Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo'leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. y4 „ . - fl. 80k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. , % . . — fl. 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila ee prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. Štv. 40. V Mariboru 1. oktobra 1868. Tečaj II. Interpelacija ali vprašanje, ktero so stavili slovenski poslanci 19. kimovca do vladinega zastopnika v deželnem zboru v Gradcu. Slovencev, kterih blizo poldrug milijon nepretrgoma prebiva v deželah in oblastnijab Stajarskega, Koroškega, Krajnskega, Goriškega, Istrije in Trsta, — živi v prvič imenovani deželi —■ na Štajarskem namreč više 400.000 duš, ki so z mnogoštevilnejšimi nemškimi prebivavci te dežele v jedno državno jednoto združeni z Slovenci pa drugih imenovanih dežel tako, da se jih povsodi sprijemajo. V deželi štajarskih Slovencev živijo tudi nemški prebivavci, pa le samotarno in komaj jeden odstotek vsega pre-bivavstva; na dalje živi in sicer naj več po mestih in trgih okoli pet odstotkov takih Slovencev, ki svoj materni jezik razumejo in govorijo, ga vendar vsled nemških šol, ki so bile in so še, ne znajo niti brati niti pisati in toraj samo nemške Slovanom večidel malo prijazne časnike berejo in so po tem takem veči del svojemu narodu odtujeni. Ostali del naroda tedaj 94 odstotkov je čisto slovenski in samo slovenski jezik govori. Vkljub temu pa se je nadlegovala in se še nadleguje slovenska mladina kmečkih srenj v ljudskih šolah nasproti vsemu pametnemu razumenju izrejevanja in na veliko škodo izobraženju z nemškim ji tujim jezikom in to brez vsega namenjenega vspeha, ker ta mladina nima zunaj šole dejanske vaje v tujem jeziku. V srednjih in viših šolah se na Slovence in jihov jezik popolnoma nič ne gleda. Če se tudi tukaj slovenskemu jeziku privoši svoboden prostor, ali če se tudi kot zapovedan predmet vpelje v srednje šole, tako je ta naredba vendar le vkanljiva, dokler slovenski jezik v uradih nima veljave. Slovenec se mora v srednjih in viših šolah naj prej svoje narodnosti iznebiti, ako hoče do više omike priti. Te zavode zapušča in se ni naučil spoznavati svoj narod, jegovo pravo zgodovino in svoj materni jezik, ter sto-pivši, kot uradnik, odvetnik, biležnik ali zdravnik v javno življenje postane večkrat nasprotnik svojega ljudstva in veljave jegovega jezika boje se, da bi ga učenje slovnice svojega maternega jezika v privajenem lagodnem življenju ne motilo. V uradu v nižjih in viših stopnjah, po vseh odvetniških in biležniških pisarnicah gospoduje z redkimi izjemami še zmirom tuji nemški jezik. Zapisniki z slovenskimi strankami se spisujejo v nemškem jeziku, vsi pozivi, odloke in razsodbe se izdajajo narodu v tujem jemu nerazumljivem jeziku. Slovenskih vlog pri uradnijah ne vidijo radi in jih večidel v nemškem jeziku rešujejo. Vsak košček ravnopravnosti v uradu si mora Slovenec od uradnije priboriti. Celo slovensko spisan krsten list ali samo v slovenskem pravopisu pisano lastno ime še celo v vladikovinskem imeniku naletava pri nižjih in viših uradnijah na težave in dela dotičniku neprijetne sitnosti. Uradniki jezika nezmožni so bili v slovenske, znajoči pa jezik v nemške kraje prestavljeni ali tam puščeni. Ali zna kdo slovenski jezik tudi pisati, nikogar niso vprašali, naj se ga nauči nikomur niso zapovedali. Sodnjiska opravila, celo taka, ki