugavi stezi. Ko pa smo se ustavili in pogledali navzdol na dolino, ki smo jo bili pred kratkim zapustili, smo opazili nenavadno povorko: to je bil mrtvaški sprevod doktorja Juga,
PLANINSKI VESTNIK
Obstali smo za nekaj sekund in nepremično čakali, dokler ni bila povorka mimo. To je bil mrtvaški sprevod brez duhovnika, brez mrliškega voza, brez krste: mrtvo telo je bilo zavito v vrečo, lovci so ga nesli, nekaj planincev je šlo pred njimi, nekaj za njimi. In stopali so tiho, nosili so ga previdno proti Aljaževemu domu. Naša srca so se krčevito stisnila. Tišina je bila, in v tej grobni tišini sem zaslišala žalno koračnico, ki se je razlegala po zraku, in slišala sem tako veličastne psalme, da se je njihov odmev razlil po gorah In po dolinah. Oj, ljudje smrti, vi drobni črvi, ki se plazite po zemlji - ne bojte se smrti! Vaše življenje je kratko kottren očesa, in vaše težnje so ničeve- nekaj pa je večno: to je Narava, velika, večna, nepojmljiva, božanska Narava, ki se ji vsi klanjamo, ki jo vsi občudujemo in smo po njeni volji
pred njenim žrtvenikom vsi pripravljeni žrtvovati to pest
prahu, ki se imenuje naše telo.
Tovariši, vstanlte! Slava doktorju Jugu!
Naš vzklik ne bo prodrl do njegovih ušes, ta ne slišijo
več, prodrl pa bo do ušes tistih, ki so ostali, ki s pesmijo
na ustih še hodijo po gorah, njihova pesem pa bo ta
čas molitev.
Razumeli bodo vsi, občutili bodo vsi v globini svoje duše, da smo samo igračke v rokah skrivnostne usode in se ne bodo bali Smrti!«
Za tem globoko doživetim besedilom je poiem - enako v hrvaščini kot to besedilo - v Planinskem vestniku letnika 1924 objavljen prvi del pesmi »Junakom Triglava«, napisan, kot je posebej natisnjeno, 20. avgusta 1924.
Junakom Triglava
GIZELA TARCZAY
V spomin dr. Juga in Vladlmirja Topolovca 20. VIII. 1924
Poznate tiste globoke ponikve pod Severno steno Triglava? Naš mili tovariš tam na snegu leži -raztreščena je ponosna glava.
Raztreščena glava, odtrgana roka, krvavo, razbito telo -strmoglavil je naš prijatelj v brezno: ubilo ga je belo dno.
Kar je bilo pred hipom še žarka misel -je zdaj zdruzgan mozeg, ki črve čaka; kar je bito pred hipom piameneča strast, je zdaj - krvava mlaka.
Odšel je prijatelj in ni dosegel vrha stebra. Triglava - upanja rt; odšel je prijatelj z višine v brezno, iz življenja mladega - v smrt.
Drug za drugim, pa tretji, četrti -vsi hlepijo brez diha ... Kam ? Smrti naproti?
Vidim krvavo truplo med prti -in ta podoba me spremlja povsod-v spanju, podnevi mi je napoti..
V spanju, v budnosti on se pojavlja ~ in meni se zdi, kot da me vabi, ko da prav mene za sabo kliče, vse glasneje kliče in mami... Kot da sem v belem prepadu doma.
Oh. samo še malo,
pa bom morda res odšla tja...
Prevedla Neža Maurer
Junacima Triglava
GIZELA TARCZAY
U spomen doktora Juga i Vladimira Topolovca
20. VIII. 1924
Znate H onaj duboki ponor pod sjevernom stijenom Triglava? Mili nam drug tam leži na snijegu, u njeg razmrskana glava.
Razmrskana glava, otrgnuta ruka. i krvavo, razbito tijelo-srušio se je naš drug u bezdan, ubi ga črno to ždrijelo.
