IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina:		letno		četrtletno
ITALIJA 		 .		10.40	5-20	2-60
INOZEMSTVO
uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10 za stranke ob pondeljkih in petkih odlO—12. O kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrt cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vn
♦Ueloo c. c. post.
■ ;v.	Dr.	Henrik	'i	utuS
.Vitle 2i. Maggio S
Trst, 24. maja 1923. — Leto IV. - Štev. 172.
gorizia
Čim hujši so napadi buržoazije, čim večje so žrtve na krvi in imetju, bodisi na eni ali
drugi strani, tem bližje je propast buržoazije in zmaga proletariata!
Glasilo Komunistične stranke Italije
Itamunistiirsa stranka Italije
{ObvesSilo izvrševalnega ©«ai>©ra]j
*
Aretacije nekaterih naših sodmg ov v Milanu, so dale policiji priložnost, da zopet razširja vesti o organizaciji fantastičnih kompletov, ko* jih temne zveze naj bi bile odkrite. Nepotrebno je spominjati sodruge na to, da take reči nam ne služijo več niti za smeh.
Potrebno pa je, da znajo, da ako nas je novi udarec oropal moči in razumnega dela nekaterih pogumnih sodrugov, ne samo, da ni pretres sel, ampak ni se niti najmanj dotak ril organizacije stranke v njenih osrednjih organizacijah ali njih obmejnih in inozemskih zvezah. Smo že navajeni, kakor se morajo navaditi vsi sodrugi, smatrati are* tacije in preganjanja policije kot neizogiben pasiven element našega organizacijskega dela.
Napravimo še kar se da napraviti, da zmanjšamo to pasivnost na naj= manjšo mero; ampak z druge strani smemo trditi brez samohvale, da je naš strankini aparat urejen na način da lahko vzdrži vsakršni napad. To se rtizume toliko za ono, kar se tiče sekcij, zvez in vsega gibanja odraslih, kolikor za ono, kar se tiče Mladeniške zveze in njenih dežel* nih podvez.
Vse to ni danes samo postavljeno na več kot gotovo podlago, ampak je vsak dan kontrolirano na način, da .zagotavlja takojšnjo nadomesti* tev oseb, ki zamorejo tekom borbe biti odtegnjene svojemu delu.
Strankin osrednji odbor smatra na vsak način za umestno, da opo* zori sodruge, da nihče ne sme pusti ti zavesti se v zmoto po navideznih dobah premirja v delavnosti reakcionarnih in policijskih sil. Prednost delovanja ilegalne stranke, kakor je morala dejansko postati naša stranka, obstoja v njeni vzdržnosti in uspelosti dati potom slednje novo revolucionarno vzgojo vedno bolj širšim plastem delavskih mno= žic. Samo na ta način se doseže namen, da vstopijo vsak dan nove sile pripravljene na neutrudno borbo in na žrtev in da dajo stranki delav* skega razreda nezrušljive temelje, v zavesti in v dejanskem stanju.
Naj dospe novim žrtvam naš pozdrav in celega komunističnega pro* letariata in naj ne bo prekinjeno ni ti za trenotek, ne radi šibkosti, ne radi neizkušenosti, ne radi straha petnosti naše in njih delo.
Razredni boj po celem svetu
Kapitalistična buržoazija si še vedno domišljuje, da se ji bo posre* čilo s policijskimi sredstvi prema* gati gospodarsko krizo, ki se je rodila z vojno in ki se je po vojni po* ojstrila tako silno, da je postala ne* varna za obstoj politične in gospo* darske buržoazne nadvlade. Buržo* azija se nikakor ne more sprijazni* ti z idejoi da se nagiba dan v nje* nem'kraljestvu večeru in da priprav* Ija zgodovinski razvoj prihod nove gospodarske in politične dobe.
: Površnim opazovalcem dogod* kov, ki jih preživljamo, se bo zdela naša gorenja trditev riskantna in neutemeljena. Nam pa vsiljujejo ravno ti dogodki, ki so za nas in za ves svet zelo žalostni, misel, da se nahaja proletariat danes bližje svo* jega cilja kot je bil takoj po vojni in da je buržoazija na slabšem kot je bila takrat ko se je zdelo, da bo dobil proletariat politične vajeti ta* ko j v svoje roke. Le tako in nič drugače ne moremo in ne smemo tol* mačiti dejstva, da se poslužuje ka* pitalizem v boju za svoj obstanek in v boju proti proletariatu vseh o* nih sredstev, ki se jih. ni posluževal dokler je smatral svoje pozicije za trdne in nepremagljive.
Črna reakcija, ki se je poslužuje kapitalizem v boju proti proletaria* tu ie prekoračila meje gospodarsko šibkih, in nerazvitih držav in je po* stala mednarodna. In sicer medna* rodna ne le v kolikor objema vse države in vse narode, marveč tudi in predvsem v kolikor nastopa pov* sod po enem in istem programu in v kolikor je med seboi mednarodno združena in zasleduje novsod ene in iste mednarodno zamišljene cilie. Tej resnici odgovarja dejstvo, da nastopa kapitalizem s svojimi reak* cionarnimi n a sil sj: vi tudi v deželah, kjer mu ne preti še nobena nroletar* ska nevarnost in kjer je večina r.ro* letariata združena v nemmtarskih demokratičnih, socialpatriotičnih, in socialdemokratičnih strankah. Ka* pitalizem. ne nastopa danes več le proti komunistom, ki tvorijo pred-stražo mednarodnega proletarskega <<ibania, marveč nastopa proti de* lavskemu gibanju sploh, nroti vsem delavskim zahtevam in skuša se o* tresti tudi sodelovanja socialdemo« kratičnih strank, s katerimi se mu je posrečilo, da je takoj po vojni tre* notno zajezil revolucionarno giba* nie nemsničev. To poslednje Hei* stvo nikakor ne dokazuje da se čuti kanitalizem močnega in v stanu na* dalj e vati samostojno boj proti revo* lucionarni nevarnosti, marveč doka* zuje. da ne verjame kanitalizem več v miroljubnost oroletariata in da ve, da ne sledi proletariat več izdaji* ram socialpatriotom: in socialdemo* kratom. Kapitalistična buržoazija si ic domislieva.a, da bo usnavala delavstvo ako si bo_ pridobila na svojo stran socialpatriotičnc in socialde* mokratične voditelje. Motila se je. Ostali so ji voditeljii dočini jj je proletariat ušel in pomnožil vrste revolucionarne prestraže. Danes vidi kapitalizem v vsem proletaria* tu, brez razlike strni, svojega nai* hujšega, svoiega edinega. sovražni* ka, torej tudi v onem delu proleta* rala. ki se še ni priključil komuni* Mičnemu gibanju dobro vedoč, da bo storil kacneie česar ni naredil sc do dar.es. Strah predJako gotovo^-st jo sili kapitalizem, da organizira
na mednarodni podlagi svojo črno vojsko proti proletariatu in si trdno domišljuje, da bo s takimi reakcio.-narnimi policijsk. sredstvi premagal i revolucionarno gibanje proletariata i gospodarsko krizo, ki sega čez* dalje bolj globoko v življenske e* nergiie naše družbe.
Znakov, ki dokazujejo, da je sto* pila kapitalistična reakcija na pot mednarodno zamišljene akcije, je več nego dovolj. »Komunistični komploti«, ki so bili »odkriti« za* jedno v Italiji, Jugoslaviji, Franciji, Čehoslovaški, v Belgiji, na Anglešs kem, Poljskem in v Romuniji in Nemčiji, so odkrili namene medna* rodnih buržoaznih mogotccv. Ho* telo se je dokazati mednarodno ko* munistično komplotiranje zato, da se opraviči mednarodno protidelav* sko reakcijo. Temu dejstvu je sle* dilo drugo, ki označuje še bolj mednarodni značaj kapitalistične reak* d j e. Italijanski fašizem je dobil svo je učence povsod. V Jugoslaviji smo dobili »Orjuno«. V Belgiji so nacio* nalisti organizirali svojo »meščan* sko unijo«. V Švici, v mali Švici, se je rodila narodna organizacija za obrambo države. Na Nemškem i* mamo proslulo »Orgesch« in zraven nje še narodno*socialistične oboro* žene čete. Na Francoskem in v Če* hoslovaški republiki so se tudi osno* vale organizacije, ko j ih že samo ime pove, da so njihovi nameni reakcionarni in fašistovski. In vse te orga* nizacije stoje med seboj v tajni mednarodni zvezi čeravno skušajo to svojo mednarodno zvezo tajiti. Ali dejstva govore preveč glasno o obstoju take zveze, ki deluje smo* tveno in kakor, da jo vodi ena sama idejna in ena sama organizačna sila.
Mal pogled na poslednje dogodke v mednarodnem življenju nas bo prepričal še bolj o resnici medna* rodnega reakcionarnega delovanja in spletkarenja. Anglija je hotela zanetiti spor z Rusijo radi malen* kostnega dogodka, ki se je pripetil angleškim ribiškim barkam ob ruskem obrežju. Hotela je enostav* no pretrgati trgovinske zveze, ki jih ima s sovjetsko republiko in napo* vedati tako proletarski državi znova gospodarsko vojno. Zajedno je tudi italijanski trgovinski zastopnik v Moskvi Amadori pošiljal italijanski vladi tajna vabila, naj odpokliče iz Rusije svojo trgovinsko misijo in raj se prikluiči Angliji v akciji pro* ti Rusiji. Vse velesile so bile enfo kega mnenja v tem, da niso dovo® le Rusiji zastopstva na mednarodni konferenci v Lousanni. V Švici je zastopnik mednarodne reakcionar* ne družbe ubil ruskega trgovinskega zastopnika v Rifnu sodruga Vorov-skega. Nemška vlada je prepoveda* la organizacijo komunističnih čet in razpustila obstoječe komumstič* ne organizacije in prepovedala izda* io nekaterih komunističnih listov. Nemška vlada je tudi naročila are* tacijo nekaterih funcoskih komu* m sto v, dočim so oih v Franciu are* tirani nemški komunistični z?stop* niki. Francija nastopa v Poruhrju proti komunistom in proti delav* cem sploh z najbrutalnejšo silo. Razpušča organizacije, pleni pro* letarsko časopisje in zapira delavske voditelic. V Franciii'so nacio* nnlci napadli in ranili bivšega Pre* malo impcralističnega ministra Cail* lauxa. V- Španiji so se organizirali
reakcionarci proti delavcem. V Bul* gariji je pričel Stambulinski boj proti delavskemu gibanju. Potova* nje francoskega generala Focha ima očividno imperialističen in reakcio* naren značaj. Odveč bi bilo govo* riti o reakciji v Italiji, v Jugoslaviji in sploh v industrielno nerazvith dr* žavah. Poleg tega moramo tolma* čiti kot reakcionarno snovanje dejstvo, da so prešli socialdemokratič* ni voditelji skoro povsod že v vrste in na stran buržoazije in sicer na stran najreakcionarnejše buržoazije
Na političnem polju in na polju policajstva je dosegla reakcija ne* dvomno lepe uspehe. In to se nam zdi precej naravno. Naravno v ko* likor je iz proletarskih političnih in strokovnih organizacij že pred voj« no izginil popolnoma revolucionar* ni duh in je v niih zavladal socialde* mokratični reformizem. Delavske strokovne organizacije so bile pač sposobne za kak mezdni boj in de* lavske politične organizacije so se omejile na volilne boje in na mani* festaeje za volilno pravico O ka* kem revolucionarnem duhu in o kaki revolucionarni organizaciii ni bilo ne duha ne sluha. Reformistična stavba delavskih organizacij ni prenesla in ni mogla prenesti nikjer revolucionarnega sunka, ki je nasto* pal z ognjem in mečem. Te organi* zacije so bile ali poražene ali so se morale udati sovražniku, ki ni pri* i-anašal. To je pač uspeh kanita!i; slične reakere, toda z njim se kani* talizem nikakor ne more in ne sme zadovoljiti. S tem, da je uničil de* lavske organizme si je hotel šele o* čistiti pot, po kateri je hotel, priti do zmage nad gospodarsko krizo. Tozadevno pa ni dosegel nobenega uspeha. Ni dosegel, ni mogel dose* či in ne bo dosegel- ker so njegove moči prešibke in ker so sile, ki so povzročile gospodarsko krizo izven vrst proletarskih organizacij. Pač se je nosrečilo na Angleškem, da so dvignili svoio valuto. A to se je zgodilo na škodo domačega gospo* darstva. Drugod pa ...
Drugod imamo tako: Druga med* narodna konferenca v Lousanni ne more napraviti iprave med Turki in Grki in bo pogorela kakor prva. Okupacija »Poruhrja po Francozih obubožava Francijo in Nemčijo in ustvarja večno vojno nevarnost. Za Francijo kakor za Nemčijo in tudi za Italijo je okupacija Puruhrja go* spodarski polom, ki se bo odražal temeljito na gospodarstvu teh dežel v kratki bodočnosti V Belgiji smo imeli splošno stavko državnih na* meščencev in železničarjev. V Saa 'i na Francoskem so rudarji še vedno v stavki. In imamo: stavko tesarjev v Parizu; stavko delavcev v indij* skih petrolejskih, izvirkih; stavko prometnih in pomorskih delavcev v Španiji. Večje in male stavke ima* mo po vseh deželah, celo v Italiii, kjer vlada fašizem. V bogati Angliji je položaj poljskih delavcev tak, da ga je celo ministrski predsednik priznal kot skrajno ubogega. »Ven* dar« — je odgovoril Bonar Law de* putaciji poljskih delavcev — »ven* dar nisem v stanu vam pomagati«. — Stavke, ki smo jih omenili niso politične, marveč mezdne. Zname* nje, da so delavci slabo plačani, znamenie, da preti gospodarski in živi jenski polom proizvajalnim čla* nom posameznih držav, znamenie, da je kapitalizem uničil proletarske organizacije zato, da bo smel delav* ce nemoteno izkoriščati in ozdra* viti s tem izkoriščanjem gospodar* sko krizo. Ali vse mu nič ne poma* ga. Delavstvo ni voljno plačati ra* čunov buržoaznih banketov. Tudi brez organizacij sprejme boj in stopa v stavke prisiljeno od bede. In s stavkami razjeda temelie kapitalu stičnega gospodarstva. Proletarska beda, ki je ustvarila buržoazne ne* kronane carje bo postala tudi njihov grob.
Proletarske organizacije so uniče* ne. Po mestnih ulicah teče delavska kri. Žrtve se množe. Po vsem tem delu pa mora priznati buržoazija, da je nesposobna rešiti krizo svoje--ga gospodarstva in svojega gospo* darskega sistema, ki drvi v prepad. Iz uničenih starih delavskih organi* zacij se porajajo novi, zdravi, revo* lucionarni organizmi. Proletariat je plačal s svojo krvjo iluzije refor* mističnih voditeljev. Naučil se je v praktičnem boju z reakcijo. Zato se
pe pripravlja več le za volitve in za mezdne boje marveč za revolucio* narni boj in se za ta boj usposablja. Znakov, ki kažejo vstrajno silo teh novih proletarskih organizmov je vedno več. In od vsepovsod priha* jajo poročila, ki dokazujejo žilavost novega revolucionarnega delavskega gibanja. Na Nemškem snujejo komunisti kljub prepovedi še na* prej svoje vojaške čete. Na Čeho* slovaškem ie zašla komunistična i* dej a globoko v vrste proletariata in celo v vrste akaclemične mladine. V Bolgariji so dobili komunisti pri zadnjih, volitvah sicer le 17 poslan* cev ali število njihovih glasov je na* raslo za 30 tisoč. V Jugoslaviji in v Italiji je strah pred komunizmom, ki ni mal. tem večji čim boli ga po* bjjajo. Zdi se kakor da se rablji pia* sijo svojih žrtev in da jih je strah uničenja nasprotnika. Celo narodi, ki jim je bil komunizem do včeraj tuj, imajo svoje delavske komunistične revolucionarne organizacijo Kapitalizem je danes pri vsej svod policaiski reakciji tam kjer je bil, ali še na slabšem. Gospodarske kri* 7e se ne more ozdraviti. Proletar* skega gibanja ne more uničiti če tudi je uniči! niegove stare organi:. Zato ker nosi današnji gospodarski sistem’ v sebi kali nove družbe, katere prihod ne more preprečiti nihče, najmani še buržoazija s svo* jo polici j stovsko reakcijo.
Toda buržoazija si ne da dopove* dati. da je njeno početje nesmisel* no. S svojim bojem, s svojo medna* rodno reakciio bo šla naprej v nadi, da se reši s krvjo in žrtvami tiste* ga proletariata, s katerega pomočjo si je ustvarila svoje bogastvo in svo* jo oolitično moč.
Naj le gre naprej! Proletariat da? nes ve, da čim hujši so napadi bur* žoazije, či r večje so žrtve na krvi in imetju, bodisi na eni ali drugi strani, tem bližja je propast buržoa* zijo in zmaga proletariata. V bojih, kakor v vseh gibanjih, proletarske sile le rasejo in se jačijo; kdor po* staja šibkejši, kdor propada to je ravno buržoazija.
Da se ta boj med. proletariatom in buržoezijo izvojuje 'im prri -kar je želja nas vseh — pa je tudi potrebno, da se proletark t preko vseh težkoč organizira in združi v vrstah. Tretje internacionale, kije generalni štab proletarske armade v boju. proti buržoaziji.
To je treba in zmaga nad kapitalistično reakcijo ne bo izostala.
„Legalna" saMaža
Da je šlo vladi pri odkritju kompMa e-dincle za to, da ubije naše gibanje, to ie že vsem znane.. Navajamo tu še en dokaiz, ki potrjuje prave namene vladnih oblasti.
Takoj ko sta bila ss. Amonetti in Ra-vagnan, oba urednika »Lavo ra tara« 'izp i-ščena na svobodo s prvo skupino tržaških aretirancev, jima je kvestura dostavila »obvezno potnico« z vabilom, da se odstranita iz Trsta in se podata .v svoj rojstni kraj.