jih ima preiskovavni sodnik, so še zdaj v rokah nemških slovenskega jezika po- polnoma nezmožnih uradnikov, ki razpravljajo z tožnikom in tožencem, z obdolžencem in pričo ne brez velike nevarnosti za pravno sigurnost z posredovanjem kakega dninarja ali pi-sarnika ali celo uradnega služabnika. . Ta odnarodovana po večem številu odvetnikov in bilež-nikov podpirana birokracija, ktere jedina zasluga je ta, da narodov jezik govore ga soperno pači in kvari ter lastno nezmožnost jeziku nakladaje se veže z delom meščanov, ki je narodu odvrnen, kedar gre za to, da bi pri volitvah ali v mestih ali deželnih okrajih narodnega kandidata pobedila. Z pomočijo teh dveh delavnih moči, kteri domačega slovstva in drugih narodnih naprav nič ne podpirate, nasproti pa narod pri vsaki priliki kolikor mogoče za se rabite, se protinaroden živelj vriva z vsemi sredstvi v srenj ska, okrajna zastopništva, v deželni zbor, tam ima prvo besedo in razsodno o narodnih in duševnih potrebah naroda, z svojim vpljivom izvabi umetno narejene nezdrave želje iz njega, da bi je sopet porabila kot podporo za nenarodne predloge in «poročila-'. Narodnjak je povsodi nazaj potisnen, odstav-ljan, celo preganjan. Jegov jezik je porinen v vasi in tudi tam ga tujstvo zatira tako, da se ne more razviti. Tuj-stvo, ki nima za ljudstvo niti razumljenja niti srca, ima oblast. Neznatna manjšina zavira notrajno narodovo moč, na ktero se stavljajo neprenesljive tirjatve, zavira dušno razvijanje, ki ji le na narodni podlagi — v lastnem jeziku — mogoče in ki je prvi pogoj gmotnega blagostanja. Ogromna večina, jedro ljudstva, je namesto čvrstega in zdravega narodnega življenja obsojena na pohabljeno in potrto duševno" življenje. Telo narodovo je razkosano in v tem razkosanju brez moči. Narodovi zastopniki delajo v šest različnih deželnih zborih osamljeni in v ti osamljenosti oslabljeni. V štajarkem deželnim odboru Slovenski narod ni zastopan, akoravno ga je dve petini vseh deželnih prebivav-cev. Tukaj v visokem deželnem zboru so med 63 poslanci samo z 8 narodnimi poslanci zastopani in v naj ugodnejšem slučaju bi mogli samo z 12 poslanci zastopani biti. Kako se je vtem deželnem zboru dozdaj na narodno, duševno in gmotno dobro Slovencev gledalo, to je visoki vladi tako znano. Ker se je pokazalo pomanjkanje razumenja in dobre volje, ker državne pripomoči popolnoma pogrešamo, izginolo je skoraj upanje, da bi se to stanje današnjih razmer izboljšalo. V jednakih in sem ter tje še hujših razmerah so naši sorodnjaki v ostalih imenovanih deželah. Naj toraj visoka vlada razumeti blagovoli, ako se zdravi del ljudstva upira vsemu kar v nevarnost stavi in slabi jegovo narodstvo in dobro, ako se ustavlja oni nenaravni in nravnost podirajoči sistemi tujčevanja, ki ude jedne in iste narodne družine, meščane in kmete, celo posamezne ude v srenji in rodbini razdvaja in v razprtijo stavlja, ako svoje rešenje vidi samo v zjedinjenju naroda v jedno državno — narodno celoto z narodno upravo; da se to spoznanje vedno bolj širi in v tisku, v očitnih slovenskih taborih razglaša, spoznanje, ki je določno izrečeno v prošnji predloženi ministerstvu Šmerlingovemu že 1. 