Šlo bješe netom još blistava misao, trunak je mozga i jedu ga črvi -što bješe netom još plamena strast, sada je kapljica krvi.
Ode naš drug i nije dostigo Triglav, taj njegovih nada d, ode naš drug, sa vrha u ponor, iz života vedrog u smrt.
Jedan za drugim, drugi, pa treči... Svi hrle bez daha, a kuda? Smrti u susret? Vidjeh ja krvavo truplo u vreči i taj me prizor proganja svuda u snu i na javi...
U snu i na javi, on se pojavf, i meni se čini, kao da me zove, kao da upravo mene dozi vije, sve življe iživlje... u onu duboku provaliju tamo!
Oj, časak samo,
ija čudočimožda onamo...
55
PLANINSKI VESTNIK 5ÄÄSB
Ponesrečeni dr. Jug na vozu v Vratih, od lave na desno reševalci Matevž Frellh, Janez H lobanje-Luks, Joža čop. MIha Potočnik, Radko PoženeI. neznan {glava}, Karel Čop, M Kan Gosti Sa In MIha Cop,
Tako je zdaj pesem dr. G ¡zete Tarczay skoraj tričetrt stoletja po svojem nastanku prvič objavljena v celoti v izvirniku in hkrati v slovenskem prevodu, na začetku leta, ko se bomo sredi avgusta nemara spomnili 75-let-niče smrti velikega slovenskega gornika dr. Klementa Juga.
Marjan Raztresen
DR KLEMENT JUG V HRVAŠKI GORNIŠKI KNJIŽEVNOSTI
Smrtonosni padec dr. Klementa Juga, doktorja filozofije, in isto poletje 1924 tudi jurista Vladi m i rja Topolov-ca v Severni triglavski steni je takratno gorniško javnost zavil v črno. Planinski vestnik je tej izgubi v vrstah idealnih mlade niče v posvetil celo jesensko številko. Posebej smrt dr. Klementa Juga je še desetletja odmevala med alpinisti, se spreminjala v legendo, v ideologijo in dramo (Drago Jančar), roman (Tone Svetina) in esejistlko (Vladimir Bartof, Zorko Jelinčič), zašla celo na področje psihiatrije (dr. Lev Milčinski) in še kam.
Dr. Klementa Juga je z redkimi izjemami tistih, ki alpinizma niso razumeii, zgodovina ocenila pozitivno. Pravzaprav se lik dr. Klementa Juga skozi vsa desetletja ni v ničemer spremenil. Pri tej tragičnosti je vso zgodbo o dr. Ktementu Jugu zavil v gorsko romantiko, ki ji jasni Jugovi nazori in citati dajejo določljivo mesto tudi v Širši slovenski nacionalni kulturi. Vendar je fenomen dr. Klementa Juga prestopil meje majhne slovenske dežele.
Ena od tistih, ki so spremljali Jugovo življenje in delo v alpinizmu, je bila kot njegov sodobnik v času tudi dr. Gizela Tarczay, Bila je članica HPD ■■Sljeme« iz Zagreba, ki je imelo podobne ciljne namene kot v Sloveniji TK Skala. Zato je lahko razumeti, da so se 56 Sljeme naši ob nedeljah pogosto namenili v Slovenijo,
da vidijo prekrasne Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške planine itd. Čeprav Madžarka po rodu je dr. Gizela Tarczay na zagrebškem vseučilišču poučevala nemščino in nemško literaturo. Dr. Gizela Tarczay se je v spomin na dr, Klementa Juga oglasila že v številki Planinskega vestnika leta 1924, str. 247, posvečeni smrti dr. Klementa Juga, Sama je bila poznavalka Triglava, saj ga je obiskala po stezi čez Prag, po Tomlnškovi in Bambergovi poti. Kot piše v pesmi, je bila očitno tudi očividec zadnje Jugove poti izpod Triglavske stene na pokopališče v Dovjem, kar jo je osebno globoko pretreslo. Bilo je 9. septembra 1976, ko sem podpisani kot takratni načelnik kulturno literarne komisije PZS v svojo mapo za pošto na Planinski zvezi Slovenije prejel debelo kuverto formata A-4 z naslovom Planinska zvezda Slovenije, V oči mi je posebej padel naslov Planinska zvezda, kar je lahko razumeti ali kot zvezda Danica, ali simbol takratne politike časa, ali pa lapsus. Neznana roka - filatelista najbrž - je na kuverti izrezala znamke. Spremno pismo dr. Gizele Tarczay je bilo datirano z dne 16. avgusta 1976, naslovljeno pa je bilo z Mili mi drugo vi, kar je Izražalo neko čustveno razmerje do nekdanjih časov izpred petdesetih let. Po sklepu takratnega uredniškega odbora Planinskega vestnika pesem takrat ni bila objavljena.