To pomeni, na kratko povedano: policija ju je izgnala ali j>u poslala domov »po Supu«. Izgon se je odredil kljiub teinu, da sta imela naša sodruga, (reden posel in možnost zaslužka. Da opraviči kvestura svoje protizakonito postopanje je odgovorila na tozadevno -vprašanje, da naša sodr jga fingiirata samo, da ista im31-nika, v resnici da sta postopača, ki nimata v Trstu nobenega pasla. Policijske 0-blasti najdejo kmialu opravičilo za svoje postopanje. Proti temu činu policije je protestirala pri osrednji vladi tudi dr-državna zveza časnikarjev. Pri tem je tudi ostalo.
Ko sta bila predpretekli teden z drugo skupino aretirancev izpuščena iz zapora še ravnatelj in upravnik »Lavonatora«, ju jo doletela ista usoda, s to ra (zlika, da tli našla policija takrat nobenega opravičila, ker ne bi mogla zopet govoriti o postopačih, kc j; aretirala tri m.\sace prt J naša sodruga kot izdajatelja lista.
Tu se more že trditi, da vzrok izgona ni ai? drugega kot policijska samovolja in protizakonitost.
Posledica teli »zakonitih« policijskih i.krepnv j» ta, da je »Lavoratore« zgunU štiri svoje moči in da so štirje naši sodi u,gi nasilno odrezani od svojega posla in oropani zaslužka.
Moremo povedati pa, da kljub tej »legami sabotaži našega časopisja in proti našim sodrugom stojimo mi ne samo trdno ampak da tudi rastemo in bomo rastli vedno bolj.
Po smrti sodr. Vorovskega
il
Umor sodr, Vorovskega je zbudil v Sovjet. Rusiji veliko ogorčenje ter izzival .s ter protest rusk. zunanjega sovjerenifca proti zapadnim kapitalističnim državam.
V noti, ki ja je Čičerin poslal tajniku med narodne konference v Lousanni, povdarja čičeria, da so odgovorni na umoru Volovskega države, ki so povabile Rusijo na konferenco y Lousannio, ki pa se niso sedaj .pri nadaljevanju pogajanj .prav nič fzirali ni Rusijo niti niso poskrbele i.\ varnost Vorovskega. Nota zaključuje z izjavo, da si ruska vlada pridržuje pra vico izvajati ob priložnosti potrebne konsekvence.
Truplo Vorovskega je bilo 16. t. m. pripeljano iz Lousanne čez švicarsko-nem-ško mejo v Berlin. Do meje so knsto spremljali ss. poslanec Ilite, bivši poslanec Platen in dr. Wetu. Med pre.vow>m trupla v Bern in Zuricli so se vršile delavske demonstracije, katerih so se udeležili ■komunisti kakor tudi socialni demotorat-ic. Delivci so postavili vence v železniški voz, v katerim je bila krsta.
Največja demonstracija; se je izvršila v Ziiriohu, kjer se ja udeležilo obreda velika mmo.Mca delavcev. Bila j« več govorov in mladi komunisti ter socialisti so peli irus-ko mrtvaško koračnico.
Vse večje pogrebne (slavnosti so se vršile v Berlinu, kamer je prispela krsta še isti dan. Na tisoče delavcev se je aftralo v bližini kolodvora , kamer so .prinesli ne-šfcvilne vence ©i 'berlinskih obratov in delavnic. Ivo je prišel vlak so delavci potegnili krsto s 'železniškega voza in jo postavili na mrtvaški vok. Krista je bila pripeljana v rusko poslaništvo. Sprevod je 'bil veličastein. Krsti jo sled'iil*ves odbor Komunistične stranke Netmčdje. Ruska sodruga Radek in Kres timski sta bila med prvimi v sprevodu, špalir Je delalo na tisoč in tisoč delavcev. Ko jo krsta dospela na poslaništvo, s katerega je vihrala sovjetska zastava, so delavsko množice med sviranjem »Internacionale« resno in ganjeno pozdravljale. V prvo nadstropje, kamor je bila postavljena krsta so neprjnehoma prihajale štenins ljudske množice.
Ob 18. uri so začele pogrebno slavnosti.
V balkon 1 poslaništva sta govorila Rikov in Krostinski. Za Komunistično stranko Nemčije je govoril Brandlar. Po teh govorih je pogrebni sprevod krenil proti železniški postaji, odkoder je bila k,usta odpeljana v Rusijo. Zadnji pefedrav padlemu sedrugu je govoril Radek, ki je med drugim dejal:
»Tu pred truplom Sodruiga, Vorovskega, katerega bodo v par dneh sprejeli delavci Moskve, nočemo m.i govoriti o osveti, Smo preveč močni, da bi storili to. Hočemo pa skupaj zapriseči: Naj se zgodi to kar se more zgoditi, proletarci Nemčijo bedo trdno združeni s proletarci Rusije!«
Svoj govor je sodr. Radek zaključil z besedami:
»Bomo zdruzeni v trpljenju, in združe-r i v veselju, da zamoTe biti ruska delniv država, zgrajena za dobro vsoti trpečih, za debro celega človečanstva.«
V nedeljo 20. t, m. je truplo sodr. Vorovskega prišlo v Moskvo. Štotjsoči ljudstva so spremljali krsto na. Rdeči trg, kjer je bil Vorovski pokopan poteg drugih žrtev revolucije. P,red grobom so do večera de-fHirala z zastavo odposlanstva tovarn, u-radav, državnih in zasebnih ustanov, ljudskih srednjih in visokih šol. Iz najodda-Ijonejših krajev Rusije prihajajo odposlanstva kmetov, ki izražaijo svoje sožalje in trdno odlo,črnost, podpirati sovjetsko vlad >v vseh njenih medna,rodnih sporih.
Delavsko gibanjn v Poruhrju. Komuni-slični gibanje proti visokim živtžnim conam se paojstruje. Ena delavska stotnija je v Dii-sseldorfu clbkoMla živežni trg in prisilila trgovce, da. znižajo cene. Ko je posredovala policija je prišla do spopadov, v katerih je bilo mnogo ranjenih, nekaj oseb celo težko. — Kljnb prepovedi berlinske vlade nadaljuje Komunistična stranka , v zasedenih ickrajiih organiziranje delavskih stotnij. Ustanovitev stotnij javljajo iz šestih mest, — V Kolnu je francoska uprava stavila francoskim železničarjem na razpolago stanovanja iz mesta izgnanih Nemcev. Francoski železničarji so odbili to ponudbo in se branili zasesti stanovanja svojih tovarišev.
»Narodna m Hitija« -pod vojaško sodnij■ sko.-preiskavo. Preiskava radi incidentov v Aleksandriji kjer so se vojaki narodne miifcijc za obrambo države uprli, je prešla v .roke vojaško oblasti. Preiskavo je začel vojaški odvetnik VagliOtti. To je prva preiskava. te vrste, ki se začne v Italiji.
Složna delavec in kmet, bosta rešila svet!
m
f
lira
m
ra
(Obvestilo izvrševalnega odbora)
Zadnja aretacija sodrugov Longa, Bertija in Cassite je oropal našo zvezo treh vrlih sotrudnikov, ni pa zaustavil našega organizacijskega dela. Vsi zvezni organi ostajajo na nogah, sposobni da neprestano funkcionirajo, tudi pod ponovnimi udarci policije. Čimbolj se reakcija zaganja, da nam otežuje naše delo, tembolj se boljša naša borbena spo* sobnost. Vsi sodrugi naj trdno ostas nejo na svojem prostoru in naj imaš jo vedno zaupanje v lastne sile; so* delujejo naj z večjo gorečnostjo na organizaciji mladih proletarcev pod zastavo Komunistične internacio* nale. Na delo neprestano! |Na ta nas čin se pokaže sovražniku, da vsak njegov udarec ne povzroči druzega kot utrditev in zboljšanje našega or« ganizacijskega ogrodja, prilagodi joč ga potrebam sedanje borbe.
Aretacije v Milami
Veliki komplot iz meseca februarja je ■spuhtel popolnoma, policija je sijajno pogorela. s svojimi odkritji. Kolikor atv-taci.j je policija zaukazala., toliko izpustov je morala, odrediti sedaj sodnija. Razen ss. Bordige, Grieca in Serratija so bili izpuščeni do danes skoraj vsi zarotniki.
Kvestura pa je postala tudi malo bolj paketna, po vseh neumnostih, ki jih je storila. Seda.j ne aretira več na tisočero sodrugov naenkrat ampak Izvršuje aretacije v malem obsegu, zato pa bolj previdno in odvažno. In sicer lioče zadeti predvsem središča našega gibanja..
En tak poskus jo napravila policija pretekle dni v Milanu. V tem mestu je prišla policija na sled nekemu »Trgovskemu uradu Valli«, ki se je nahajal na stanovanju neke vdovo na torzu Genova. Iver se je zdel policiji ta urad sumljiv, jo vdrla vanj ter odkrila, da je urad prav. «aprav služil v komunistične namene. Policija je aretirala vse prisotne, ki so naši sodrugi: Berti, Cassita, Long«, Telo, Lat-tnada in Guermmndi, ker da so Člani i/ vrSevalnega oobora zvezo iko.T.unvsMčni mladine. Zaplenila je obenem <vsq dokumente, ki jih je dobila v uradu.
Mimogrede
Škandal zn škandalom tpo celem, svetu. Ka.kor, da se bliia sodni dan in da so zgubili pamet še, tisti, o katerih, smo bili prepričani, da so jo imeli. Slovenski liberalci,' ki so sc zaradi, vere dvajset let prepirali s farmskimi kuharicami, se zgražajo nad ruskimi boljšemki, ki hočejo prega-ganjanje cerkve prenesti na znanstveno polije. Boljševiška nespamet, ki izvira odtod, da tu' sodruff Lunačarski prečital Tavčarjevega pamfleta o izgubljenem bogu. Med tem pa se slovenski, klerikalci zavzemajo za italijanske fašiste zalo, ker so upeljali v šolo zopet veronauk in morda tudi zato ker nočejo, da bi se. v cerkvi pridigalo Slovencem v slovenskem jeziku. Kranjski klerikalci in italijanski fašisti nočejo, da bi postali Slovenci neumni, sato so sklenili, da se mora pridigati, v cerkvi samo'v italijanskem jeziku. — Ampak to niso še pravi škandali. Eden izmed pravih škandalov je ta: Francoski, general Foch, o katerem trde, da jc -premagal Nemce in zaradi česa bi mu moral biti hvaležen ves svet, se je napotil na malo potovanje po driavicah, ki tvorijo malo antanto. Moi je imel očividno nalogo dobiti Franciji nekaj■ prijateljev in prepričati narode male antante, da. bi bilo zanje zelo koristno ako bi se šli pretepati proti Nemcem in Rusom za blagor francoskih špekulantov. Bil je tudi v Pragi. In tam se mu je zgodilo nekaj nezaslišanega. Med številnimi pozivi raznih društev in 'korporacij, ki so vabilc svoje člane naj se v polnem številu udeleže svečanosti v pozdrav slavnega zmagovalca, je. bilo opa&ali le skromen poziv osrednje zveze čt^hoslovaških študentov. Druga dijaška dr it,š ten so molčala. Pravzaprav niso niti molčala in dobro bi bilo, da bi bila vsaj molčala. Pa ne. Društvo ukrajinske akodemiške mladine je protestiralo tudi proti skromnemu vabilu zveze čehoslovaških št ude n-U.v. Temu protestu in proti svečanemu sprejemu generala Focha se je pridruiila tudi pilzcnska dijaška organizacija »Rad-btiza«, ki je zraven še izjavila, da prepušča tako klerikalno-militaristično parado akademiški ligi katoliškega, dijaltva. Še bolj ostro je protestiral proti taki paradi mladoboleslavs k i klub in se je splošnemu dijaškemu protestu pridruiil končno še osrednji odbor osrednje zveze čeho-slovaškega dijastva. K temu dogodku je napisal »Slovenski Narodi« tako-le opombo: Razumljivo je, da pozdrav slavnega zmagovalca v svetovni vojni ni bil po volji Nemcem in komuniistom, ki so se jim pridružili mnogi na novo spečeni komunisti, toda nihče ni pričakoval, da se bo ta politična bolezen zanesla tudi med di-jašitvo. Trezno misleča akademska mladina in javnost se zgraža nad moralno pokvarjenostjo nezavednih članov teh društev. Zanimivo je, da je povojno razkrajanje našlo pot baš med one elemente, ki bi morali najbolj ceniti svobodo in žrtve, ki jih je slednja zahtevala. — Nam se, »Slovenski Narod« selo smili. Trezno misleče mladine, namreč take, cha bi plesala kakor godejo meščanski listi, je vMno manj in vedno večje je število mladine, ki je tako moralna pokvarjena, da noče več plaziti po kolenih v prahu pred maliki kapitalistične družbe. In vsemv, temu, so krivi komunisti.
škandal!
zna
Teorija enotne fronte proletariata
(Nadaljevanje. —
6. Enotna fronta proletariata pa ni volilni blok
Že iz dosedanjega pa sledi dovolj jasno, da niiso zamisli-telji enotne fronte delavstva nikoli mislili na to, da je treba osnovati tako fronto na podlagi kakega načelnega kompromisa.. Ne! Mi ne popuščamo pri tej akciji niti za las od svojega načelnega in utemeljenega progra-p na*le, da bi izmanevrirate enotno
mat Mi ne izgotavljarno novih strankinih ali sa-m-o tudi novih bojev-nih programov. iMi ne nudimo oportunističnim masam nove klejne podlage. Mi se ne odrekamo agitacije in boju proti njihovim hinavskim voditeljem. Mi nudimo masam samo tiste programatične točke, katere o-ne morajo sprejeti, ker so njihova živa potreba., ker so jih ne mere j o odreči in katere morajo tutdri njihovi voditelji sprejeti, ker jih bodo sicer lačne mase pustite na cedilu.
Mi se tore/ v enotni fronti predvsem no odrekamo popolne samostojnosti v a-gitaciji in v načinu in načina agitacijo ter, seveda, še najmanj samostojnosti kot stranka, ki hoče voditi revolucionarno delavsko maso.
To pa se pmv.l, da mi ne moremo sklepati volilnih blokov, kjer se stranke — samo po sebi — obvezujejo, da ne bodo agitirale druga proti drugi (Buirgfrieden), ampak da si bedo prizanašale, da doseže njihov skupni program dn njihova skupna. Usta čim večji uspeh. Ne, mi moramo agitirati samo za svoj program in ta preigram se ne smo nikoli zasenčiti z nobenim kemproimisoro. Mi ne moremo in ne smemo nikoli identificirati ciljev svoje stranko, s kakaršnakolijsibodi drugo stran ko, .ker bi s tem utrjevali v proletariatu vero, d« so tudi druge stranke dobre, da je končno vseeno, v kateri stranki se kdo nahaja.	/
Glej zadnjo štev.)
’7. Enotna fronta in enotnost proletariata
Sodrugi, >ki so nam do tu pazljivo sledili, so že sami razumeli, kaka buda.lost je, ateo zahtevajo n ek e komunistične in socialistične vešče v Sloveniji »enotnost« proletariata v enotni stranki To je nam reč zahteva Druge in Poltretje intemacio-
fronto.
I
»Izvestja« uradno glasilo ruske sovjlt-ske vlade priobčuje zanimive podatke o tajni skriti oboroženi sili sosednih držav. Po teh računih imajo sosedne države nastopno število vojske:
Finlandska ima uradno 33 tisoč vojakov; poleg te regularne ima šo drugo vojaško organizacijo, takozvani »Schutz-kor«, ki šteje okrog 100 tisoč dobro oboroženih in discipliniranih članov in je zanesljiva opora desnih političnih strank. Poleg tega pa ima tudi mnogo tehničnega materiala, zlasti zrakoplovov. Estonija ima samo 14 tisoč oborožene vojske, toda skrivaj oberožuje še »ligo obrambe« in »organizacijo skavtov. Litva ima 19.500 mož in takozvano »meščansko obrambo«. Poljska, ki je »francoski ipufar«, ima 231 tisoč oborožene vojske, toda dan za dnem intenzivne pomnožuje svojo armado. Vojaške organizacije v tej državi so tudi »Sokol«, ki šteje 20 tisoč članov, »meščanska straža«, »društvo obrambe Ukrajine«, »strelska zveza«, ki šteje 25 tisoč članov in druge. Rumunija ima 256 tisočno armado.
Nam jo ta soeialno.patriotična zahteva razumljiva, saj smo praktično prelepo videli na Italijanski socialistični stranki, kaj pomeni ta »enotnost«. Ogromna Italijanska socialistična stranka je bila popolnoma neaktivna, ker je imela v sebi 15.000 reformistov, ki so vsako bron ut j e nabirali na boben izdajalske strankine discipline. In v imenu discipline je zamudil italijanski proletariat najlepše zgodovinske trenutke svoje revolucije.
V ostalem, mi smo to »enotnost« videli tudi med vojno in je ne bomo nikoli pozabili.
Mi vemo predobro, da znači »enotnost« proletariata to, da moramo vzeti v enotno politično stranka tudi gospode Golouha, Brnota, Miha Čohala, Korači a,
Smatrajta, Živka Tcpaloviča ter vso njihovo lepo gardo in vemio tudi predobro, koliko bi bila potem ta »enotnost« vredna in kaj b:i si proletariat o njej mislil.
In ravno radi tega, ker so naši italijanski in francoski sodrugi zamenjavati toliko časa »enotno fronto proletariata,« s to
»enotnostjo« smo imeli v Italiji in v| fe m d Kepolecnam m in F.rancijzi tako dolgatraj pomccdrnheltP1 Franciji tako dolgotrajen odpor proti e-
Stara pesem o draginji
— Kava je podražila torej smem zvišati svoje cene — pravi pek.
— Kruh je podražil torej smem zvišati cene svojemu sladkorju — mrmra sladic'-mar.
— Sladkor je podražil, torej smem zvišati cene svojemu mesu — misli mesar.
— Meso je podražilo, smem. torej zvišati cene svojim čevljem — sanja čevljarček.
— Čevlji »o podražili, torej smem takoj zvišati cene svojemu vinu — se o-proš&a vinski trgovec.