1861 od 20.000 Slovencev podpisani, ktero živo zastopajo vsi domoljubi". Visoka vlada bode, znajoča prav ceniti zaklade, ki so v razvitiju narodnosti za državo saino založeni, tim bolj z dobrohotuostijo želje slovenskega naroda, ktere smo v deželnem zboru tudi mi izrekli, zaslišati blagovolila, ker se popolna dejanska izvršitev na naj višem mestu pripoznauega načela so stiskali, s silo, z razpuščenimi deželnimi zbori in posadnim stanjem, kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalno ero, in skla-davec pred stoječe adrese je podpiran od deželnega zbora takrat ogersko državno pravo ravno tako zanikoval ter kot ničlo in neveljavno izrekal, kakor zanikava dandanes češko narodne ravnopravnosti pri dosedajnih razmerah naroda ko-¡državno pravo. Ravno to nam daje upanje, da bo sklada- maj izpeljati da; kajti tako zjedinjenje bi pomenilo prido-,vec nekdaj tudi še priznal češko pravo. bitev in pospeh mednarodnega miru, in bilo bi naj boljši! Gospod poročevalec je govoril o strohnelem državnem pripomoček nektere Avstriji sovražne namerjatve neškodljive storiti. Da se za sedaj uresniči narodna ravnopravnost na obla-stjih naših volivcev, si dovoljujemo c. k. vladinemu zastopniku z spoštovanjem staviti vprašanj e: Kaj misli visoka vlada storiti, da še dejansko uresniči narodna ravnopravnost v šoli in uradniji na slovenskem obla- pravu češkem; jaz si bom dovolil pokazati Vam samo en izgled: Gospoda moja, za dobro pravo Augustenburžana ste, dasiravno ima Nemčija že več knjezov kakor celi svet (smeh), preiskavah stare arhive in nabirali adrese ; dobro državno pravo češko pa Vam je strohnelo! Gospoda moja, takrat ste tudi dualizem imenovali smelo državino snov, kakor imenujete dandenes federalizem. Toliko časa je vpila advokatovsko- birokratična ustavna stranka v stiju dežele; in ali bi bila vlado vzlasti volja, zaukazati urad-! državnem zboru: „Avstrija smo mi", dokler so jej Magjari nikom iu javno poverjenim pismosostavljavcem, da se naučijo v lase skočili; ona se je udala češ: „Ako ne moremo go-v določenem obroku, če nočejo iz službo izpuščeni biti —inispodariti po vsej Avstriji, gospodujmo vsaj v eni polovici!" ali je vlado volja, v slovenske sodnije nemudoma postaviti To je pa, se je vpilo, le pomirje z Ogersko, le z Ogersko. uradnike, ki so jezika zmožni. V Gradcu 18. kimovca 1868. Dr. Jožef Vošnjak. M. Herman. Dr. M. Prelog. A. Lenček. J. lipold. Za očetom nemogočnega februarskega patenta pa je prišel mož, ki si je zapisal na svojo . zastavo pomirje z vsemi narodi, ki je pot odprl do porazumljenja in prepustil pomirje z Ogorsko ravnopravni sodbi drugih narodov. Gospoda moja, zastonj je bilo, da je bil septemberski ^ . manifest zarad svojih nravnih načel splošno pomirljiv (ugo- vrOVOF ) varjanje), daje manifest zaupanje v Avstrijo na novo vzbudil, poslanca Hermana v deželnem zboru štajarskem da ga je velika večina avstrijskih narodov zadovoljna spre- proti adresi. Po tem kar smo ravnokar slišali in kakor pripoveduje adresa, bili bi svobodni, prav svobodni in srečni. Temu na- jjela (Živo ugovarjanje) Da! (Smeh.) Zastonj je bilo, da je bilo Belkredijevo ministerstvo preblago, da bi bilo s tiskom preganjalo februariste, iu da v F™ «vouuum m mm iemu_na-je za njegovih ča80V imel tisk dejansko naj večo svobodo; sproti drugega ne rečem kakor: Cim glasneje se svoboda^ast(mj;J S[ jg Belkredijevo mimsterstvo pošteno prizade-obeta, tem bolj se proti njej greši. Jaz si bom dovolil, go-jvalo dJržavno gospodarstvo v red spraviti, davke znižati in spoda moja, pokazati Vam reci od celo nasprotne strani. |da je bi]o ¿ržavnim upnikom pravično celo med vojsko, ktero V avstrijski