Po lastni izjavi je bila dr, Gizeta Tarczay sodelavka Planinskega vestnika v času urednikovanja dr. Josipa Tomlnška, ki naj bi jo osebno dobro poznal. Prebrskal sem letnike Planinskega vestnika, med obema vojnama, vendar o dr. Gizeli Tarczay nisem našel kaj biografsko oprijemljivega. Urednik Hrvatskega pla-ninarja prof. dr. Željko Poljak mi je pisno sporočil, da je od pesmi dr. Gizele Tarczay v Naših planinah 1977, št. 3-4, objavil le dve, in sicer Čas šutnje (Na Alanu, Velebit, 1926. godine) in Triglav (Po Bambergovom putu, 16. Vili. 1926), objavil pa je tudi enako pismo, kot
PLANINSKI VESTNIK 5ÄÄSB
sem ga prejel sam leta 1976. Pesem Junacima Triglava (U spomen doktora Juga i Vladimira Topolovca, 20. VIII. 1924j nI bila objavljena Še nikjer, razen delno v Planinskem vestniku leta 1924, stran 249. Je pa objavljena v originalnem tekstu v hrvaškem jeziku, zato sodi v hrvaško gorniško književnost. Ne glede na to moram stari gospe v čas zapisati, da je »za vaš arhiv« poslala nekaj stihov, ki jih je napisala v hrvaščini. Z nostalgijo je pripisala, da je zdaj že stara, vendar se še zmeraj rada spominja prekrasnih sloven-
skih planin. Ob pregledu svojih starih spisov je našla te stihe, ki jih Je priložila v upanju, da bodo koga zanimali. Pesmi Narcise na Golici in Na Stolu naj bi bili že objavljeni v njeni knjižici »U gorskoj tišini«, Zagreba 1926, medtem ko Triglav (po Bambergovi smeri) in Junacima Triglava nista bili še nikoli objavljeni. Zlasti slednja ima namen posebej predstaviti dr. Klementa Juga tudi neslovenski javnosti, kar je enako pristno in doživljajsko tako danes kot je bilo leta 1924.
Dr. Tone Srroj'n
UPRAVNI ODBOR PZS JE OCENIL LANSKO NE PRAV DOBRO POLETNO PLANINSKO SEZONO
PLANINSKE KOČE KOMAJDA ŽIVIJO
Na eni od lanskoletnih zadnjih sej upravnega odbora Planinske zveze Slovenije so ocenjevali poletno planinsko sezono, ki po mnenju večine planinskih poznavalcev (pa ne samo članov UO PZS) glede obiska nI bila posebno dobra. Po burni razpravi so člani UO sprejeli naslednja stališča, zaključke in sklepe: Planinska društva in PZS si od svoje ustanovitve naprej prizadevajo omogočiti vsem obiskovalcem gora ne glede na to, ali so člani planinske organizacije ali ne, varno gibanje po gorah.