— Vino je podražilo, torej smem »višati cene svojemu kruhu, — povzame zopet pek. In tako gre dalje.
Vsak prodajalec dviga ceno, ker je njegov bližnji napravil isto že pred njim.
Vse se zvišuje, samo delavske plače se znižujejo.
Sodrugi, ki so na poslane jim nas biralne pole. nabrali kako svofo, naj nam jo pošljejo čim preje.
Hi Mil
Evo kako govori točka 18. »Vodilnih misli o enotni fronti«, tega prvega osnutka Kksekutive Komunistične internacionale o enotni fronti z dne 18. decembra 1921;
"Glavnim pogojem, ki so za vsa komunistične stranke vseh dežel brozpogoj no ktončnoveljavni, smatra Eksekutiva Komunistične internacionale absolutno samostojnost in -popolna neodvisnost vznike komunistične stranke, ki sklopa k,a k or še nk ol is i hod i sporazum s strankami Drtige in Poltretje internacionale in sicer popolno svobodo v mzgla-ffonju svojih nazorov in v kritiki nasprotnikov komunizma. Med tem ko se kdmunisti pokoravajo principom akcije, si morajo na vsak način obvarovati pravico in možnost, da izpovedujejo breziz-Jemno svoje mnenje o politiki in organizacijah delavskega razreda in sicer ne samo pred in po akciji, temveč tudi med akcijo samo. Temu pogoju se ne sme v nobenem slučaju odpovedati. Podpirajoč parolo čim nn'j,večje enotnosti vseli delavskih organizacij v vsaki praktični akciji proti, kapitalistični fronti, ne smejo komunisti nikakor opustiti pojasnjevanja svojih nazorov, ki sami so dosledni izraz obrambe delavskega razreda kot celote«.
In v »Tezah' o taktiki točki 10., je zapisano: .
Kominterne«, v
»Obstoj samostojnih komunističnih strank in njihova popolna/ akcijska, svoboda proti buržoaziji in proti komtrare-vohicionaimi socialni demokraciji j« naj-vefijn zgodovinska pridobitev proletariata, kateri se ne bodo komunisti pod nobenim pogojem odrekli. Samo komunistične stranke se borijo za interese vsega proletariata.«
»Taktika enotne fronte tudi. nikakor ne pomeni lakozvanih »volilnih kombinacij glavarjeva, ki zasledujejo te ali one parlamentarne, cilje. Taktika enotne fronte je ponudba skupnega boja komunistov z vselmi delavci, ki pripadajo drugim strankam in skupinam ter z .vsemi onimi delavci, ki so brez stranke, .v »vrtno naj-elemen tornih žlvljonskih zahtev delavskega razreda proti buržoaziji. Vsak boj, tudi aa najmanjšo dnevno zahtevo, je vrelec revolucionarnega šotenja, zakaj izkušnje v boju bodo delovno ljudstvo prepričale o neizogibnosti revolucije in pomenu komunizma.«
V tem ogledalu si lahko ogledamo dc-cornborske ljubljanske občniške volitve, in videli bomo, da so enotno fronto v njih razumeli samo klerikalci.
■notni fronti delavstva.
Teko pa si Kominterna ni enotne fronte nikoli mislila. O tem pričajo dovolj že dcsedaij navedeni citati, v popolnitev naše trditve pa naj sledijo še sledeče Zi-novjeve besede:
»Mi ne bemo nikoli privolili v to — pravi Zinovj-ev — da bi napravili eno samo stranko s socialnimi demokrati. Mi no smemo popustiti vsakemu razpoloženju mals. In če bi bilo tudi stokrat močnejše razpoloženje za enotno stranko — mi se mu ne smemo ukloniti. To bi bilo izdajstvo nad višjimi interesi delavstva, zafc-aij mi ne smemo nikoli pozebi!i, kaj je vloga stranke. Le-ta (obstoji v„ tem, da kute razredu potu.
In dalje:	'
»Ateo je mislil osrednji odbor francoske stranke, da predlagamo mi blr:k z buržoaznimi republikanci in pobratenje s socialnimi patrioti, tedaj je imel prav, da je trobil alarm in zahteval kongres...«
Zinovjev se jezi, da so francoski sedru-gi stvar tako raizlagah', kakor da bi si bil cn želel zedinjenja z voditelji Druge in Poltretje internacionale in praivi;
»Seveda je vsa taktika talko mišljena, da se mora vršiti preko glav .voditeljev, da pa sc mi z voditelji dogovarjamo, ateo potrebno in to še celo z Ijcnguetom, Grum backom in Scheidemannom, da 'jih na ta način razkrinkamo. Tega ne smemo prezreti. Z besedami: »preko gla.v voditeljev sc nekateri igrajo. Mesto da hi prav postavili problem: stranka in razred, so izgubljajo v malenkosti Im izbij a jo šale o «ža nitvi« z voditelji in ne uvidevajo, da gre tu za* to, -dsi se te voditelje tako pedpira, kc.ikcr pedpira. -vrv cbošenca. Kdor ni razumel, da bomo s to taktiko ravno voditelja Druge in Poltretjo internacionale pokopali, ni razumel, zakaj gre.«
In te.zb IV. kongresa o 'taktiki Kominterne (govorijo v točki 10. (Taktika enotno fronte):
Poizkuse Druge internacional!o, da bi prikazala enotno fronto .kot 'spojitev vseli »delavskih* strank«, je treba kajpada e-nerg.ično zavračati. Poizkuse Druge internacionale, da bi pod krinko enotnosti pogoltnila levostaječe delavske organi z a-oije (združitev socialncdemokratične stranke z Neodvisno socialdemokratično stranko v Nemčiji), ne pomenijo v .resnici nič drugega, kakor da je dana možnost, da bcdio sccia In-edern-c ikrafifni voditelji pr‘dali buržoaziji nove dele delavske mase.«
To bo menda zadostovalo, da bo delavstvo v Sloveniji uvidelo, kam je vodila pet pokojne »Socialistične stranke delovnega ljudstva«, ki sta jo bila ustanovila Lovre Klemenčič in Vladimir Fabjančič z gospodam Golouhom.
Pripomniti moram tu, da uporablja v Jugoslaviji tudi »Radnik« besedo »enotnost delavskih organizacij.«. Razume se, da je to samo pravilno, v kolikor se tiče strokovnih organizacij, ki so sedaj razdeljeno po p-rsaimeznih petera ji n a h. V strokovnem gibanju moramo odločno zahtevati enotnost organizacije. J). Anin
Nadaljevanje. — 5. Oblike boja
Vojne metede, vojne oblike niso vedno c nete e. Izpreminjajto se po pogojih razvoja, posebno po razvoju produkcije. Ped Džingis-kanpm se je vojna drugače vodi-
v XX. stoletju drugače kat v XVIII. stoletju. Umet-
nost volje,vanja o- današnjih pred-pogojih | povelja, parole ali pozi obstoji v tem, da se pozna vse vojne oblike, obvlada, vse rezultate znanosti na teni polju in j ih premišljeno izrablja, spretno kombinira, ali da se razume v pravem času uporabiti to ali ono obliko, kakor zahtevalo to prod,postavki.
Isto treba reči o otolitki boja na političnem polju. Oblike boja na poetičnem polju so še mnogo različnejše, kot oblike lx .c\nnja, Izpreminjajo se po razvoju gospodarstva, družabnega življenja, kultura, položaju razredov, po medsebojnem razmerju bojujočih se sil, značaju «:!?, po-mednarodnih od,noša j ih itd. Ilegalna oblika bete pod absolutizmom v zvezi z delavskimi Stavkami in delavskimi <i— rnonstrncijiami, odkrita bojna obi;'-a pod »legalnimi možnostmi;«, in politične stavke mas, parlamenteirna. bojna oblika ti smo jo videli v dumi in izveoparlamen-taroa akcija mas, iki se včasih stopnjuje do cibc.raženeira upora., kakor tudi končno državne ob-Mike bet]« .po zavoje vanju o-blasti po proletariatu, oko si. je ta izvoje-val možnost, uporabljati popolnoma, zase vsa državna sredstva in sjle, do armade — to so v glavnem one bojne oblike, ki jih je rodila praksa proletarskega revo-lucionianneiga baja.
Naloga stranke obstoji v obvladovanju vseh bojnih oblik, v kombinaciji teh na bojnem pel ju in v spretnosti, da se poostri one vojne oblike, ki so v danih po-gejih najizdatnejše.
6. Oblike organizacije
Oblike organizacije arma-de, način in uvrstitev čet se navadno nniSlanjajo na oblike in metodo rojevanja. Z izpremembo te,h-le se izpreminjajo tudi pne. Pri -manever skl vojni odločuje cesto uporabljanje kavalorije v masah. Piri stoječi vojni nasprotno Itavalerija sploh ne i-gtna ali pa igra zelo majhno ulogo: težka kflivale-rij-a in aviatika, plin in tanki odločajo vse.
Natega vojne umetnosti obstoji v zmožnosti, razpolagati, čez vse armadne .prste, izpopolnjevati jih in kombinirati akcije.
Isto velja o organizacijskih oblikah na političnem polju. Katar na vojaškem polju se morajo tudi tu naslanjati organizacijske oblike na oblike boja. Kcnspira-tivn-o organizacije revolucionarjev po poklicu v epohi absolutizma; prosvetne, strokovne, zadrulžne in parlamentarno frakcija v parlamentarni dobi (duma itd.); obratni sveti, kmetski odbori, delavski in vojaflki sveti, revolucionarni vojaški odbori, in široka, proletarska stranka, ki cbjoma v periodi masnih akcij m uporov vse te organizacijske obliko; končno državna oblika kot proletarska organizacija v periodi koncentracije sile v rokah delavskega razreda — to »o v glavnem one organizacijske oblike na katere se pod gotovimi? predpogoji proletariat more in mora naslanjati.
Naloga stranke obstoji v obvladovanju vseh teh organizacijskih oblik v njihovem izpopolnjevanju in v sposobnosti njihovo delo v vsakem danem trenotku kombinirati.
Glej zadnjo štev.
7. Gesla in direktive
Spretno formulirana gesla, ki izražajo cilje vojne in posameznih oblite in ki so postale mri četami popularna imajo včasih odločilno važnost n.a fronti, kot sredstva, ki navdušujejo vojsko k dejanju, ji utrjujejo duh itd. Odgovarjajoča vi na vojaštvo i-ntaijio v celi vojni ravno tako velik pomen, kot prvovrstna težka artiljerija ali prvovrstni, hitro se premikajoči tanki.
Še večji pome.n imajo parole na političnem polju, kjer se ima opr.a.viti z dessit in. st omili joni ljudi z različnimi njihovimi zahtevami in potrebami.
Parola je stisnjena in jasna formulacij® bližnjih in oddaljenejših bojnih ciljev, 'ki j ah izdaja vodilna skupina — pri proletariatu njegova stranka. So raznovrstne jra.role, teakrr so raznovrstni bojni cilji, ki se raztezajo na celo zgodovinsko peirocdo, ali pa le na posamezne odseke ali epizode dotične zgodovinske periode. Parola »Dol z vlado samovoTjmosti«, ki jo je izdala najprej »Skupina osvobodit: v,e dda« iv osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila propagandna parola ker je imela namen pridobiti najdrznejše in n-ajhrabrejše borce ter skupine borce.v za stranko. V periodi rusko-j-aponske vojne, ko je postala vlada samovoljnost za širše plasti delavskega razreda že več ah manj očividlno zlo, i?e je izpremienila. ta parola v agitacijsko parolo, ko je že predpostavljala za cilj simpatfio delovnih milijonskih množic. V periodi pred februarsko revolucijo v letu 1917., za časa končnega bankrota carizma v očeh mas, se je izpirememila parola »Dol z vlado samovoljnosti« iz agitacijska v akcijsko parolo, ker 'je ravno mogla služiti v to, da je milijonske mase navdušila za naval na carizem. V dnevih februarske revolucije se je izpremenila ta parola v strankino direktivo, t. j. v direkten poziv na z.v Rc-dbn tega ali o,nega, urada, teh a® onih točk sistema carizma, ko jo šlo že za njegov jtadec in uničenje. Direktiva je direkten poziv stranke na akcijo, tu ali tem, ki je cbvezen za vse strankine člane in se oprime navadno širokih delavskih množic, a,ko je poziv pravilen in jasno izraža res zrele zahteve mas.
Zamenjati parole z direktivami, ali a-gitecijske z akcijskimi parolami ja prav tako nevarno, kakor je predčasna, ali prepozna akcija nevarna, včasih celo katastrofalna. V aprilu 1917, je bila parola »Vlado sovjetom!« agitacijska parola. Znamenita demonstracija v Petrogradu v aprilu 1917. s parolo »Vlado sovjetom!« pred Zimskim dvorcam je bila poskus, prezgodnji in vsled tega katastrofalen poskus, — izpremeniti agitacijsko parolo v akcijsko pa.rclo. To jie bil najnevarnejši primor zamenjanje agitacijske v akcfjdko pairolo. Stranka je imela prav, ko je obsodila iniciatorje te demonstracije, ker je vedla-, da predpego-jov, ki bi bili potrebni za spremembo te parole v -cknijsko, še ni bilo, da more voditi predčasna akcija proletariata v zlom njegovih sil.
Na drugi strani so slučaji, ko je stranke, prisiljena »v 24. urah« že sprejete parole (a,M direktive) odtegniti, ali izpremeniti, da -reši svoje vrste pred pastjo, ki jo -je nastavil nasprotnik, ali odložiti u-d-ejstvitev direktivo na ugodnejši čas. To je bilo v Petrogradu junija 1917. 'leta.,
Idrija
Mali listič iz duševnega pastirstva moderne duhovščine
Zdavnaj so že pretekli idilični
časi izza katakomb, ko se je lepi Kristov nauk bujno širil, kot vera iz> Loriščanih in teptanih, kot revoltu eionarno gibanje delovnih množic starega veka proti krutemu zatira* r.ju, ki je bilo ovito v plašč pagan* 5-kega aristokratizma. Danes pa je katoličanstvo eden izmed bičev, ki jih meščanstvo uporablja za naga* njanje proletariata, sredstvo za po* reumnjevanje širokih plasti liti d* siva, za njega ohranitev v črnem du ševnem suženjstvu. Razumljivo, cta se buržoazija poslužuje tega sred* stva v prvi vrsti na otroku, ki je do c zeten za vse. kar ga obkroža in obda ja. Danes vidimo, da so oelo naj* boli liberalni in svobodomiselni ljudje zavzemam za verski nouk v šoli in to taki, ki so bili doslci naj* hu'š! nasprotniki cerkve in religiio, kakor n. pr. naučni minister Gen tile sam.
A vzemimo danes le slučsi iz nro šega kram. ki tako jasno osvetlmiu nabore klerikalizma, da si ohrani, oziroma ustvari novih vdanih ov* čič Je tu na ,jndcki šoli nek katehet OrvaH, ki je no svojih metodah že od nre5 znan. ki nrenričule t!: meje otročičke s palico in k!o!”tami o pravilnosti svo;?ga navka. Konkre* ten shjč.v'' sinček n ek e e p, našega trka'šn;eda sodmga ?e bil že več* krat z a nr.t in enkrat celo s rvdico nretenep. ker ga oče ne oošilia k neohb^atn? maši Mislimo da tudi za gospoda Osvalda n« hi H1® to najpriporo?iifvsiŠg metoda k^ščan. sksga na Tka in ha svarimo, da n i r i renehn s takim poČet'em. Sicer o t 'vetuiemo pačim sodr”rtom in dc-
np	svou	j
lftVctVO, da pa!
otrok k dosnda! še neohbgctotečne mu verouku k’er se pubov* otroci k: zastrurji n:o s tnumi ideoloniiami in se ne nnme ničesar k< ristneTi za c vol rnzrpd. Mi«!’trio t’'di da. bi bil tc naiprimerncmi od fovor m rcrevno prelepe metode g. katehet i
Poudarjajoč ob tej priliki vnovič svoje rit čelno msprotstvo do klerka-lizma, op > zarjanmo delavce in kmeta na vzglede reakcionarnega početja klerikalnih -ongn.nov in jih pozivamo, da sledij-o porivu i-drijskeiga dc.pisnika.. Naj neben sodhug, naj neben -za-ved en d-eiavac in -kmet ne nosil j;a več svojih otrok ne k veronauku, ne v cerke-v, ker jih «v to tudd nihče prisiliti ne miO'rc.
S Krasa
Na dan prvega maja je skupina kakih 15 fašistov obiskala nekega našega s o drug a in mu napravila hiš* no preiskavo. Fašisti so našli pri njemu, le nekaj izvodov »Dela«. Po preiskavi so mu usilili v roke svinčnik in papir ter pritiskali nanj, da napiše imena vseh onih, ki čitaj > »Delo«. Ker se naš sodrug ni mogel in^ni hotel udati tej zahtevi, so ga fašisti začeli pretepati po glavi in po celem telesu. Natepli so ga tako, da se mu je vlila kri iz nosa in grla. Pokvarili so mu tudi roko da še da* nes ni zdrav. Ko so vaščani tako za*
jo iz mirnih vaščanov izpoved o stvareh, ki se jih prav nič ne tičejo. Ljudje si mislijo, da če kdo, imajo pravico le orožniki da delajo hišne preiskave. In še ti ne smejo ne pre* tepati, ne groziti, ne izsiljevati ka* kršnihsibodi izpovedi. —- Fašisti* napadalci so ljudstvu skoraj vsi znani imenoma. So doma iz bližnje* ga kraja, zaposleni večinoma pri železnici.
Naši sodrugi na Krasu stoje po tem nauadu fašistov še bolj trdno na straži, zvesti komunističnemu i* dealu in z vero v končno zmago.
Brda
Vsem kolonom na znanje in v ravnanje!