državi biva mnogo ljudstev Ko so se raz-[je od svojih sprednikov podedovalo; zastonj, da je hotelo lične dežele in ljudstva zaporedoma vladarski rodovmi habs-Jkači biro^raciji giaVo streti in ljudstva z avtonomijo blago- 'nosno osrečiti; zastonj, da je naj strastnejše adrese februar- skih deželnih zborov presvitlemu cesarju predložilo. Gosp. Beust pa naj krotkejšili, naj bolj opravičenih iu najbolj loyalnih (postavnih) adres federalističnih deželnih zborov cesarju ni predložil, ampak je deželne zbore razpustil — zastonj! Prijatelji ustave, ktera se je bila ustavila burški podvrgla, niso tega storila brez pogojev iu pogodeb, ktere so zdaj jihove deželne pravice; tako so si zavarovali svoje individualitete in lastni život; vsa slava, vse blagostanje, vse spominske stavbe, vse rodoljubje z njegovimi velikimi čini, vsi sijajui spomini spadajo v avtonomno dobo teh dežel, in Avstrija je pri taki deželni zvezi — adresa bi rekla: pri taki „smeli državni snovi" - srečno premagala naj veče (sistovala) ministerstvu uiso mogli nikdar odpustiti, da jih je nevihte in nevarnosti. Te dežele m ljudstva in tedaj ud, ,azkr il(J; in ob gospodarstvo delo. In na vse pretege so država sama je jela pešati, ko je hotel vse pod eno odejo začeli ti nasprotniki pomirjenja z vsemi ljudstvi zvoniti plat spraviti absolutizem, ki je vsegdar centralisator m v nobeni ZVQna g tem razkazajoči da mora v Avstriji le jihova vo-stroki človeške delavnosti ne trpi samostojnosti. ¡lja veljati in da jim je Avstrija in jihovo gospodovale ne- „ Centralizem m jegova slaboglasua sistema sta bila dr- ¿čljiv0J zyezan0 J ge Jzdaj seJuiso tako imen(fvani libei.alci zavo tako ob mc dela in vse človeško delovanje tako usta-t 3trahu znebili, kakor smo denes videli, in ne bi bil vila, da bo treba naj vecega prizadevanja, zdruzenja in pn-Hberal kdor bi ue } vsaj en kamen na to ministerstvo, bhzevanja, predno bomo mirno uživali dobrote omike in usta-,kakor bi tudi Qn ue bil uberaleCi kdor bi crkvene oblasti in \nili piauc. crkvenih oblastnikov ne grdil; kdor bi tega ne storil, ne bil Nepreklicljiva oktobrska diploma priznava na zgo- bi liberalen kuiturovec, ne korakal bi pred civilizacijo n: dovmskem pravu stoječo mdmduahteto posameznih kronovm liberalec bi vendar vsakdo rad bil. (Nemir). m dežel, jim daje naj širšo avtonomijo in stavi poroštvo za Da bi ■ m • na se natvezU, da bi kot liberalci varnost m moc drzavmo le v one pravne naprave, ktere ena- veljali iu ¿ed civilisacijo koračili, skopali so versko vpra komemo odgovarjajo zgodovinskemu pravu in djanskim raz- ¿J- iz tal in uuičili kSnkordat ter vpeljati civilni zakon j< ličnostim med posameznimi kronovmami in deželami kakor Jzačetek in neovrgljiv dokaz svobodomiselnosti, tudi tirjatvam jihue uerazlusljive čvrste zveze. Gospoda Po Kraljeyem GrJad kamor nas je eljala neSrečm moja to bi bila ona „smela državna snov", na ktero kaze adresa. Mka nemšk ki nas je stala YSako leto 30 milj ono v, iz I i\ nlT-rnhovcb-n rlmlAmn It-i to nroiim nnlnn irrt 17ro It-o I o 1 . .. /. °............ , . - . , bogmt bo en krat tudi že v Avstriji razvedrilo in da se bo konečno pri čela in vtrdila avstrijska politika, politika vseh in za vs narode. Le prehitro se je pokazalo, da je bilo to upanj prazno. Dobili smo državnika tujca — žalibože nam do haiaio naši državniki zmerom le po istem vetru — državniki ustava, ktera je deželno avtonomijo skrčila in strogo deželne zadeve prepustila razsodbi državnega zbora, čegar po umetnih volilnih redih stvorjena nemška večina ni poznala potreb drugih narodov in jim ravno nasprotno ravnala. zaničevanje postave. Tudi takrat je bilo „gorje zmaganim" in silama se lostave. iuai takrat je Diio gorje zmagamm- čijr diti _ tako ge bo dil (smeh) - tis je ustava izvrševala kakor zdaj;; tudi februarsko ^^ y ktero zdaj čez okuob lezemo, ko so nas bih č< ustavo so hoteli oživotvoriti z zapori, s časnikarstvom, ktero duri ¿palmoli (smeh) *) Govora smo si dovolili povzeti iz „Slovenskega Naroda." I Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početju častno naloj Nemčiji na čast, ali raje bi rekel Nemčiji v veliko sramoto Dobili smo pravico zborovati, vendar se federalisti te in kletev, svoje kosti na nemška bojišča polagati. pravice ne smejo posluževati; dobili smo porotne sodbe na Pametni možje pravijo, da te politike v Avstriji ne bo papirju, postavo o odgovornosti ministrov — sedanje rnini- sterstvo pa naj federalistom še tako nevsiniljeno na prste stopa, nemška stranka ga ne bo nikdar zatožila — ločilo se je pravosodje od uprave, a brez znamenite koristi za ljud- prej konec, predno ne doživimo, da se bomo drug drugega čez okna metali ali še kaj bujega. Kar se ni dalo kriviti, to so razlomili in Slovanom se je skazala posebna beustovska ljubav, morali so na steno, nemška in magjarska stranka pa je pomagala. Deželnim stvo, ker je ostal stari birokratični red; dobili smo organizacijo brez dovoljenja deželnega zbora in jaz trdim, da more- ■i ■ i- i , i i j- •*'e t ua\ie-vliin dežele s svojimi pravicami in tradicijami posrubile v vsi- in desni ljudstva v obraz _ zasmehovaje - v divjem direndaju.. . . , • J • ki anhn> „E .....v ulieni državni snovi, ustavo, ki je suhop proti pravi ljudski večini m volji podilo v državni zbor, ki kj je na domačih tleb pokazal odlage vec, ker so bili februa-dežeIne zad pravosodje, bogočaštje in poduk cen aren prepis onega iz svojo puhlost. Naše ni imel nikakoršne pravne podlage risti priznavši ogersko ustavo sami zapustili februarsko ustavo,j^Jije '"Se" na Duna^u/^kamor ^se"šfak7i° vsa " ¿opaTenost ktero jim je toliko rabila za agitacije. (klici: To je preveč, dolg nemir). Priznanje ogerske ustave ni podrlo samo osnovno po- Gospoda moja, izmed nemške večine držav, zbora smo stavo o državnem zastopu, ampak tudi deželna ustanovila dobili nemško ministerstvo strogo po pravilih svoje stranke (statute) in tudi naš deželni zbor je brez postavne pod- urejeno — kaj iz tega izvira, je očevidno. lage (ugovor, klici: odstopiti). Državni zbor je postal usta- Dobili smo §. 19. državnih osnovnih postav — da sega vodejen zbor (konstituante), a ni imel zato nikakoršnega po-Bog usmili! Dvajset let sem se v Avstriji nihče več ne drzne stavnega mandata; državni zbor in vse, kar jfe on stvoril ravnopravnosti vseh narodov v teoriji zametovati; ali dejan-nima postavne veljave, vse to je le parlamentarno vsiljeno: sko je vse ostalo, kakor je bilo. Vse tožbe, vse prošnje, vse državni zbor nima nikakoršne postavne zveze s preteklostjo, pritožbe se razgube po zamolkih prostorih upravnih. — Kdo kakor to, da so sopet februaristi v njem sedeli. (Ugovor,) Paxb da bl se narodna ravnopravnost izvrševala. Morebiti V državnem zboru ni bil zastopan česko-moravski narod;tis,tl> «enm je ravnopravnost potrebna? Ne! Oni, ki sami