Po grobih podatkih je poleti leta 1998 slovenske gore obiskalo manj ljudi kot poletje pred tem. Če za obisk gorskih vrhov ta ocena temelji na ocenah lokalnih planinskih društev, pa so bolj realne številke, ki prikazujejo obisk In nočitve v planinskih kočah. Po prvih podatkih so planinska društva v planinskih kočah iztržila za 10 do 40 odstotkov manj kot leto dni prej, manj izpada obiska pa je bilo v kočah v sredogorju in več v visokogorju. Koiiko bo ostanka, ki ga bomo lahko porabili za tekoče vzdrževanje koč, bodo pokazali računski Izkazi ob koncu leta. Manjši obisk koč je posledica obiskov drugih turističnih ciljev in spremenjenih navad obiskovalcev gora, ki vedno več izletov opravijo v enem dnevu.
Planinska zveza Slovenije se zavzema za to, da bi mreža krajev, o katerih Hidrometeorološki zavod (HMZ) tekoče objavlja podatke o vremenu, gosteje pokrila tudi gorske predele Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, PZS bo skušala skupaj s HMZ Republike Slovenije najti rešitev, da bi vsaj v poletnih mesecih bili dostopni podatki o vremenu v izbranih gorskih krajih.
Vedno bolj se utrjuje spoznanje, da se planinske koče polnijo z ustrezno dejavnostjo planinskih društev v dolini. Pri tem jim osebje v kočah z domačim vzdušjem in strokovnostjo lahko izdatno pomaga, PZS naj s tečaji še naprej dviguje kakovostno raven oskrbnikov. Nadaljevati je treba z načrtovanjem programa, ki bi ga morali opraviti oskrbniki za dodelitev ustrezne licence. UO PZS ocenjuje, da spremenjene razmere v kočah omogočajo, da velik del od 40 planinskih taborov, ki jih planinska društva organizirajo v poletnih mesecih, lah-
ko prenesemo v planinske koče. Mladinska komisija naj pripravi minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati koče, planinska društva naj pripravijo komercialno ustrezne ponudbe za sprejem taborov In planinskih šol. Do pomladi leta 1999 naj PZS pripravi okroglo mizo o trženju planinskih koč.
Čeprav UO PZS ugotavlja, da je bilo v sezoni leta 1998 manj nesreč kot leto dni prej. pa ni razloga za zadovoljstvo. Večina nesreč se zgodi na neorganiziranih Izletih oziroma samohodcem. Zato ponovno poudarjamo, da naj se obiskovalci gora lotevajo izletov v skladu s fizično in psihično pripravljenostjo. Vabimo tudi vse obiskovalce gora, da se udeležujejo organiziranih izletov planinskih društev pod vodstvom prostovoljnih ali gorskih vodnikov.
Iz poročil Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) se vidi, da je vedno več poškodb glave. Zato obiskovalcem gora svetujemo, da na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajo čelado, rokavice in samovarovalni komplet.
Število organiziranih planinskih šol v planinskih društvih ni v skladu z eno od temeljnih nalog planinskih organizacij, to je vzgoja članov za varno gibanje v gorah. Pozivamo vsa planinska društva, zlasti tista, ki že nekaj časa niso organizirala te osnovne vzgojncizo-braževalne oblike, da to pomanjkljivost nemudoma odpravijo.
UO PZS na podlagi razprave ugotavlja, da z lastninjenjem prihaja tudi do preprečevanja prehodov poti, zato je tudi v prihodnje potrebno temu problemu posvetiti vso pozornost.
UO PZS Izreka pohvalo Komisiji za pota za vzomo vzdrževanje planinskih poti, ki jim narava ne prizanaša.
V ljubil anskem Cankarje vam domu je bil od 1*. do 22. januarja letos Alpinistični maraton, prireditev, na kateri so organizatorji poskušali iz ueč zornih kotov osvetliti alpinizem. tiimalajl-zem In športno plezanje. V tem maratonu je bila predvsem vrsta vsakršnih predavanj in okroglih miz, premierno pa so oh tej priložnosti predstavili tudi najnovejši celovečerni dokumentarni film Matjaža Fistravca Tretji zemeljski pol. O prireditvi bomo podrobneje poročali v naslednjih itevltkah Planinskega vestni ka.