Slišijo se giasovi o popolni odpo* vedi naše kolektivne pogodbe. Go* spodarjem ne gre več za spremeni* bo te pogodbe na podlagi one z vi* demskega, ampak za nje popolno razrušitev. Koloni! Gospodje vele* posestniki nimajo nikake pravice spreminjati, še manj pa odpovedati to pogodbo, ki je bila izvojevana od nas v boljših časih in ki nosi tudi podpise njih zastopnikov. Po* leg čl. 7. naše pogodbe je tu še kr. dekret od 15. decembra 1921., ki ne dovoljuje nobeni stranki, da samo* voljno krši ali odpoveduje pogod* bo. Čl. 24. kolonske pogodbe pa do* loča, da se pred potekom pogojne dobe sme odpovedati kohmsko pogodbo le iz važnih razlogov t. je ako kaka stranka ne izpolnjuje več prevzetih pogodbenih. dolžnosti. Dokler pa ne nastopi ta slučaj se mora pustiti pogodbo pri miru. Po* vejmo g. veleposestnikom, da bomo znali varovati svoie dobljene pravi* ce do zadnjega. Roke proč od ko* Ionske pogodbe!
Ferenci-Vižinada
Doz voli mi jedan kutič lista, te opiši želje jednog koji se je počeo buditi.
Nakon dugih godina robovanji doživio sam da upoznam mog na‘i* večeg neprijatelja, a to je buržoazi* ja (gospoda) ko j a mi ne dade da zaslužim komad kruha da mogu svoj život okrrjepiti.
Ja hoču da pitam moje seljake iz Ferenci*Vižinade i okolice tko je evom kriv? Mi i nitko drugi!
Evo zašto. Mi nismo znali nači put s kojim bismo do naše sloge do* šli i da se organiziramo, te da šilom štrajka i akcijam gospodi uduzme* mo ono što je naše. Gospoda kapi* talisti nam neče milom ništa dati, za to drogovi treba da šilom zahtje* varno ocl gospode sve što je potreb* no za naše življenje.
Mi smo pripravni uvjek da radi* mo, ali hočemo da naš rad bude plačen da možemo sebe i našu dje-cu prehraniti, a ne kako je to dosad bilo da rabimo samo za gospodu.
Kad je čovjek siijep, nije mogu* če da se od te gospode oslobodi, jer je ova učena i samo študira kako čc nas radnike i seljake za robove uz* držat i kako če od nas isisat sve do zadnje kaplje krvi.
Seljaci drugovi Istre! Vriieme je, da i mi jednom oči otvorimo, te da
znali za to nasilnost fašistov so dah s® ne P«stimo vise varati ni za nos
pOiCZfttl
izraza svojemu ogorčenju nad ta* kim početjem.
Potrebno ie, da dnevno večer I
Hišno preiskavo je delalo le šest V ^'pdelju čitamo naše radničke i fašistov, ostali so bili odsotni, eni ,‘c .novme kao naprimjer »De;
tu. eni tam po vasi.
Ljudstvo se snrašuie, kdo daie pravico kopici črnosrajčnikov udi* ra ti v stanovanja svobodnih držav* Ijanov in jim delati hišne preiskave ter kdo je pooblastil fašiste, da z pretepanjem in grožnjami vsiljuje*
ko jr bila skrbno pripravljena, delavska in vojaška demonstracija, ki je bila d-olo5e-n-a. m 9. julij, vsled izjiremenjenih c-dno-ša-j-ov odpovedana p0 osrednjemu -cdh-o-ru nate stranke.
Malega strank® obstoji v spretni in pravataisni fepreinc-nitvi agitacijskih parol v akcijske, ali pa alkeijsteih parol v dolo-fene, konkretne direktive —■ ali, te zahteva,jo -razmero, v potrebni ela-stUurati In odločnosti pravočasno cd-povedati u-de-jstvitev teh ali onih parol, čeravno so že popularno in zrelo.
PODLISTEK „DELA<<
IVAN CANKAR
ii
Iz „ Mojega življenja
Utrinek Iz mladosti
Mladost v svoji daljni, tihi lepoti, je po-etotona temnosinjemu nočnemu nebu, razpetem« iz večnosti v večnost, posutemu s .-.veiliini zvezdami tako nepoato, da jih oči ne razločijo, komaj slutijo, te oči, trudne od dneva in od sanj. Gasi h se utrne zvezda, loči se od družic, piano v sijajnem loku do obzorja, zablešči se žarko tar ugasne.
V	Bvo-jcm mrtvem smehljaju, v svojem bledem miru jo mladost podobna pok-opa-I*«. Deli spomeniki stoja pod cipresami, molče, «1 metečine obžarjeni. Časih se »asvetl drobna lučka no grobu, tu, ta-n>, krasni ca v temnem grmu; zasveti se kanalna sladka misel, vztrepate v rahlem nočnem vetru ter ugaisne. —•
Ena drobna zvezda, ki se je utrnila z nebo, ena skromna Iučlca, ki so jo zasvetila na grobu, en begpten spomin, cn sam ljub smehljaj iz preteklost i ml je v srcu drarr ie dar božji, dobrotna kaplja
zdravja in tolažbe. Kaj j-e mojemu bližnjemu? Kolikor meni. Reci prijatelju, reci tujcu besedo, pa -te eno samo »dobro jutro,«; besedn se je utrnila iz srca in je kanila. v srce, tam jo užgala drugo, zasijala ž njo v enem plamenu in neznanki »ta si bili sestri. ZačujeS zdaleč melodijo, -v duši se -ti %g.oue, kakor slast in bolest — kdaj si slikal, kje to melodijo? Tz davnine je smehljaje pogledalo sinje oik-o
—	čigavo j«? JY*»lu&ag zgodbo, ki -ni tvoja; ni še izzvenela zadnja beseda, že ti Šepeče srce tvojo zgodbo.
To je bilo tisto življenje, ki j-e prepevalo s škrjanci in s solnicem visoko -pod nebdpn, se ni še dotikalo tal.
Pavla, je imela k-osla.njeve lase, >v bujne kite spletene; imela je velike, vesele rja-ce oči; kamcir se jo ozrla, je koj vse zapelo cd radosti in Iju-bozni in mladosti. Takrat j-i je -bilo petnajst let, mislim Zmenita sva m bila, da so imava rada; in vse je bilo prav, Ljutrezen jo hit«, m kratek pozdrav, en tnpe-1 pogled, en tih smehljaj.
Vroča mi je prihitela na,proti, ko sem prišel pod večer, da bi jo čakal za vrtom.
»Pridi k meni nocojl'Cisto sanira bova! Oče in "mati -pojdeta v krčmo taroki rut. In ostala bosta do poljK>či, sla reala, Pra-v čisto sanm bova, sama vsa od 'o-čera do polneči!
lo«, jer je ovaj jedini list za radnu klasu u Vcneciji Juliji u slov. i hr* vatskom jeziku koji piše samo u korist i interes radnika i seljaka i koii ga podučava i koji ga vodi pra* vi m putom komunizma. Jedino pu* tem komunizma če mo mi doc do one slobode koj a ram je potrebna i bez ko je mi ne možemo živjeti.'.
Sebaci nase okolice! Još je vre* mc da se postavimo na ovaj rad Ne slugajte više Što gospoda kapi* tahsti, advokati, popovi i njihove sluge fasisti govore, jer skušat njih •ftZllo-as nG"veči stvor. Odstranimo n i a^°iaf čem o čim više citat > L e o« x propagandirat za komu* nizam.
Ročet se moramo organizirat da Postanemo jaki, solidarni rame uz rame, i da stupimo i mi u redove komunizma.	Samouk
Ko so sijale zvezdo, sem se napoti’ na to veselo vasovanje. Neznana vroči« i, sladka in težka, mi je ležala na licih, na duši.
V	veži me je čakala, -vsa bela, in mo je ■priijola zn roko. Pozdravila se nisva z beesdo, tudi pogledala s® nisva, ne vem zakaj. Vedla me je skori pnvo izbo, ki je bila •velika in tern n.a, V drugi izbi je g u rela svetilka lia mizi.
Zasmejalo se je; takrat me je pogledala •J čistimi očmi.
»Glej, kaj sem pripravila za ta najin
veter!«
Etoklemicft črnega vina, poleg -nje dvoje kelihov, na krožniku gnjat, v košarici kruh.
»Pijva in jejva, sedaj, ko sva,..«
Zardela je in tudi jaz, mislim, da sem zatrttol. Spogledala sva se in zasmejal«
sva se oba.
»Sedaj, ko gva mož iu ženat«
Sedla sva tako, da je bila miza med noma,. In sva jedla in pila.
Jaz »;m pravil resnobno, kakor som mislil;
»še dve leti imam do mature, samo Sc dvo leti. štiri leta. na tehniki, samo štiri teta. Štiri leta, ena ura. En trenotek, ker
se bc-va taninom tako -rad® imela, -kakor sedaj. In nato... «
Beseda se mi je ustavila; presladka in prevroč« je bila v srcu.
Poznal n?im vse tiste Zvonko in visoke besede, ki jih je bila ustvarila ljubezen. Ali na jezik mi ni hotela nobena šo -sama beseda »Ijuhczcm« ne. Rajši bi bil umrl, prodno hi izpregavoril strašno in tuja besedo »ljubim te«. Nekaj drugega je bilo v meni, tem visokim in zvonkim besedam nič podobnega. Bila jo čista -mladost, brez pretvarjanj-a in hinavščino in košatih oblačil.
»Čakala bom nato. Saj bo zares cn sam trenn-tek. In ti mi boš pisa-l«.
»Vsaki dan!«
»Tudi ta z ti bom pisala!«
ItamisliJa jo, nato me je pogledala zraste in rosno.
»Tako -mi piši, kakor...«
Tudi -nji se je beseda ustavila.
Mislila je:	»Kakor govore -o ljubezni
tisti daljni ljudje, ki zlagajo pesmi in pciznaj« tako besedo, da lijejo človeku v srce kakor sla d ek ogenj!«
»Toko tl boni pisali«
Obema nam je srco utrpnilo, obmolknilo. Počasi in težko se je roka do roko spustila preko mize. Njena je bila gola do komolca, od zapestja zmi-rom bolj bela
so bili plahi in neredni, ko sem se jih dotaknil, sc.m občutil, da je tudi moja reka mrzla In potna-.
Spogledala sva se; ta pogled je bil zastrt in žaflosten; od suhih ustnic ni bilo besede.. Vstala sva ob,a trudna, od neznanega čuda 'omnijnljcTia, sključena (kakor ped bremeno-m. Roka se je roko oklepala-, prsti so se (k I j učili v pr,ste, ustnice »o se ica,m bližale, sulic in opn-ljeare. tala sva si nasproti, sklonjena -preko mize, lice tik do lica; smehljaj ni bil več smehljaj, oči so gledale, videlo nfeo.
Stala 8\-a, lice do lica, raka v roki; oči so se nn-ma. .širile od groze, usth-o. so bledela.
Iz vežo so ud-a-rill koraki, glasovi.
»Oče in mati!«
»Kam?«
»Jezus!«
»Ugasni, ugasni! Pospravi ped mizo! Ugaisni!«
Zgrabil som za svetilko ter jo upihnil tako neredno, da mi je plamen opalil veko. Skočil som na, okno, z -okna na vrt Letal sem v koprivah ter poslušal.
»Slabo mi j-e!« j0 rekel njen glas; spoznal setn ga, pa mi jo bil -čisto neznan Nič mi ni bilo eram, da sem zajokal naglas, ko sem šel, no vem kam.
Kje si Pavla, ki sem te poljubil toii-
Slamniki
tiha In samosvoja; v jamici ped komol- j Ulk-.nl na srce. nn ustnice nikoli? Zvezda, eem se Jo svetila tenka sinja žila: prsti; ti samotna, tiha, kam si se utrnila? —
Ko sem stopi’ na prag pred hJSo ^ j0 bil že polegel veseli ši«n in 4rušs '1er „ polagoma raabogai ;(li jioizgubljal v Bnvrc -k-ovem gaju pod hribom. Na mizah so ostn-li sla-mniki, veliki pisani cvetovi y so-lncu.
Drtslo jo bilo na. hrib blizu sto učenk tretjega jn četrtega rac/reda predmestno solo. Slamniki so bili skromni in obnošeni,, slama ©paljena, trakovi zabtedeli, ob-lik.a starinska.
Cfctvek so podpiše na vsako stvar, ki se je- dotakne. Zdi se mi ce-lo, da ostane sled njegovega pogleda na zidu, na hiši, na polju, na tujem obrazu. Ko sem nekoč pogledal v lice ženski, ki sem 'jo ljubil, je bilo tam še napisan-o, da jo je bil minuto poprej oskrunil nesramen pogled...
Sla-mniki so bili razmetani vse kad že m gruča, otrok, ki se razgreti, žarečl in prešerni love po travniku. Na posebni mtei. tro-j-e k-ornk-ov od drugih, pa so bili slamniki lepo razvrščeni, novejši so bili m ha-ha-tejši. Na cesti ob -travniku stoje gosposki otroci ln gledajo nemi na veselo diruhal.
Kje so učiteljice? Nn pogrnjeni mizi pred krčmo leži dvoje major jenih slamnikov. Slama ni posebno dragocen n, (udi svila trakov in pentelj jo skromno,
Meščanska razredna justica
Proces proti trem mladim komonistom
Sodrag Tome obsojen na 8 let in 4 mesece ječe
»Čim se sužnji kapitalističnega družabnega reda uprejo proti svojim gospodiair-j-em se vsa buržoazna civilizacija, red in pravičnost, pokaže v svoji pravd luči. Tedaj stopi ta civilizacija na dan kot odkrito divjaštvo in brezzako-nita osveta«. Te besede Karla Matrxa nam prihajajo v spomin, k-o motrimo današnji položaj delavskega razreda v Italiji,. Proletariat Italije, •ki se jo v času svoje premeči nad meščanstvom, ko bi moral — ako bi šlo prav — zrušiti meščanski družabni red in vzpostaviti svoje,ga, zadovoljil s pcp&vanjetm revolucionarnih pesmi in z rdečo rožo ter se preti svojim nasprotnikom .posluževal kvečjemu nedolžnega kamenja, ta proletariat mora danes pretrpeti vse posledice svojega ponesrečenega, gibanja in zmagovite kapitalistične reakcije Prenesti mora. vse ponižanje, tlačenje in zapostavljanje, katerega mu prinaša zmage pijano meščanstvo. Trpeti mera proletarska masa v svoji skupnosti, tembolj pa morajo trpeti oni njeni deli, ki niso mogli v času podviga proletariata prenesti njegove strahopetne obzirnosti napram pln -Senikom meščanstva in so postavili orožje proti orožju.
Pod povojnimi demokratičnimi vladami smo videli, kako je policija vršila aretacije vedno le po konfliktih, v kojdh je padel kak sin gospode ali pa. kapiteli, siični sluga. Videli smo na drugi strani, kako so se vedno porazgubili krivci po spopadih, kjer so padli kot žrtve proletarci. Videli smo nadalje kako je policija aretirala proletarske sinove tudi po spopadih, kjer jim niti z meščansko pravnega stališča ni mogla dokazati krivde, in nemalokrat le zato, da zavaruje liribet fašistom.
Vse to smo videli. Toda malo je bilo činih. ki so poznali resnest situacije, trezno primerjajoč -sile meščanstva in proletariata. in videč ra-zvojne možnosti gverilje, ki je divjala takrat po celi Italiji. Med proletariat cm so je smatralo številne a-retadije vse preveč za nekak »bluff«. Kmalu pa je meščanstvo pokaralo, da se ono prav nič ne šali.
Medtem ko se je meščanska sodnij-, hitro požuril«, da so prišli maloštevilni fašist,e/vski aretiranci pred sed v naj/ugodnejših razmerah, še v času demokratičnih vlad, da se jim je meglo priznati vse mogočo olajševalne -okoliščine, se je kazen-1
sko postopanje proti aretiranim komunistom in drugim proletarcem zavlačevalo toliko časa, dokler ni postal fašizem strogi vladar v državi. Fašisti, obdolženi •> m-ora tiskarja Mullerja so prišli pred sod nike še ne po devet mesečnem preiskovalnem zaporu, medtem ko so delavci in kmetje iz Marezig čakali na obravnavo nič manj k-aker 22 mesecev. Prvi so bili oproščena kot rešitelji domovine (boljše-viške nevarnosti!) drugi pa strogo obsojeni kot proti/državna škodljiva golazen (ki je bila — mimogirede omenjeno --.pri valitvah tudi za slovenske narodnjake dehro blago-, v zaporu pa nit/i to n« več). Sedaj so pa prišli na -vrsto oni naši mladi sodrugi, ki so bili aretirani lansko pomlad, pc tistih epizodah razredne gve rilje, ki so stale mnogo žrtev proletariat pa ‘udi meščanstvo
No samo tu v Trstu se godi tako; enako se godi po vseh me,stih Italije, kjer so zaprti naši sodrugi. To stanje je teko kričeče, da ga ie moral odvetnik-branitelj v procesu, o katerem poročamo danes, prihiti kot.pl.jnsko v -obraz naj temeljitejšemu pravniškemu načelu, ki določa enakost državljanov pred zakonom.
M-arx pravi: »...Tedaj stopi ta civilizacija na dan kat odkrito divjaštvo in brrzzahonsha osveta.« Danes, sc drugi, se nahajamo v dobi odkritega, divjaštva, in brez,za krnske osvete, ki ga -vrši meščanstvo nad proletariatom, ker -se je ta skušal v svojih boljših časih upreti preiti ki pifalizmu, pa je maral pasti po krivdi razmer in tudi po testni krivdi.
Pirrnaš.amio tu poročilo o procesu proti prvi skupini naših obteženih sedrugnv.
*
Minuli teden se je vršil pred tržaškim porotnim sedišču proces proti sodrugom Tometu, Ribariehu in Mase-t.u, obd-olženih usmrtitve faš.vsta Alfreda Oli-varesa in ranitve fašistov Do-nipotij-a, Vianella in St-olf-s.
Čitateljem bedo morda še v spominu spopadj, med delavci in fašisti, ki so se vršili po -ranitvi mladega, delavca Cus-imana na stopnj-išču Bern in i v Trstu v katerih je zgub-T življenje fašist Olivares.