ustanovil se je bil izvanredni državni zbor. v kterega je narod t™6; da so Jen' nasprotniki ; a tudi naj bolje postave ne ko-česki-moravski vstopiti hotel, da bi roko v pomirje ponudil : !",st'!e> če «admki naj nizi in naj visi ne spoštujejo in ne v tako imenovani ustavni državni zbor so ga bili sicer po- 'jubijo naroda, za kterega so postave Z paragrafom 19. le vabili, a ne da bi se posvetoval o podlagah, na kterih naj 0lmiclJ' usta wfe> m srdite,e kakor e kedaj se kaze staro bi stalo avstriisko nravo • ne te Dodlae-p ie ministerski rp_ germamzajoce divjanje samo da v ustavni obliki in ako si i T, fi J Pi fi -v? P i g®vJe mmlSf1?',1 re "pregledamo vse, kar smo naj novejši čas doživeli, zdi se nam, skript 4. februarja s kratka vsilil, pokorščine so hoteli ne ¡^ da bi se'naravnost n!j to d'ela,0j da bi s'e V9e Slovan- svetov. ^ stvo pokončalo. (Nemir.) Še zmerom gospoduje tujstvo v Pokorščino so tirjali v državnem zboru ne svetov Kdoršo,ah^ jn SK)Venevc se tu svojemu narodu izneveruje, da ga je temu vgovarjal, kdor je hotel s protestom iti v državni tem inorejo rabitj ti la8tnemn rodll (nemir ug0V0r); še zbor, tega so zavrnoli; umetno storjeni večmi dežel, zbora znierom gospoduje tujstve po uradih, dasiravni bi ne tre-českega in moravskega ste brez pravne podlage; ko je drž. baio drugega nego ministerskega ukaza, da bi uradniki ura-zbor brez Cehov razsojeval o češkem državnem pravu in o dovali v jeziku tistega naroda, čegar kruh jedo; in s po-Ceski, grešil je proti ustavnemu načelu: Nil de nobis. Nič o močjo ražnarodene birokracije se sili ptujstvo v srenjo, v nas. Upor češki ni nepostaven. okrajni zastop, v deželni zbor in tu svojo sodbo dela o slo- Nemesto da bi se bil pogajal s centralisti in federalristi, venskem narodu, narodnjaka pa povsodi v kot stavijo. Ljud-ki so želeli državino enoto, in si tako pridobil zaveznikov ski jezik so spehali, da je ostal samo še po vaseh, kjer se ti kraj Litve, pričel je g. Beust enostransko dogovore z Ogri, ne more razvijati, in ravnopraven je le še slovenski goldinar, ki so ga rabili na svojo korist, in da bi se mu nespametno, s kterim se davek plačuje. Gospoda moja, tujec je pri nas prehitjeno ter nedržavniško pomirje potrdilo, sklical je zbor vsemogočen, v svoji lastni hiši je Slovenec le hlapec, a tu-ljudskih zastojmikov, ki so nosili samo ime ljudskih zastop-jec jegov gospod. Narodovo truplo je razkosano, osamljeni nikov, ki so si bili pa ravnotako malo svesti svoje dolžnosti si prizadevajo narodni poslanci v posameznih deželnih zbo-ohraniti Avstrijo kakor g. Beust, ki so se odrekli pravici, darih, v tej osamljenosti pa so brez moči. sme jihov glas ravno toliko veljati kakor ogerski, ki so Gospoda moja, više deželne oblastnije, kakor je videti privolili, da so se naše javne zadeve na dvoje razdelile in slabo umevajo slovenski narod in nas narodnih poslancev tu so sprejeli prisiljeno stanje in javno pogodbo, ktera je dala tudi nočete razumeti. (Smeh.) Zastonj je, da tu sedimo; Ogrom ves hasek, nam vso škodo. v tem deželnem zboru ne bomo Slovenski p o- Gospoda moja, o politični strani te pogodbe in o raz-slanci nikdar nič dosegli. Vsled nemškega liberalizma cepljenju države v dva kosa ne govorim, nasledki se bodo so Slovenci brez zastopnika v dež. odboru, dasiravno jih je že sami kazali; pritožujemo se pa zarad lehkomiselnosti, s 2/s vseb dežel, prebivalcev. ktero je državni zbor naše narodnogospodarske interese pre- Gospoda moja, temu zlu se ne pride popred v dal preslabemu dvalističnemu gospodarstvu, pritožujemo se o o ko m, predno se Slovenci ne ločijo od Vas in se linancijelni pogodbi, ktero bomo morali mi plačati z državnim n e združijo vsi v eno celoto. Da, ločiti se morajo in bankerotom, povekšanimi davki in deficitom. Če premislimo, potem združiti v eno narodno in politično individualiteto. kako bogato je ogerska z zemljišči obdarovana, koliko menj (Dolg smeh.) davkov plačuje, kako hitro se zdaj prevaža, moramo spre- Vsaka reč le nekoliko časa trpi. Deželni zbor bo po-videti, da se naše kmelijstvo z ogerskim ne more meriti, tem vspešneje deloval; prepiri iu ovajevanje bo nehalo, da mora toraj naš kmet priti na nič. uprava pa loža in ceneja. Taka preuaredba je živa potreba In za vsa ta bremena, g. m., za raztrganje državino za Slovence kakor za Nemce; dokler se nam ne prizna naša smo dobili civilni zakon, emancipacijo Židov in lečno jed narodna individualiteta, dokler nimamo odločene svoje dežele, skrpanih osnovnih postav doktrinarne vrednosti, abstraktne, kar nam bo individualnost varovalo, dokler ne obvelja naš raztegljive stavke kakor n. pr. .,Pred postavo so vsi enaki" Jezik> dokler smo brez narodne uprave, ktera bo prirojeno — „Uraduije so vsem odprte". - „Lastninsko, hišno pravo, krepost ljudsko razvijala, toliko časa je za nas ravnopra-osebna svoboda, pismena tajnost se ne sme skruniti" — samo vnost Prazna pena. (Klici: za nas!) Da, za nas! pravice, ki so nam nekoliko že v drugih postavah zagotov- Pričeta liberalna sistema narodne ravnopravnosti ne more ljene, nekoliko pa se v vsaki količkaj pošteni državi same dati, niti jej je ravnopravnost po volji, ker je ona nasprotna ob sebi umejo. (Smeh.) ' načelom te sisteme, ktera tirjajo izključljivo nadvlado enega Mi smo dobili pravico prošnje podajati, a dejansko le plemena! ta sistema ne more narodom miru in sloge niti za one, ki hočejo slavo peti novi eri, jenim stvoriteljem in dati niti ju boteti. Sloga, ki stoji na enaki pravici za vse, podpornikom; mi smo dobili tiskovno svobodo, ki pa dejan-bila bi konec te sisteme, ktera se mora le z onimi sredstvi sko le za nemško-centrallstične zabavljive časnike^ velja, obdržati, ktera so jo mogoča storila, s razdvojenjem in silo. kteri prav po živinsko proti Slovanom divjajo. (Živahno Sedanja liberalna sistema ne more državi olajšati tež-vgovarjanje in sikanje.) ¡kih bremen: ona potrebuje stoječe vojske, da ž njo kroti nezadovoljne narode (nemir, oho), ona se ne more birokra-sko narodnih elementov. Oktoberska diploma je bila eiji odpovodati, birokracija je jena naj krepkejša podpora dala avstrijskim narodom naj lepša upanja; mrklo zatiranje zvlasti v slovanskih deželah. Bachovega absolutizma ni moglo udušiti isker svobodnega Sedanja liberalna sistema ne more trpeti svobodnega in narodnega vzbujenja, ki je še od 1848. leta pod pepelom tiska, ako noče sama sebi jamo kopati; ona ne more dovo- tlelo. Ker je oktoberska diploma lastnosti avstrijskih dežel liti avtonomije, kajti avtonomija in centralizacija ste si po- iu narodov v ozir jemala in jih ui nameravala v centralistični dobni kakor noč in dan. Gospoda moja, vladajoča sistema ponvi raztopiti v enotero maso, dala bi se bila, kakor je bila je toliko kakor: zaukazovati in služiti; prvo ni liberalno, v nekterih zadevah tudi pomanjkljiva, vendar