Proces je trajal štiri dni. Obravnavi je prisostvovala polno ljudi, med katerimi sorodniki, znanci in -ožj-i prijatelji obtožencev.
7 a^liševanje obtožencev
Prvi je bil sprašan Ivan Tome, star 19 let iz Trsta, ki .ja začel pripovedovati z mirnim glasom:
»19. -aprila zvečer lanskega leta, sem se po dokončanem delu sprehajal malo po mestu. Ker se je pa -pripravljalo na- dež, sem sc -odpravil domu. Na poti se mi je pridružil neka mladenič. Dospevši v bližino ulice Dc-nato B-r-a-mante zapaziva skupino fašisto-v, ki so pretekov ali mimoidoče. Ne oziraje se mnogo na to, sva nadaljevala oba svojo pot, -razgov-arjaj-oč se o napadu, ki se je izv-ršil mia-lo prej od strani fašistov na mlade komuniste, od katerih je bil eden težko ranjen z bodalom.
Tako pogovarja je -se, nisem niti. dobro opazil gručo fašistov, ko sem videl proti meni /naperjen revolver tako, dla nisem imel časa. seči po svojem revolverju ki sem ga no-sil seboj. Iv sreči sem se nekam zadel in padel. V trenutku -ko sem ležal na -tleh, sem začul več strelov. Hoteč se hraniti, sežem tudi jaz po .revolverju in da prestrašim napadalce, sprožim par strel-oiv, nakar sem zbežal po ulici del Bosco do trga Garibaldi, kjer sem bil a-retiran. Moram opomniti še, da sem na svojem begu opazil, da sem zasledovan po etnemu c!i fašistov in ko som -se čutil prijeti za roko in čul klic »roke por!« sprožim spet -par strelov, da prestrašim zasledovalca nakar sem zbežal, dokler nisem bil aretiran po nekemu karabinerju. Na jno-tS na komisariat sem bil tepen. Na komisariatu so grdo ravnali z menoj, ker nisem betel podpisati, kar so oni sami zložili .proti meni. Drugi dan sem mora-l podpisati napisnih vsled groženj. To je katr sem imel povedati,«
Drugi je zaslišan Anton Riba-rich, star 27 let iz Trstia, komunistični občinski svetnik. Začne z mirnim glasom:
»3 mesece sem zaprt po nedolžnem. Tisti večer som se dobil slučajno v družbi neke gospodične na trgu Goldoni. Namenila ■sva se v gledališče. Ker pa je kazalo, slabo vreme se obrnemo proti domu. Med potom
sV,a se razšla in j,a,z sam stopil za- tre-nrttek v neko kavarno, nakar sem nadaljeval svojo po-t proti domu.
Na trgu Garibaldi vidim civilno -oblečenega moža ki se je zagnal proti meni. Ta mi veli da naj dvignem roke. Nevedoč kdo da je ta mož zbežim in takoj -na to sem bil aretiran po nekem orožniku.
Na komisa-ri-atu sem bil obdolžen napada na fašiste, da sem -streljal proti nc-ivemu policijskemu -agentu ter še drugega. Predstavili so mi Tc-meta in nekaj časa potem tudi Mas-e-ta katerih pa 'jaz nisem poznal, seznanil sem se šele sedaj v zaporu ž njima.«
T-retji cibtc-ženec Ro«o Mase, star 18 let iz Tirolskega je bil tisti večer, ko se je izvršil omenjeni 'konflikt v kulturnem krožku »Sparteoo« pri Sv. Jakobu, kjer je bil sestanek članov -za izvolitev notv-sga odbora., med katere je bil izvoljen tudi Maise. Ob 10, uri zvečer se je napotil proti do,mu. Opomniti je treba da jo tisti večer Mase šel mimo sedeža fašistov, pred kat-erim je bila teh velika gruča; storili pa mu niso ničesar. Drugi dan sem bil aretiran in sem že trinajst mesecev zaprt, ne da bi vedel tekaj!« je končal Mase svoji n poved.
Mase je bil obdolžen po fašistu Vianel-'lu, ki trdi, d® je videl Ma-sefa udeležiti se napada -na- fašiste in streljati proti njeni u. Vianello zaslišan kot priča pravi da je dobro slišal glas Mase te-, k-o je ta zaklical »na, podlež!« in ustrelil proti njemu. Ni bil zadet, ker se -je z -veliko naglico vr-gel na tla in po končanih -strelih je zbežal, ker da je bil reze rožen.
»K-o sem vstal, sem zapazil na tleh srn jem tovariša Ol-i-vanesa«, je'zaključi! svoji- izpoved Vianello.
Mase, ki se nahaja, v kletki -obtožencev, vstane in s privzdignjeno roko karoč na Vianella zakliče: »Ti si vohun. Bil si v vseh strankah in pcivsod si delal špijo-nažo!«
Vianello vstane ves bled v obraz, slabo prikrivajoč svojo jezo, g režeč obtožencu,
Zaslišanje prič
Sprašan je nadalje policijski agent, ki je- zasledoval prva dva obtoženca m ju potem tudi aretiral na Garibaldijem trgu.
Ribari,ch — -pravi policijski agent — je takoj zbežal, Tome pa je dvakrat ustrelil na mene. Nadalje pravi, da je imel Riba-rich tisti večer dežni plašč bolj svetle barve od njegovega.
Predsednik ukaže prinesti Ribariche« dežni plašč ki pa je, -ravno nasprotno, tem nejši od-agentovega...
Predsednik spra-šuj-e nadalje agenta, ki so znajde v vidni zadregi.
Ko g.a vpraša predsednik alko je izgubil na zasledovanju obtoženca izpred oči, če tudi samo za t-renntek, mu pclici-jski a-ge-nt odgovori, d/a. niti za trenetek. Pred-*-(dnik pravi, da js nemogoče da hi jih ne izgubil izpred oči niti za trene-te k ko so oni zavili več voglov.
Policijski agent se spravi tudi sam v zadre-go, ker enkrat pravi d,a sta cihtožen-ca -begala, d-ruglč spet., da sta držala navaden korak.
Na vrsto pride brigad jr karabinjer j-e-v, ki pripoveduje, kako jte videl tisti večer na trcu Garibaldi dve -osebi ru-vati s?, n oda leč -od njih pa, mladenič« ki je menil na enega izmed ruvailcev.
»Ne zmeneč se za nevarnost, skočim k njemu in g,a razorožim predno pa sem to storil je pc-meri! tudi na mene -a- k sreči je bil -revolver pnaizen. Med potjo sem zvedel da se imenuje Torne, da je -komunist ter da se je hotel maščevati nad fašisti, ki so m-alo preje ranili nekega komunista«.
Tudi brigadir zagodi eno. Pravi, da -v bližini, kjer j-e opazil ruvati se dive- osebi je svetila električna sv-stilkai in dla je vsled tega d-obro videl revolver v roki Rl-barin-ba-. Dckaže se pa ravno nasprotno, namreč to, da. v tistem č-aisu ni bilo tam netoena električne luči temveč postavljena je bila šele pa-r mesecev pozneje po tem dogodku.
Drugi -dan pridejo na /vrsto druge priče, med njimi je prva. Amelij.a Viola, stara ‘2 let, fačistka pravi, da ljubi d-omnvm >, da pa nr-y-o -pričati po krivem, ke-r po njenem mnenju je fašist Vi-a-n-allo kukain-o-man. eksoltirane in da obclolžuio M-aseti iz osebnega sovraštva.
Na te ‘besede se Vianello, ki prisostvu je procesu dvigne -in hoče odgovorita »po fa-ši-st-ovsko«. Ker mu pa predsednik zagrozi, da ga da vreči ven, ok-o se no bo obnašal bolj olikan-o, se km-alu pcmiri, vsaj navidezno.
Šodr. Emil Appote.nio, uradnik, pravi da je videl Ribari ch® v družbi neko g-o-i spodi čne in to pribl i.žno rib 20.30. Ravno tako priča s-odr. Viktor Pascoittmi, da j-e j videl Riba-riclha ob isti uri na istem: -mestu.	'
Neudeležbo Mo seta v konfliktu se priporna.. Emanuel T-csetti priča, da se je Mase nahajal v društvenih prest«rih, kjer ja bil izvoljen v odibor krožka »Spartaco«. Razšli smo se nekaj pred 20 uro. Istot-ako po-noča več prič, ki so videle Ma-seta -tisti večer v društvenih prostc-rih, dokler se niso vsi razšli.
Govor ifržavneoa pravnika
Po končanem spraševanju cibtolencev in prič začne svoj -cb-tožc-va-lni govor namestnik kralj-cvoga javnega c-btožitelja:
»Konflikt, v katerem je zgubil eden življenje in 20 bili trije ranjeni, ie bil pri-prav-lien i-n je bil provociran po obtožen ci.li, ki so poznali Vianella, nad katerim so se hoteli maščevati. Kar ®e tiče Tomo ta ‘je to jasno, k-cir je bil aretiran z -revolverjem v -rc-ki in je tudi sam pri-zn-al. Prati M-asetu imamo -samo eno pričo in ta jo Vianello, def-im imamo za Mase ta veliko prič, ki pričajo enoglasno, dia- se je Ma.se c-b času dogodka nabajo-1 v prostorih -kulturnega društva »Spa-rtaco««, sk-oro do 20. rre. Prepuščam, da ga- so-dite po s-ua-ji vesti gospodje zapri/sečniki, ker njhga ne moremo z gotovostjo -obdolžita.
Sedaj prihajamo k Ribariehu.
Proti temu im-am-o več dokazov. Zakaj je Riba-rich zb-eiž-al, ko je bil ustavljen od policijskega agenta, ko bi zadostovalo da bi se legitimiral, da js občinski svetnik in bil bi izpuščen.«
Govornik zaključi svoj govor o-peminja-’-:?č porotnike, da obsodba obtožencev hodi •v opozorilo in nauk drugim da se ne bodo več posluževali nasilja v političnih bojih.
Govor branitelja odv. Zamera
V	začetku svojega prepričevalnega govora se branitelj spominja žrtve in ranjencev.
»Spominjajoč se teh žrtev — nadaljuje odv. Zennaro — moramo se spomniti tudi tistih družin v obupu, Id so videle iz svoje srede iztrgati si svoje dna-ge.
Žrtve niso samo na eni strani, tudi komunisti imajo svoje mrtve.
Spominjati se hočem občinskega -svetnika Odcrica Visintinij-a, ranjenega na Borznem trgu v Trstu in umrlega v bolnišnici vsled zad-cbljenih ran; mladega Cherlizze, ubitega med napadom nia Delav skl d-; m. Reda S-orniga in umorjenega, t-i sirarja Mullerja. A n,so samo to žrtve. Tudi družine so nedolžne žrtve uga političnega boja.
Posledice voljne so bile velike in ena izmed teh je bil ra-vno državljanski boj, ki sc j-e pojavil po vojni.
Vsi hrepene pc miru in mir naj bo. Državljanski boj je prenehal, ker se je ena stranka polastila vladnega krmila s .pomočjo -vlade, katera je danes država. Važno je ta, kor se je pojavilo takoj po polastitvi vir. s str-a.ni fašistov, namreč, da se procesi vrše samo za gotove ljudi, do-cim so fašisti popolnoma nedotakljivi. Dokaz zato imamo v napadu na kemu-r.ista Cnsrr-a-a-v, kjer s-o bili napadalci o-proš&eni po amn.istiji..
Velika, razlika je v ravnanju mrd državljani. ene in i-ste države in ne vem ako im-a -še kaj vrednosti napis nad predsedniškim sed-etžem: «Postava enaka za vse!«
■Obte-že-nci -ki so pred vami niso navadni zločinci temveč se bojujejo za idejo, o -kateri pa tu ne bomo diskutirali. Upoštevati morate čas in okoliščine, v katerih se je z vršilo vse ta Amnfstija, ki velja samo za nekatere ljudi, morala bi bili splošna.«.
Sedej preide zagm%rnik k slučaju samemu.
»Riharieh in Mase sta nedalžna. Je tu -oseba, katere ime je bilo stooraj peznb-I.onn v teku celih preiskav in izasMAi-vanj in to je Cusmnn. Bil je ranjen pa-ur pre-d temi dogodki in kc se j-e dal ob-venati ni hotel napraviti neben« -ovadbe rekoč: »So bom že sam maščeval!« Dve uri prtom so se vršili ti dogodki in Cu-sman ie -bil ar-etiran na mestu konflikta. Pozneje je bil oproščen in se čez nekaj časa. odstranil v Ameriko. Torej je mogc-ča da s« je Cu-sm-an hotel maščeva-ti, ker je klon o-sebno -prizadet.«
Preidoč na stališče M-a-seta — opomni govornik — -da vse priče enoglasno pričajo za na-Aelžn-ost M-aseta. Edinole Vta-n-sll.o drži c-bi-nžbo proti njemu, merda iz samega, osebnega sovraštva.
Nnd-al-te gcvc-rl o Ribarichu ki je takoj, ko je b.i.l aretiran dokazal d-a je bil namenjen v gledališče z neko sv-pjn prijateljico, ka-r se je tudi potem drioaizslo .po pričah.
»Proti Riba-richu je sam-o-obtožba poRcii skega -agenta, ki trdi. -da pa je videl na mestu konflikta in .ga zasledoval dokler ni bil aretiran. Tega -na ni mogoče jasno dc-ka.zat-i, ker policijski agent ne m-ore dokazati, da jih ni izgubil izpred o-či, ko so zavili več ulic, ker na vogalih jih je gotovo .izgubil iznred o-či, čeprav za. tro/no-teik. Vi gospodje zaprisežni-ki m-orate biti gotovi predno ko-ga 'obdolžite. Opomniti vas moram tudi na n-escglasje v kateTein
se -drži za slišani a gent Enkrat pra/vi, da jih je videl teči, drugič iti počasi in -So več takih nesoglasij opa-zim.o, ki kažejo negi, tov-rt prič*. Ako lahko dokažete njegovo krivdo, obsodite ga, a so tu -okoliščine ki pričajo tudi za njega. Policijski -agent trdi, da g.a je vid-e-l v svetloizelenem- deževnem plašču, d-očim je plašč v -resnici temnozeleni. 2a samo to mora zadostovad k-o-t dokaz njegove nedolžnosti.
N-e-ki fašist -sam pravi, da je mož v plašču, ki se je udeležil konflikta bil videti večji in močnejši. In vi hočete obsoditi Ribaricha po vseh teh dokazih«.
Zagovornik razpravljajoč zadevo Tomc-t-a. pravi:
»Ali se vam zdi mogoče to, kar se trdi
o	tem 19 letnem -mladeniču, katerega se hoče tako grozno oč-rniti. Res, da prizna ram, da je v t.ren-otku konflikta nali-ajal tam, da je padel in k strahu ustrelil tje-vend-an, » ker je mislil da. je napaden Dvcml-j.ivo je z?lo kar se trdi, da so biii fašisti brez orožja. Dognano je tudi da je Oliva,res bil ubit s kroglo kalibra, 7’65 mm d,očim so kroglo samokresa »S-feier«, katerega je imel T&ne, 9 mm kalibra. Predno izrečete obsodbo, o gospodje eap-ris-iž-niki, se morate prepričati o krivdi tistih, katere obsodite. Velika j-? vaša -odgovornost. Prepuščam vam tri mlade eksistence in ako jih obsodite odgovornost bo vaša.«
Zagovorniški govor je občinstvo poslušalo s svečano in tiho resnostjo.
Pravorek porotnikov
četrti in zadnji dan profcesa. Na ulici, pred s-od-nijsk-o palačo, kjer se vrši proces, opazi se gruče ljudi, ki se glasno pogovarjajo in nostrpno pričakujejo izid procesa.
Ob uri 16.30 se zaprisežniki c d strani jo
sodni d-vc-rane na, glasovanje in se vrnejo šele cb 18.30.
V pravore.ku izključijo pri s istve.via-njo Riharicl ia v konfliktu.
Oproščen Je vseh obdclžitev tudi Mase dofiicn je Tome c&spjen na 8 let in 4 mesece. Od te obsodbe se odšteje pctuaišt mesecev popusta in trinajst mesecev že, prestanega‘pr-eiskcvaleiga zapora, tako da bo moral Ma.se pretrpeti še šest let ječe.
V sodnijški dvorani .prisotno občinstvo je skoraj bnezirje-m-no sprejelo pravorek poretni-kov z vidnim protestom. Culi so se glasovi: »Zavestne zločince oproščajo, mlade, neizkušene fante pa obsojajo! Srn mota!« in pa: »J<oka pravica! kaka pravica!«
Ko so karabinjerji priprijaR na cesto Tometa uklenjep^ga-, da ,ga popeljejo na k-amirnu nosa j v za.por Coroneo, je obrano ljudstvo pcknzalo svojo solidarnost z obsojenim sodrugom, s spontanimi klici: »Živel Tomc!« Na ta iftraz ljudske solidarnosti so se zbrali fašisti in skupaj z vojaki narodne hrambe na volili predi ribčin-aivu. Udartflli so z žilavkam.I in s puškinimi kopiti. Pri tem so jim pomagali tudi karabinetji.
Šele ko se jo kamion -s sodr. T omotam odprtja! izpred srdnijske p$jase v zapor, je naštel mir, nakar sc je cbčinstvo -raz-j šlo, živahno -komentirajoč pravični pravorek tržaške porote.
*
V kratkem se vrši proces prc-ti drua-i I sk-upini zaprtih, mladih d-riavc.ev, obtoženih umora fašista Ivančič,ho.
Zaenkrat toliko, da ne boclo giw;x)dje, ki -ne vedo, kje je mej® odiranja, mislili, da smejo delati, kar hočejo. Pozi/vtimn pa sodruge da gledajo -takim ljudem na prste, d-a se njih škodljivo počenjanj« čim bolj omeji.
Pevski zbor učiteljske Zveze
Koncerta, ki ju je prirodJla Zveza slovenskega učiteljstva na binkošti pri Sv. Jakobu -oziroma, na Kontevelu, sta nailep-še uspela v moralnem in gmotnem oziru.
Bevski .zbor, ki -šteje -nad 50 izbranih pevcev, je ia-vajal najtežjo skladbe novejšo sl-ovcnske glasbeno literature, največ Lajovca, a tudi Foersterja, Ravnika, Adamiča in Srba Mokranjca ter dokazal. Iv resno stremi k popplncsti in da gre črez ■vse nem,ate ovire svojo trdno pel vedno više. S koncertom pri Sv. Jakobu, na katerem »o bili gostje prvi glasbeniki Trata, si je zbor odprl vrata, v svet, -ktur je uaj-večja pridobitev te prirediitvv. Lahk-o rečemo, da danes zhrir ni več le lokalen, ampak d:a je po strokevnjaški oceni na toliki višini, 'da, sc lahko nvelierii kjerkoli pred naj,strožjim dbčiinst-vom. To j« pciskdka vztrajnega dele .pevcev in pevk, ki so o* stali zvesti svojcimi -mcijstrn,' i-e 1>riti pa sad žarkega umetniške gn hotenja d n prav tako velike volje zl>c-rove,ga voditelja Srečka Kumarja, ki is s svoj-o ucnetnit-ko in organizačno intuicijo ustvari! ta lepi zbor v najtežjih časih in -okclišinnfih ter ga pripeljal mimo vseli nevarnih čari tekem dobrega enoletnega, dola do tako m-oči. Koncertnemu moij.jfru Kumarju odkrite čestitke!
DsJavsko^žIvijenje Našel smrt v apnenici
V okolici Trsta ne najdejo pnrijetm bogataši kraja, da bi iz njega kepali zlato, kor ga ni. Ali kjer ni zlate, s« lahke iz-premenijo delavski žulji v zlato,
V Lonjerju jn podjetje »Calcificio Trk-siino« ki se bavi z žganjem živejn apna, katerega prodaja, »p,o k-onk-urenčnifii cenah«. Na-ravno je, ako to apno stane tem dra.žje delavce, ki ga izdelujejo, ker drugače bi ne bilo tu profita. In ras stane to delo delavce drago. Stane jih zdravje in tudi življenje.
T-o nam dokazujejo, t'žgane in od apna razjedeno roke -delavcev, ki gtv producirajo kak:« -tudi dogodek, ki se je pripeti! v ponedeljek zjutraj v tej apncivei.
Delavec. Anten Zimolo že več časa izkoriščan pri Izdelovanju apna pri gori omenjeni tvrdki je ka-ker p-o navadi delal svoje delo, ali frenotno ju prišel iz ravnotežja ter padel v jamo polno ži-vega apna, Sodrugi na dolu so mu lnoteli priti na pomoč «. bilo je prepozno. Nasrefni delavec je bil že rnrt-Hv \T*led moči apna ki mu je razjedlo meso. Izvlekli so mrtvo truplo iz jame ter ga prinesli na domačo pokopališče.
Koliko delavcev konča dan na dan no ped-nbe-n način svoje življenje. Kdo skrbi potem zn njih družine, ko n® moroj.o več oni izdelovati blnpa, ki so ga prodaja »po konkurenčnih conah«?
Odiranje
O priliki koncerta pevskega zbora učiteljsko Zveze na Kontcvelju so nekateri gpstiln-ičarji čutili potrebo ojačiti svoje žepe, ki pogosto n im-a jo dna, a cenami,, ki so — milo povedano — čisto oderuške.
V	gostiln-i gospodarskega društva so učiteljem računali večerjo in sicer porcijo teletino z nikaj krompirčki ali prahom in kosom kruha po C I, 29 st. na osebo. To ji-a- v istom lokalu, kjer se je po prizadevanju učiteljske organizacije vršite prireditev, ki je gostilničarju dovedla stotine gostov. Dobro -vemo, d:a. go-rtilničarji
—	?. red-kimi izjemami — niso nikdar siti. Vem-o tudi, da pogosto živi od ene gostilne celo več družin in še najb-dj-ši tista, ki najmanj dela, ker oddaja gostilno v najem. Istchako vemo. da je med gostilničarji občutna konkurenca, d-a so drug drugemu na po-ti, ker jih je povsod preveč v današnjih časih — ekonomije in po-main/i/kianj.-a, in da bi radi -drug drugega požrli, ovajajoč se medsebojno pri fašistih. Toda vemo tudi, da je gostilničarska -obrt najlažja i-n ne zahteva po-tnih srag, ampak zgolj kosmate -vesti, zat-o pa n-e m-o-ne-mo podpirati zajedavcev z molčanjem. Tudi gostil n i&arji mora'jo živeti, ampak če pada beda na hrbte vseh drugih, imajo oni Še m.anj pravico lopo živeti na tuje stroške kot nenasitni para-sitje. Njih poklic je sicer prav krščanski,
ker lačne nasičajo in žejne napriajo-, čeprav vča-ai tudi z zelo drago vedo. Ampak ; šo večkrat napnj-aj-o take. ki sploh niso. žejni in potrebni vina. Taka seveda še j raje, ker pri njih še več — zaslužijo- S tem so si sam! pritisnili pečat škodljivcev ljudstva na čelo, in mi tem -rajo porabimo priložnost, da povem-o o njih javna svoje mnenje. Še več! 7. -denarjem, ki so si ga pridobili takim nepoštenim poten, prav pogosto celo občino strahujejo, jo kvarijo do m.etzga telesno in duševno ter ležejo po hrbtih kmetov, ki so zmeraj preveč kratkovidni, riše in .više na vidna mesta, da predstavljajo potem »ljudstvo« pred oblastjc in -da ga toliko laže tlačijo in izmozga vajo. Posebno radi se še vežejo s kakšnimi rAa/njšimi prodstavmiki o-blostl po vaseh, kakor so n. pr\ -orožniki, da omjajo kot državi nevarne ljudi vso take, ki se nečej-o in n-e -minra|-p upre čl v voz oštirjeve zasežene in jacme gnilobe. K ul tu mi-pokl ie„ gost ilnf ila-rjo v po deželi je t. redkimi izjemami tek, da. pomenja po -svojih posledicah m-oralno in gospodarsko uničevapje ljudstva, posebno kmetov in delavcev, in da ga ni hvaležnejšega dela, kakor je omejevanje teh šk-odljiivi-h vplivov potem javnega, mnenja v časnikih.
Kriikr-ir več strupa se posreči gostilni-
l	i.-rjerr- ve »piti v telo tistih, ki si -s težkim trudom pridoblv.R-j-o vsakdanji kruh, tolike več nesreče je po rodbinah in po col'h občinah, kjer gosnoda-ri-i-o včosi take pijavke slično gališkim Židom,
Proletarska mladina
Mladi* slovenski proletarci v Jugr.sla vij!., ki so z2.ved:fl.Mo svoje dohžnostj napram idealu svolicd-a, so ustanovili mladeniško izobražavalno društvo »Iskra« in ksčeli izdajati lastno gl-nsilo »Prohrtatrsko mlarifno«. To društvo ni bilo po godu reakcionarni -v-Ia-di, zato ga je razpustilo, češ do. dela c-no komunistično propagando. Ali mladi neustrašeni sodrugi izdajajo še naprej In st no glasilo za obrambo proletariata v Sloveniji.
Naša dolžnost Je, dh paipiram-o -fikcijo teh mladih sndruigov s tem, d-a širimo njihovo glasilo med -slovensko mladino Julijske Krajine, »Proletarska mladina« slano mesečno L. 1.50. Izhaja dcakrat na mesec.
Oni, ki žalijo naročiti »Proletarsko mladino«, naj se javijo na upravni»tvo »Dete« ■ $ pripisom »Za Proletarsko mladino«.
ali vsa ta pisana skrc-mn/ost kriči in se razmahu j«, pmida rj-a, da leži na pogrnjeni mi-zi ter uk-azujo mir in -red.
Na mizi, kjer je gnječa najbctlj ppana, pmšerna i-n glasna, leži slamnik, ki ni n-e otroški, n-e ženski. Zelo pohleven je, slaim.a je vsa cpaljena in tudi že razcefrana, igla je zarjavela in ima na koncu Čisto navadno stokle-n-o torogljico, širok trak ni ne črn, ne siv. ne vijoličast... stoj! Alt nisi tista učiteljica., napol ženska, napol otrok, ki si je v črnilu nam-cči-la trak, da hi Imela nov slamnik? K-ndar stojiš med otroki, drobna, ra-zgrefa, težko šapeča, -ti je komaj dvanajst le-t. Kada.r ležeš trudna in pot-rka skrb na duri plahega srca, je tvoj obraz, ves star i-n vel; takrat ti jo trideset let. Bog s teboj, sirota!
Na stolu visi -slamnik otroka, ki jo e-dincc mlade matere, lakih slamnikov ni v iprodajalnicah. Lani g-a j« ge nosila
mati sama-; le eb lepih nedeljah, ko se je napotila na Rožnik. Letos ga je veega pr« navila, plemenite tnu j-e obliko, da so bili krajci bolj poveznjeni, nato je kupila nov Bvtlcn trak, tako dolg. da se pisane pentlja poigravajo v -vet-ru; in nnvsczndnjo je okrasila ves staimnik a svežimi Šmarnicami. Za en dan! Take k raso slamnike 1« mlade matere, ki so otroci svojih otrok...'
Fašislovskl dvoboji. Vsled vedno bolj naraščajočega števila- dvobojev, ki so sv začeli množiti po fašiste Maketo drža vnem preobratu kakci- goba po dežju, j-e general de Beno poslal vsem pirefokfom trkni., d«, uveljavijo hrtvz ozira snn-kraje, ki jih predivideva kazenski zakonik proti dvoboju.
*	Eksplozija gazomeira. V.sled eksplozije g/iiZtimetra ie bito v Palermu ira-njenih sedem oseb- 7Ai sc, da so m-srn vzrok eksplo zij-e iskati v nepreva^no-ati cns-ga- delavcev, ki je kadil civa-reto, medtem ko je odpira! neku plinsko cev.
U-bo-go dete, čigavo si in odkod? — Na tteh laži slamnik, brez oblike, siromašen 'n pohojen. Darova« je bil; ali roka, k-i ga je dala, n,i bila blaga; vrgla je mnlav-red-ni tiar kakor smeti na smetišče; otrok ga je sprejel ponižan in -osramc-čen in je še poljubil neblago rolko. — Na traku se pozna, na preperelem in zamazanem, da nima« matere, ubogo dete! Čigavo si in odkod — kod poj deš in kam?...
Zdi se mi. da gledam p,;-ed ieboi vse -milado obraize, -vesele in objokane, rdeče in bledikaste, polne in upale. Zdi'se mi, da slišim glasove; otroško in vriskajoče, globoke, prezgodaj dozorele, smeh in jok! Znstor se počasi in tiho od-mika: preteklost, sedanjost in prihodu j ost, vse je kakor v enem samem hipu pred menoj.
Ti niso več smešni otroški slamniki, prfprereli, obnošeni, cpaljeni, brez okusa ndllišpani, Niso več otroci, ki jih je bil neumen in neroden slučaj združil v eno samo gručo. Živo življenje strmi name s tistimi očmi, -ki me spremljajo povsod in ki sem »e jih zmerom bal. Prezgodnja st-ra-st, prezgodnja bolest in žalost; obup srca ki jo še nedoraslo spoftnalo grozo -delavnika.;,skrb in trpkost v očeh, ki so videle december, ko So maja r.lso bilo ugledale: veselje ki pleše in vriska pred durmi -solz. Prijateljstvo, sovraštvo, ljubezen, za-vist. škodoželjnost, zloba m
blago-st — vsa pisana gneča st-rasti, prerivajoča se sunkoma sopeča, sama vase grizoča, sama sebe ubijajoča,. Ži-vljenje, kakor sem mu v lice gledal in kakor Bern ga živel sam...
Otroci so se vrnili z goz-da žareči in za-sopljeni. Ja,z sem stcp-M v vežo in sem bil bolj truden od njih.
istrski osel
Pired nekaj leti sem bra-1 (mislim, da v »La-ibache-rici«) kratko zgodbo, ki se mi je že takrat zdela v mar*tka,terctrn o-ziru zanimiva in poučna. Bo-ji-m se, da so ljudje že pozabili nanjo, ker je bila skrita med reklamnimi noticami in starimi dovtipi. Meni je -ostala v živem spominu, ali vendair bi še zdaj ne mogel natanko povedati, kr-kčen je -njen pravi pomen In nauk. Morda se kdo drugi, takemu poslu veišč, poglobi v to stvar ter jo razbistri do konca.
V	nokem istrske-m mestecu so sklenili občinski možje, da je treba požlahniti o-atovski rod. Kmetice so prihajale zjutraj v mesto na čudnih živali, ki »o bite kc-mflj še oslom podobno. Sama kost Jih je bite in s irnn ra zmršena, ščetinnsta dlaka, na brinu in na bedrih pa se je kazala gela ta* :a jase v bodičevju. Glava je bila
neznansko velika, večja od života, in Je klonila lana in trudna k tlom; kakor za nalašč pa so bila u-seša, to pogta-viitno in ponois-no znamenje oslovskeg-a -redu, vse premajhna, če-sto neznatno, skoraj -volčja. Kaj bi nadalje še gov-c-ri-1? Nekoč se je prikazal na trgu -samoten tujec suhljat človek v dolgi sivi suknji« popotno čepico nai glavi; ugledal je osla ter je zlovoljen pljunil predse. Občinski mož Vollcncich je stal na pragu (svoje hiše ter videl to sramoto.
Posvetovali so se, nato so vprašali u-•čerijake; učenjak.i pa so odtgnvorifl, da živi najlepši in najkrepkej-šl oslovski rod sredi Italije, v slavnih Abrumih. Poslali so pismo v -slavne Abruzze, *v pLsmu pa so razložili, kako in kaj, da bi radi p-o-žlahtnili oslovski rod in da s-o čuli o veliki stavi tega redu iz Abruzzov. -In tak-o, V Abruzzlh so pismo prebrali, pa so so na-potili i-n so poiskali najlepšegn os-la, ki je slovel daleč naokoli zaradi svojih mnogoštevilnih čednosti. Tega so poslali bratom Istranom in zraven še prijazno pismo.
Velik je bil pravnik v istrskem mestecu, veliko je bilo veselje, So-lnee Je sijalo, gorelo na prostrani trg, na star--sluvao benefansko stolnico, na rumenkasto, ob-ž&atno zidovje -z m-atešteviinimi, ozkimi okenci; posijalo je časih iz usr 'Ijenja
celo v tiate mračne, hladno, tesne ulice, kje-r bi se človek le s težavo izo-gntl Človeku. V pristanišču se je narahlo pozibavalo pa-r -ribiških bar-Mč s pisanimi jadri; na obzorju j-e bila sama luč, d-a se ni dalo razločiti, kje so n oh o pota-plj® v morje.
Meščani »o se bili navsezgodaj p.mzni-,-ka cbtokli, izpreha-jali so se po trgu in po obrežju, -odpo-čivali si po -krčmah. Imenitniki so se nosili pr,konci, hodili so z umerjenim korakom ter so razkazovali solncu svojo imenitnost. P-o obrežju so stale pisarje gruče kmetov iz okoli«*; držali ao ruke križem na hrbtu ter gledali z upognjenim životom in resnim obrežem na -moirje. Tako »o -sta-li tam že opoldne pod raz pa 1 je« im n-obolm, barka pa je bite n-arinalujena za večerno uro. Prav na produ je ležalo vznak pa-r ribičev, roke pod glavo, ,rjave obraze naravnost v solnce u-prte; kazali &o liele zo-be ter spa-U trdno in mirno.
Šo preden se jo so-lnco nagnilo d-o svet-loga m-orakciga roba, .se jo. prikazala na obzorju črna tenka, senčica, taElavici po-dobna. DMgo Jo stala ta črna lastovica kakcir priklenjena; raste jo komaj za spoznanje, penila sa -ni. Tod-a nenadoma se je odklenila, spustita se na morje. Burka je plavala jadrno, zavila je v prelepem kol-oba,rju, bele iskre so se utrinjale za njo.
Imenitniki so prišl-i s trga in iz kavarne, meščani iz krčem, knteije.so še nižje upognili hrbet, ribiči so se -vzdrami/Ii. Stali so trim zamaknjeni, aS-i so so siril!o, lica,'so gorela. Ni je hilo besedo-, dekle-' se ni ba-rk-a veselo na-morila v pristen&Če.
V	ti s! cm troncitku pa je udarilo nio n-obn tak-o zmago/sta-vno vriskanje, k-akor ga nebo še ni slišalo.
»Evvivai Ev-vival«
Sopihaijo. kako-r tiča prtiutaje, vsa potna i« -Inid-na se je ustavila borka. Imenitniki so stopili v prvo vrsto, prav pred mostiček. Tedaj je-mvrešžalo na. krovu — smeh in krik so je rnzlesal do benečan-ske stolnice. Prikazala -se je bila čudna Žival, ki je bila podobno Bog sam vedi čemu. Begala je plaha po krovu, vlekli so jo in tepli, dokler jn niso privlekli in pri-tepli na mostiček. Rjav mornar je vlekel spredaj za močno vrv, zadaj je drug mornar, ki je bil prav tak-o rjav. klestil z dolgo palico čisto enakoantvrna, zdaj po levi. zdaj po desni,
»To je vgš osel iz Abruzzov!«
»Naš osel, Bio mio!«
»Malo shujšal jc, morje ga je vzelo!«
Ne le, cta je shujšal - v nobo-uam o*i-ru ni bil več podoben tistemu junaku Iz Abruzzov. GIri-va je bila očitno težja, daljša in okornojša, život so je stisnil
Delavska šola
DELO
.Nadaljevanje. — Glej zadnjo štev.
■ Masarik pravi v svoji »Socialni Ota-<zce«: Marx posveča, vso svojo pozornost, produkciji; človek dobi iz »Kapitala« utis, da jie celi svet velika fabrika, v kateri s« gor in dol producira — zakaj? h čemu? komu? se v Mairxovi svetovni tovarni ne •vprašajo, kajrti taka radovednost ruši pri-rodne zakone 'kapitalistične produkcije. Na konsumenti ampak producenti -odločajo v Marxovem svetu - kakor da bi sami ne bili tudi k-onsumenti.« Zakaj? h čemu? Jkcsnu? Lenin bi hudomušno vskliknil: hm, bedak stavi zmirom več vprašanj, kakor Jih more pameten človek rešiti.
’’ Ampak .zato 'je spisal filozof Masarik tako d:'Igo kritiko o Ma.rxovem »Kapitalu«, da na .zadnje ne ve zakaj? h čemu? temu? se v kapitalistični (in ne Mannovi, kakor Masarsik grobo zagrcšuje!) svetovni
jo ima na primer kopanje rude za produkcijo železa in orodja, CiSčem-je stranišč za gnoj in bigijeno, sejanje pšenice za moko in kruh itd. Le na pcdlagi tega spoznanja zrušimo zapleteno in «averižo-no pot, ki jo prehodi delo oziroma njegov plod kot »blago« po trgovskih in bam-nih brlogih buržoazne predvsem pa sedanje buržoazne kapitalistične družbe, ki pretvarja vse plodove človeškega dela v io fetišistično obliko »blaga«. Spoznanje materialnih produktivnih faktorjev (strojev, pare, elektrike, živine itd.) in spoznanje teh trgovskih, balnčnih itd. parazitskih »upravnih« faktorjev nam ustvari trdno zavest o nujnosti socialnega zadružnega dola, kjer bomo vsi kot delavci proizvajali življenske potrebščine in jih direktno
mižali od strahu. Videti je bilo, kako so nenadoma prenehali se smejati, mesto smeha po je bilo vid-uti na njih obrazili presenečenje. Bili so kakor okameneli. Popolna, tihota je vladala med njimi, ko se je stanj dvigal,, ki pa je trajala, samo nekaj minut, ko pa je iz zrakoplova zamakala roka z robcem, so pretrgali tihoto in vpili veselja. Metali so svoje čepice v ;?rak iknkali veselja, žvižgal: in peli. Nek-i-rcri pa so kar dalje strmeli in v.zkli-kli: »Anika, Anika«, kar so pri njih jjs-8tsd.-.> i.ač.u-Jfinja.
Dalje opisuje Amundsen, kako je tr-a.-jv;«l palet, ki pa ga je bilo "Viba. prekiniti in j.il nazaj radi nenadoma, nastalega; viharja. Treba 'je bilo spustiti .se na. tla, tako je začel razsaja:! vihar, in pripeti letalo s 'sidri. Človek mera. .imeti prav mivo-kot take tudi uporabljali.	j	go potrpežljivosti -v l?h krajih, a ko hoče.
Le potom onega razmotrrvanja si Taliko • da lahko prenaša življenje, sioe- ne ob - po Ma.rxlstični dialektiki 2) — točno o-; slane, Mislil sem že, du frn-acn dtvolj tega svojim o pomen komunističnega delovne-j življenja, toda. »»daj -vem d-a bo prihodnji ga in družabnega zakona: vsak po svoji. P h't uspešen. Izkušnje učijo in treba bo
zmožnosti, vsakemu po njegovih petre-• ”3rr-’1 |oti';* se poleta o pravem ' asu, pa • ,	'	uo lahko pr«
bab; mu damo materialno snov, ter mu :
odvzamemo ono subjektivno elastičnost,j
se
emagati druge
.are.
Ruski
Prvi polet na severni tečaj
tovarni producira? Zato je zlomil Masarik | ki se je tudi razni so-afetični delavec v 9vaje etnični moralno in nacionalno kup-i »socialističnih gospodarskih« organimih je, "da mu jje vendarle ostal *e majhen; ped pretvezo zmonžosti, ali potreb, čestol neetičen, .nemoralen in «n terna* ionailen - j <a^° sprct.no poslužujejo. ?) profit?! »Tsaka radovednost« — Masarik — ne »ruši zakonov kapitalistične produkcije«, kar je njihova, »ima n en ra, (natura«) sama. Da pa »v Mlarxovem svetu« eksistirajo producenti le zato — ker eksistirajo konsumenti: to bi pa moral filozof Masarik že na prtvi strani »Kapi-: , |:i . r n i •!» ohtipati. j •; Le socfcilna oblika dela,’-- sicer 'brez sl nojnepa o,Vod ja — je imela že v prejšnjih dobah širšo, socialno važnost. V piramidah. rimskih cestah, katedralah imamo fe sedaj oči te dokumente teiga dela. Sužnji in tlačani — naši predniki oj proletarci! s,o utisnfji, tudi po buržoaznih e-konomib, onim tirih a,m svoj pečat; mali producent jo komaj v pratiki zapisan.
Pri sedanjem razvoju produkcijskih sredstev in človeške družbe same je fabrični sistem edin smotren gospodarski sistem.
Tudi ta sistem je vzbujal in vzbuja pri buržoaznih ekonomih uprav pesniško nav dušenje. »Vendar pa ni dober <za proletarce!« vsklika ekonom in proletarec Marx: pod ta. sistem mora spraviti proletariat tudi kapitaliste, trgovce, bankirje, juriste, farje direktorje inšpektorje, upravnike aavarovalnike 'itd. itd. in tudi filozofe; le ni ta način si skrajša proletariat čas — napora truda in podaljša čas — življenja.
Zidovje fafcrike in razčiščeno polje, to so edini materialni elementi, ki lahkotno disciplinirajo in razvijejo socialno moč dela, ki spravijo pod šablonsko kontrolo buržoazne zajedavce, nadomestijo aaivcri-Sene, buržoazne pravne predsodke z realnim zakonom: kdor ne dela, naj ne je, nadomestijo naše upravnike, zavarovailni-ko itd. opredelijo delo izključno po delovnem času, omogočijo direktno menjavo dela in pridelka med fabriko in zemljo, nadomestijo denarno botegarstvo z delavsko knjižico, kot točnim realnim spremljevalcem svobodnega, delavca v prostem času. Le zavest o važnosti in nujnosti teh materialnih elementov, ki jih lahko z očmi, ušesom, razumom kontroliramo, dajo proletariatu potrebno delovno disciplino, dovolj kruha, in tudi duševni mir in harmonijo. Fabrikia (tudi manufaktura^) in veleposest morete tvoriti najnižji celici k onui ni stičnega svetovnega gospodarskega. obrata. Vsako drvijo teo-riziranje, so le buržoazne, ulopistične iluzije. »Sicer materializem je, kakor rtečeno, pravzaprav primitivizem (enostavnost)
Vsklika Masarik po dolgem »filozofičnem •razmotrivanjiu« »Kapitala«. No ta »sicer« poudarja, Man pri vsaki analizi buržoazne furbsrije in ni treba filozofičnega napora za to.
Vrednost dela
Izhodno točko našega razmotrivanja o vrednosti dola tvori seveda, vrednost v svoji buržoazni obliki; to je točnejše rečeno: menjalna vrednost, dela, ki se da na primor izraziti v sledeči obliki: 8 ur dela je 16 lir, šestnajst lir se menja za 8 ur dela. A tudi pojem te buržoazne menjalne vrednosti ai moramo osvojiti v njegovi resnični, Tea1ni (četudi še vedno buržoazni) obliki in ne v njegovih trenotnih se menjajočih oblikah, v delovnih plačah. Le pr tom takega razmotrivanja, spoznamo v?o neupravičenost buržoazno graduacije delovnih plač. To razmotriivatnje nam razodene vso smešnost buržoazne manjalne vrednosti sploh in pribori delu izključno njegovo, temeljno vrednost, njegovo uporabno vrednost 1) to je ono vrednost, ki
Roald Amundsen je objavil v listu »Tilden Tagn« zelo zanimivo pismo v svojih dosedanjih potovanjih na severni tečaj in življenje okoli seivrnega tečaja.
Raziskovalec je, .kolikor je znano, odložil mačijo, kake živali so padalo pra,zgodo
•vinskemu .človeku v plen. Vrste orožja
Pračlovek na lovu
Ker .je bil lov živi jenska podlaga prazgodovinskega človeka in je tvoril sledilce vso njegove kulture, je z>a spozna-' vanjo onih pradavnih časov dobro vedeti, kako je piačlcvek lovil. Raziskovalci sot zbrali že obilico materiala, da nam morejo odgovoriti na tozadevna vprašanja. Cesti preostanki nekaterih živalskih vrst, najdeni »a krajih, ki smo jih spoznali kot kulturne plasti pračloveka, nam tel-;
svoj polet z zrakoplovom na severni tečaj na dobro leto, kar je bil prisiljen storiti ladi zelo slabih vremenskih neprilik. Prvega julija je naprimer notira-l na severnem tečaju zelo hud zneženi viha.r in mno go drugih neprilik, radi česar je odložil polet za tekočo leto. O svojem prvem poizkusne«) poletu piše Amundsen sledeče:
Ko srno dospeli v Omdal in Dahi « našo malo Ladijo »Curtta Oriol«, smo se začeli pripravljati za polet z zrakoplovom v smeri proti severu. Mali domačini so nas sprejeli kot goste in pomagali so pri iskanju primernega prostora, od koder bi se lahko dvignil zrakoplov. Tako gostoljubnih ljudi še nisem videl in ulj.udni so bili, da sem se moral čuditi. Noč in dan so domačini delali, da bi pripravili primeren prostor za vzdignjenje letala in delo se jim je tudi posrečilo. Zelo težko so pričakovali, kedaj »a bo letalo dvignilo in sploh niso .verjeti, da je kaj: takega, megače, da si so že slišali, da, daleč pri nas na jugu ljudje že letajo .po zraku. Ne morem popisati, kako veselje je vladala med malimi eskimovci <v Omdalu, ko je eapustilo tla okusno izdelano letalo, na katerega je sedel tudi eskimovec. Čudili so se, kako je mogoče, da eden njihovih bratov dela konkurenco celo tičem in leta po zraku. Skakali so veselja, ko so slišali ostro brnenje po zraku in je visoko gori v letalu njihov tovariš mahal z robcem iz letala.
Eskimovci so se nam od začetka smejali in nikakor niso mogli verjeti, da se bo veliki stroj, katerega celo na. kolesih komaj p.remičejio ljudje, vzdignil v zrak, in celo ljudje da bi šli vanj. Kar neprestano so zmajali z glavo in se čudili Tako neumni pa niso bili, da bi kaj takega, verjeli. Nenadoma ,pa jo začel aparat dTdra-ti, eskimovci so se trepetajoč umikali in
j in nas proučijo tedanje živalske in rastlinske vrste.
0 starejši kameniti dobi se posebno vtsiluje doslej nerešena uganka, kako je pračlovek mogel s svojim naj primi tiv-nejšim orožjem uspešno trebiti tedanje velike divje zveri. Zadnje čase pa so začeli proučevani lovske načine še danes živečih prrrodnih ljudstev, ki se nahajajo še vedno na silno primitivni stopnji in tako so primerom dognali, da si je pračlovek z vednim lovom pridobil posebno spretnost, da je n. pr. lahko ubil medveda z enim samim ostrim udarcem kams-nita sekire preko gcbca. Najdene med vedske črepinje kažejo znake takih udarcev in zato je verjetno, da se prači«,vek ni bal bori« z medvedi ter j« s svojo kamenim sekirico imel uspeha pr^ bno pri mlajši zverjadi.
Upc-raba Irka in sulice je bila v mjsta-i-j;> krmonit! dobi cisto nepoznana. Iz mlajše kamen it« dobo pa že najdemo -sledove in preostanke .lokov. Lovcem iz te novejše del:2 moramo tudi že pripisovati spozna'anje o!r vanih puščic, kajti učinki mrliškega strupa so jim bili gotovo d i;rc. znani in po Pestih izkustvih so se lahko prepričali, do se živali, oslabljene v sled etrov a ne pu?č;o?, dajo prav lahko premagati. 7. levem in strelo pa se je pričel pračlovek po j;; s: lotevati tudi velikih kveri tedanje dobe: pridobil si je v streljanju tako spretnost, da je s p.V,co pre-
1 tol o divjega prašiča, cli pa. celo divjega bika. To lahko sklepamo iz tega, ker še danes z lokom premagajo cevlonskega sloma; zato moramo ens.ko spretnost z lokam priznavati tudi prazgodovinskemu lovcu, ki je premagoval n. pr. tedanjega mamuta. Y borbi s takimi žnvalskimi velikani pa je seveda, -prazgodovinskemu
cu bilo za malo, da bi se loteval pti-se dajo dognati iz proučevanja orodja, čev ali pa ribjega lova. Sela iz" mnogo ki se je našlo na krajih, kjer so prazgo-i poznejše dobe imamo sledove da je" nra-dorinski lovci pustili tudi ostanke svojega j človek uvrstil kosila. O značaju prazgodovinskih pokm-1 dve vrsti.
v svoj lovski šport tudi :i
Nekaj o verzih
(Sodrugu Ante Kratki-jv, — velja pa tudi za vse tiste, ki sodelujejo v rubriki »Proletarska umetnost)
(Nadaljevanje in konec. — Glej predzadnjo številko).
Končno nam jo izpregovoriti še o kiticah. Slovensko umetno slovstvo se j,e zelo pozno seznanilo z njimi. Do Valentina Vodnika smo poznali komaj najenostavnejše, tako, da je celo Dunaju — nevarna, za pesnika samega tako usodna »Ilirija oživljena, zložena v skromni poskočnici.
1) Kako počasi prica.plja včasih človek do idejno zavesti o novih 'realnih matc-
,in zožil, dilnka, prej tako svetla in gladka^ jo za temnela ter se poščettinila, rekel bi skoiuij, da so se celo ušesa zmanjšala Ko so imenitniki ugledali to srahoto, so prebledeli in ctd grama in srda niso vedeli, kaj bi. Tudi ljudstvo je molčalo v prvi grozi. Ali iz te prve groze se je izvilo, je planilo nekaj strašnega.
»Nfe tla z njim! V morje z njim! Udarite! Bijte! Ubijte!	,
Tenke šibe, trde palice, gorjače, vesla -- iz stoterih rok so je mahoma, in škrati usulo na žival, tako slepo in divje, da je padalo tudi po plečih ribičev in kmetov. Iznanadena žival se je postavila {vrsto na vse štiri noge, zatisnila je oči ter čakala. Ko pa jc udarilo težko veslo naravnost na gobec, tako da še je curkoma vlila kri, se je vstopila na sprednji dve nogi, po-brcala je z zadnjima dvema ter se spustila. v beg. Namerila, se je najprej proti morju, tam pa je zaobrnila ter prav skozi gručo udarila proti mestu, časih je koga prevrnila, časih koga pohodila, celo občinski miož Vallenckh se je pred svojo krčmo prek obal il v prah. Ali padalo je nanjo neprestano, ni je bilo več dlake, ki bi ne bila dvakrat presekana, v kožo in kri zabita. iSredi trga, pred benečansiko stolnico, j,e žival za hip postala, vzdignila j,o glavo, gobec proti nebu in je zavpila glasom, ki ni bil navadnemu oslovske, mu glasu prav nič i>odofren. Nato je be žala datlje, omahovaje, opotekaje se, ali
rialnih odnošajih, vidimo najbolje pri pa triotah. V naših časih poudarjajo oni posebno priredne moje (gore, reke, luže) pa-rriji, ko so te meje vsled železnice, paro-broda, telegrafa, aeroplana itd, zgubile že davno vsak realen zmisel bodisi v gospodarskem, kulturnem ali strategičnem oziru in krožijo in strašijo le še po gla-vali topih patriotov.
2) razvoj gotovih materialnih odnoša-jev sledi nujno le iz materialnih predpo-gojev.	-v	% ^
3) V gotovi »socialistični« verižniSki or-ganiaaciji imajo direktorji po 30.000, težaki pa 7.000 letne plače —- tu imamo na eni strani direktorske zmožnosti in točno 4 in pol krat večje potrebe; na drugi strani pa težake m točno 4 in pol kirat manjša potrebe. »Delo« direktorjev se odnaša 7. delom težakov kakor 4.5: 1; v istem razmerju se odnaša direktor — človek s težakom — človekom, kljub temu, da se direktorske sposobnosti uporabljajo v bur žoazni cirkula.rni furbarij.i a ne v navadni proletarski produkciji. Kajti — kot so-ciaiisti — moramo po Marxu, ki pravi da: »prava znanost modeme ekonomije pričenja šele tedaj, ko prehaja teoretično razmotrivanje od cirkulacljskcga procesa (blaga) k proizvajalnemu procesu (potrebščin), logično sklepati, da pravo delov moderni ekonomiji pričenja Sele tedaj, ko zapusti buržoazno veriženje in se loti proletarske produkcije brez verižen ja.
tako urno in neutrudno, da so upehani biriči .zaostajali. Ko je solnce utonilo v morje in je hitro ugašal istrski mrak, Je izginila bežna žival v hribe in nobeno oko jo ni več videlo.
Sredi noičiv opolnoči, so se vzdramil mešifant in vselm je segla groza v srce. Iz daljatve, tam od golih, žalostnih' hribov in vse preko morja se je razlegal glas, ki ni bil ne živalski ne človeški — prav zares, glas napol človeka^, ki bi rad potožil Bogu, pa ne pozna 'krščanske besede in molitve. Vse do jutra so je razlegal, šele ob zori je utihnil. In 'tako jo bilo vsako noč, dolga, dolga leta; in talko je še dandanašnji in bo dokler Bog ne izbriše greha i?. svojih bukerv. Kdor je kdaji spal v istrski samoti, je slišal tisti glas.
Revolucija in socializem
Vsaka revolucija odpravlja staro družbo; v toliko je družabna. Vsaka revolucija strmoglavi staro ohlast; v toliko jie politična. Revolucija sploh — strmoglavijo nje obstoječe druži)© ter odprava starih raizmer — je političen čin. Brez revolucije pa se ne more izvesti socializma. Treba ie tega političnega čina, kolikor jo treba razrušitve in odprave. Kjer pa začenja njegova organlzirujoča delavnost, kjer ipreido na dan njegov pravi namen, njego vft duša- tu vrže socialiizem proč svojo politično skorjo.
F'”’l Mmx
Napoleon kliče: , .
Ilirija, vstan’!
Vstaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
Šel; Prešeren (1800—1849), ki ie bil zato tudi primerno preganjan in so mu na razne načine zagrenjali življenje, nam je široko odprl vrata v poezijo in presadil k nam najraznovrstnejše pesniške oblike, ki jih prej nismo poznali. Imamo torej domače in tuje kitice, iz katerih je pesem sestavljena. Kitica ima najmanj po dva verza, kar se posebno priletga za balade in romance. Primor iz »Zdravila ljubezni«, ki konča:	-■>	-•>	>'■:'v-vij1;
Na vojsko je šel, se srčno bojeval, časti ni, mir je tamkaj iskal.
{f In pred ko preteče let’ in dan,
X do matere pride list poslan.
List črno je zapečaten bil, —
»O mati, tvoj sin je m h* dobil!« —
'V-
Znana kitica, sestoječa iz treh verzov, je tcrcina. V teli je zložena silna Dantejeva »Bcžanstvena komedija« (Divina oommedia). Glasoviti Prešernov »Krst pri Savici« ima uvod zložen v tercinah. V ponazorilo kratek odlomek:	-
Kdor hoče vas dočakat’ temne zore, a neproste dni živet’ nočem enake, b ne branim mu, al jutra čak’at more.	a
S seboj pa vabim drugio vas junake,	b
vas, k’terih rarfia se vkleniti noče.	c
Temna je noč, in tresa grom .oblake;	b
Sovražnik- »3 podal bo v svoje koče. ‘ t le majhen prostor je tjo do goščave, d to noč nam jo doseči je mogoče. c
Verzi tercine imajio po pet jambov in zapletene rime: a b a, b c b, c d c.
Zelo običajne so kitice s štirimi verzi.
Vest črna vse daljine preleti,
, V za senco njenih kril pozna s; eled: list sahno gori, polju vene cvet
Vit V
^•;. :	'fA}
Kiti* 3 petimi, šestimi sedmimi verzi i-mamo m 110^o žie med Prešernovimi pesmimi in pozneje pri vseh slovenskih pootih.
Znamenitejša jo spet. stanca, kitica iz reterostopnih jambov ki jih je oszmverzov Navajamo spet. kitico iz »Krsta pri Savici« (zadnjo), ki je zložen — izvzemiši u>vol — v stancah, iker so te zelo pripravne ,"a epske (obširnejše junaške) pesnitve. Črtomir se jo tla prigovarjanje Bogomile, ki je za junakovo rešitev v bojih obljubila vedno devištvo, dal krstiti in je odšel v Oglej;
Razlagajo, ko pridejo v Akvilejio, a mu sveta pisma, prosta zmota vsake, b postane mašnik, v prsih umrjejo a nekdanji upi, mad svoje rojake b Slo,venca gre, in dalje čez njih mejo, .1 do smrti tam preganja zmot, oblake, h Domu je Bogomila šla k očetu, ... ' c nič več se nista videla na svetu. '4 c
Kakor najdemo v Prešernovih pcetzijah najrazličnejše verze, dobimo tudi decimo: štvristopni troheji v desetih (de e ima1) stihih: Glosa v pevcu, ki mu vedno sreča laže, končuje:
a ni ga lovca, da jo ustreli.
(Župančič: Daljni grob.)
>VA ‘-	t
Vendar peti on ne Jenja, gr,ab’te d’narje vkup go.tove, kiupovajte si gradeče, v mjih živite brez trpljenja. Koder se nebo razpenja,
Orad je pevcu brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, s tem posestvom blrez težave on živi, vmrje brez d narja.
Za, junaške pesnitve se rabi včasi tudi nibelunška kitica, sestoječa iz štirih verzov, ki imajo po šest jambov. Znana je iz nemške pes-nitve o Nibelunglh, vendar je \ slovenskem slovstvu ie poredko srečamo. Istotako redke-jiša oblika je pri nas gazda, ki je kaj zanimiva, še manj so zna ne kancone, trioleti in klasične grške oblike. Danes se bolj in bolj uveljavlja prosi« stih, v katerem se je mogoče svobodM-J-3 gibati in točneje izražati. Pri modernih pesnikih prerašča vse ostale oblike. Da bi jih pa zatrl popolnoma, ni pričakovati, ker se tudi moderni vedno radi vračajo k prejšnjemu, h klasičnim formam, od katerih je še posebno čislam so-net. Tudi v tem se je pri nas najvišie povzpel poet »Sonetov nesreče«, Prešeren, čigar sonetni venoc na čast Primičevi Juliji je nesmrten. Kako je sonet zgrajen, n'3] Pokaže »magistrale«, petnajsti (zadnji) iz vsega venoa:
Pcet tvoj nov Slovencem venec vije, ’ a Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, b Iz srca svoje so kali pognale	b
Mokrocvetoče roz’e>3 poezije.	,a
Iz krajev niso, ki v njih solnce sije;
Cel čas so blagih' sapic pogir06’vale, Obdajale so vtrjene jih stele,
Viharjev jeznih mrzle domačije.
Iadihljaji, solze so jih redile,	a
Jim moč so dale rasti neveselo,	b
Ur temnih 90 zatirale jih sile ’	a
Lej, torej je bledo njih cvetje velo; b Jim i:z oči ti pošljii žarke mile,	a
In gnale bodo nov svet bolj veselo. 'IJ' 1)
Kitice« prve dive po štiri, druge dve po tri verze.
Rime: v prvih dveh kiticah oklepajoče, v drugih dveh prestopne. Vendar ni potrebno, da so vselej take in je zanje več prostosti. Toda mena in kitice se ne sme jo spremeniti.
To bi bilo nazjvažnejše, sodirug, kar ti je treba znati iz stihotvorstva. Zapomni si pa, da še ni umetnik, da ni pesnik, kdor te stvairi zna (saj niso težke!), ampak, da mora čutiti v sebi nagon, da u-stvarja, pa pove, kar mu ukazuje srčna potreba, če te notranje sile ni, vsa teorija ne naredi pesnika, za.ka.j bneiz takozvane »bežj® iskre«!'brez onega navdahnenja, ki ga sebični, uživanju udani in le iz dneva v dan živeči človek nikdar nima in ne bo imel, tudi poezije ni, ni smisla ea notranjo lepoto, ki je materialistično življenje ne priznava in ne pozna.
Če pa čutiš ta tihi ogenj, vzemi v roke slovenske pesnike, uživaj jih, uči se od njih in povej potem sam, česar oni niso povedali, zakaj res je, da slovenski proletariat in mali kmet, nimata doslej, če izvzamemo Toneta Seliškarja, izrazito, resnično svoj,ih poetov.	*.?,	^
Tvoj
______________________LEVIČAR -
Vulkan Kylos
Naj večji aktivni vulkan na svetu je Mauna Loa na otoku Ilaivaju. Njegovo največje žrelo K vi ob, ki ima 13—14 km v premeru, je bruhalo neprestano do pred nekaj leti, ko je prvič utihnilo. Toda to ni trajalo dolgo in sedaj se zOpet izliva iz njega široka razbeljena lava.
Kdini vulkan, ki se more meriti z njim po količini izbruhane lave, je Skaptor Jo-kul na Islandskem otclku. Mauna Loa je bil namreč v 19. stoletju izbruh za izbruhom. Največja erupcija je bila leta 1890, ko je bila lavi n a lave, -ki so je izlila iz žrela, štiri in pol kilomotro široka. Globočina izbruhane lave jo varlrala od 3 do CO metrov. Lava se je razlila nad 10 kilometrov na široko in (je prispela do obalnih .višin, Odkoder se je zlila v morje.
NajVečja erupcija vulkana Mauna Loa pa jo bila leta 1855. Pri te(j priliki se je bližnja velika ravnina Izlpremenila v jezero lave, ki je pokrilo ves otok. Za časa relativnega ipočivamja itzgleda veliko žrelo kakor jezero iztopnjene lave, ki neprestano vre. Pogled na tako jezero, iz katerega »e vali gost dim, je edem najveličastnejših prizorov na, svetu. Sedaj je e-rupcija razmeroma moljlina, vendar pa jo kljub temu privabila veliko število turistov in učenjakov, da ojiazujejo ta je-dinstveni pojav. Neka skupina učenjakov, jo odpotovala na Hnvaj samo zato, da prouči, ali je mogoče toploto teg«. vul-kama podrediti člcveškii sili in uporabiti za njegove namene.
Mezopotamske izkopine
Vest-, da. so našli 4000 let staro svetišč« v lialdejskem mesl/u Ur, je vzbudila zopet veliiko zanimanje za razvaline južno Evfrata med Bagdadom in Basro. Mesto Ur, znano iz .sv. pisma kot bivališče Abrahama, jc bilo glavno mosto Su-mentijcev, ki so po polinoma prepadli. To je eno najstarejših most Babilonija in s tem tudii vsega,sveta. Mesto je bilo na višku blagostanja okoli 3000 let pred Kri-' stom, svetišče boga Nanairja., ki so ga, sedaj izkopali, pa je bilo-zgrajeno 2409 let pred Kristam v Ur Engurju, ki je živel več kakor tisoč tet poprej kakor Tutan-khamon. Šo za časa Nebukadnezairja (GOO let pred Kristo m) je bilo Ur jako cvetoče mesto; razrušili so ga Ptirzijci pod kraljem Darijem in ga popolnoma izravnali 7. zemljo. Od takrat živo tamkaj ie beduini.
Mezopotamija (Irak) je eno inajstarej-ših človeških naselbin človeške kultu:. 0. Tu se dobe iz starodavne pradebo velikanske stavbe, vodovodno naprave, vrtovi. in utrdbe. Opeko go uporabljali prej kakor v Egiptu. Staro t«ni>tiso>5 let je bilo. mesto Ur pozabljena in je imenovano le’ v starem testamentu. Pozneje so našli v razrušeni palači Asuibainipala in zasutih arhivih v Nipurju dokaze, da je bilo v mestu Ur velika; svetišče. .BritsM muzej in ame:r:ška univorza v Filadelfiji sta pri čela zato med Bagdadom to Basro z izkopavanjem in sta zadela kmalu na zakopane razvaline velikega, mesta. Povsod so razkriti sledovi sumerijske kultura. Po razrušen ju Ura so zma^gvovalci vsa znamenitejša poslopja iaravnoM z zemljo -in jo p-kr'1'i z vor.kl-mi skalami. Kjer se nal.-aijri; o te sikalo, so našli raziskovalci celo arhivo tablic z napisi o življenju in kulturi S umeri j c tv, k: so sklepali že po-godbe o nakupih in predajah in o oporokah pred šestimi pričami Kakor je slavni Schliiemamn pri svojiih mikenejskih iz-kepinah domneval, da je našel Aga-meimnone v gnob, tako mislijo sedaj navda šeni angleški raaisikovailci, da eio našli kamenite dokaze o Abralhamovem prebivanju v Uru in o prodaji njegovega imetja prod odhedom i,z Ura-. Iz dosedanjih najdenki jo mogoče sklepati, da m Sumerijči za č'asa Abrahama že skoro 1-zumvrli in da so zapiski, starejšega izvora, kalkor oni iz Nipurja. Našli so tanko listke zlata, ki so jih polagali mrtvim na ustnice, dalje 90 cm visoko figuro iz zelenega kamna, kamnite sekire in •različne drugo predmete.
Francoski inženirji, ki greio delat o Rusijo. S Pariza se poroča o odhodu v Moskvo skupine francoskih inženirjev pod vodstvom Pierra ‘ Bassata, bivšega, ravnatelja francoske družbe zavodov Peroun, katerih delavnice so bile v Moskvi, Nikolajevu, Jekaterinoslavu Makljev-ki in Bakuju. Nacionalizirani od bolj-ševiške vlade so zavodi Peroun pod vodstvom nekaterih niženjerjev kakor Bassata in Roigerja funkcionirali naprej,, ko-■ so dopuščale težkoče katere je ustva ril v Rusiji neizprosni blok sovražnikov. Po zaslugi inženjerjev ostaliih v Rusiji, tvoirnice Peroun niso videle desorgainiza-cije, katere žrtve so postali drugi začetkom 'v/olucija po vodstvenim in tehničnim osebju -zapuščeni zavodi. Po 6 mesečnem bivanju v Franciji se Bassat vrača v Rusijo, da zaprične delati na industrijsko organizač. načrtu, ,odobren?oi od Skob e lava, gospodarskega agenta ruske Sovjetske republike v Franciji.
Ribanje v f jttstovskih vslah. Dan aa dan se č'ita o večjih in manjših sporih, ki se pojavljajo v fašistovski stranki. Pri fašistih so toliko govori o disciplini, baš radi tega, ker discipline največ primanjkuje. Po slučaju De Vecchi, Misuri in Pi-ghetti je prišel slučaj kapitana, Padova-nija. pravzaprav noben slučaj, ker Pado-van ie že izključen. Ker ima Radovani vrlik vp.li .• v fašizmu južne Italije t/eba pričakovati 11 novih slučaje/ in izključen j.
Ricinovo olje. Da je raba ricinovega olja proti nasprotnikom fašizma bila res divjaška metoda, dokazuje dejstvo, da priznavajo to tudi fašisti tor obsojajo same sebe. Skoraj ni dneva, da se ne bi slišalo o fašistih, M se morajo zagovarjati P-red sodiščem, 'ker so dajali ricinovo olje. Eni so obsojeni na tri leta, drugi na c ve leti na eno dn najmanj na šest mesecev ječe. Tako je prav.
JUGOSLOVANI V rORVHRJU. — V Poruhifj.u se nahaja okrog 30.000 jugoslovanskih delavcev, po volčini Slovencev. Zaposleni so v rudnikih, pa v Kruppevih, Stinesovih in drugih velikih tovarnah. Že prej je bil položaj delavcev beden, s francosko ckupa.cijo pa je še mnogo slabše. Tista zagotovila Francozov o dobri oskrbi tujih delavcev so prazna., okupacijska cblast med vSfflav-cem ne pozna nobenih podanikov zavezniških držav. Tako pišejo delavci goslovani iz Poruhrja.
V
RAZDALJA. Ubog indijski pesnik je prišel k dostojanstveniku in so vsedel poleg njega. Med njim in dostojamsiive-nikom je bila razdalja eno ped.
To je razdražilo velmoža.. Z jecnim o-brazom vpraša pesnika;
»Kakšna oslom?«
je razdalja med teboj in
»Samo ena ped«, je odgovoril pesnik,
Slišavši ta odgovor, je postalo velmoža sram in je prosil pesnika za odpuščanje.
Drobne poiitične vesti
Konferenca v Lousanni. Direktna gr-ško-turška pogajanja bo se izjalovila, vsled odgovora turške vlade, ki vzdr zuje absolutno zahtevo po odškodnini od Grčije in ki zavrača zahtevo po običajni odškodnini za begunce. ISmet pašia in Venizelcs sta se sporazumela, da se prinese spor pred finančni odlbor kjcnferen-oe. — Veni zel o s in Aletoandrjs • sta dala generalu Pel leju zagotovil a, da no bo Grčija poslala nobenega ultdmaturna Tur-Ciji.
Demisija in nasledstvo angleškega mi ulstrskega predsednika. Angleški premier Bcnar Law je podal iz zdravstvenih razlogov dem sil jo, ki je bila tudi sprejeta. Njegovim naslednikom jo bil imenovan Baldwin, dosedaj zakladni kancler, na katerega mesto stopi sir Robert Horn. Drugače ostane angleški kabinet nespremenjen. Lord Curzon ohrani ministrstvo zunanjih zadev.
Deželni stavbinski sindikat
Delavci, poso;/1
Iz informacij došlih nam s strani nekaterih delavcev izhaja, da nekatera, stav-binska podjetja, zlasti na Goriškem, nadaljujejo z odtrgavanjem prispevka za socialno skrbstvo čez zakonsko določene meje.
Opozarjamo torej one delavce, katerih podjetja bi sc pridržala višje zneske kakor jc to določeno (za brezposelnost L. 0.52 in pol na teden), da javijo to okrajnim tajništvom, da zamorejo ta napraviti umestne korake aa izterjanje odveč plačanih prispevkov. Potrebno je, da se delavci zglasijo pri okrajnih tajništvih prinešeč seboj plačilno kuverto ali, listek, kjer naj bodo opisani razni pridržki; da zamorejo funkcionarji sindikata kontrolirati pravilnost pridržkov.
V mnogih slučajeh napravljajo podjetja pridržke na slepo, ampolt vedno na svoje dobro, odkoder izhaja tudi, da nekatera podjetja pustijo pasti zavarovalno pristojbino popolnoma na ramena dc-lavca.
Na la način pridržani zncsld predstavljajo goljufijo. Na prizadetih delavcih je torej, da naznanijo te zlorabe okrajnim tajništvom, da se zavarujejo pred zapostavljanjem po brezvestnih podjetnikih.
Tajništvo
Svarimo
Izvedeli smo, da nekateri indhnduji in neka ženska hodijo okoli z nekimi boni, katere izdajajo za bone lista »La\voraito-i n« in nabirajo nanje prispevke, ki si jii pridržijo sami.	!
Svarimo vse sodruge in simpatizante, pred temi. individuji da daruje jc za »La-jred tem individuji in jih pozivamo di daru ji jo za »Lavoratorc«, le na posebne liste za nabiranje prispevkov, ki jih izdaja uprava lega lista in nosijo njen štemp;’.j.
Brez kFaS|®^@ jjBave
Štefe: Dobili vse tvoje spise. Po prclgUe-du objavimo, ‘kar je vredno objave
Miren, C. K.: Žal d'a vam ne moremo ustreči. In to iz raznih vzrokov.
Solkan: Znesek za »Tajni sklad« spre j'.>li.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Giuseppe Bellone Tiskarna: „11 Lavoratore“.
g««   ..................
Delavci, kmetje!
Naročujte se na ..DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
„DELO“ vela v letu 1923 nastopno:
V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10 40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. — 20.
Vinozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 18'20; polletno L. 9'10; 3mesečno L. 4 60.
Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODAJALO mDELA‘'I Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA"
TRST - Via Natolica 10-12.
■
=3
m