razviti tako, drugo svobodo izključuje. Liberalna sistema, kakoršna zdaj da bi se bilo iz nje rodilo ustavno poslopje, pod kterim bi vlada, je pokazala, da je goljufiva, vso svojo svobodo mora bili v zavetju ravnopravnosti vsi narodi svoje mesto našli, sama uničiti. Le resnično omikani, nravni, domoljubni možje Ali prišli so doktriuarji februarne ustave in prvo delo jim naj bi vladati smeli. „Po njihovem sadu jih bote spoznali." je bilo nasiljen (oktroiran) volilni red, da bi ž njim nemški Ozrite se okolo sebe, g. m. Povsodi upor, povsodi strupena živelj celo v tistih deželah na vrhunec spravili, kjer je bil narav-nezadovoljuost, povsodi razdraženost—samo nasledki žaljene nost v majnšiniali se še celo samotaren (sporadičen) nahajal, pravice. Na drugi strani sila in žuganje, kakor da bi bila kakor na Kranjskem. Februarna ustava se je razpovedovala ljudstva samo zarad sedanje ustave na svetu. Povsodi se kakor posvečen paladij svobodi iu nasprotniki te ustave so bili M /X .»r. / I 1 /ril . /M ri ti A (1 I 1 lr + /Mti I, «. n r. «-v* .. I, . I l .11 m r\ »»I .1 T" f\ T T I \ I ■ KaMCII Ir ^ m «... .. ! . 1. . .. I i ...___ ^ .. i , _ „ ! i ^ .. . T 7 . „„1 1__i . 1 .. ' . .1 * 1 • Avstrijo je zbežala, ljudstva sama pa propadajo bolj in bolj tabor skočili. Zato se tudi ne dam motiti s hrumom, ki ga v siromaščino, ker jim je odvzeta edina nravna zaslomba, uganjajo denes s decembersko ustavo; vse je že bilo enkrat vera na pravičnost svoje vlade. na svetu. (Veselost.) Jaz temuč upam, da se bodo iz naših Veča in veča bojazen se mora lotevati vsakega avstrij- dualističnih vročeglavcev prav kmalu pošteno navadni fede-skega domoljuba videčega tako počenjanje; poprašuje se: ralisti razvili. Februarska sistema se je sama nerno-Ali ni nikogar več, ki bi se postavil na narodno pedlago ? goča storila, in ko so stvarniki jeni avstrijski državni voz Gospoda moja, mi se obračamo od vsega, kar nam je kolikor mogoče globoko v močvirje zavlekli, narod soper pridobila nova era, za nas nima ustava in parlamentarično narod naščuvali, in s svojimi surovimi pomočki zatiranja ministerstvo nikakoršne pravne veljave (oho, živi ugovori), celo pojem svobode v slabo ime spravili, odtegnoli so se mi se obračamo od liberalizma obstoječega v frazah, od liberalizma doktrinarnega, kteri bistvo in poroštvo svobode išče v ustavnih papirjih in osnovnih pravicah; mi se obračamo od liberalizma, ki se je rodil iz narodnega zatiranja in ščuvanja, in se samo s temi sredstvi tudi obdržati more. prav mirno na svoje prihranjeue častne prostore in so prepustili svojim nasprotnikom, naj v tej narejeni zmešnjavi prave poti iščejo. Belkredijevo m in isters t vo je edino pravo izhodišče našlo (smeh); poklicalo je ustavodejno skupščino, da Avstrije ne more vrediti samo politična svoboda, naj bi bi s svobodno pogodbo narodov in dežel ustavo ustvarila, v se še tako obilna pripoznala; naj prvo se mora zadovoliti na-kteri bi mogli vsi elementi v Avstriji skupno bivati. Ta porodnim željam in tirjatvam. Tega je pa pričakovati le v skušnja se je razbila na uporu tistih življev, kteri ne hote federalistično vrejeni državi. Avstrijske razmere so take, da svobode in enake pravice za vse, temuč samo svobodo za stoji politična svoboda v drugi, narodna svoboda v prvi vrsti (živo ugovarjanje). Gospoda moja, avstrijskim narodom je ljubši vladin absolutizem nego kterega drugega naroda; Slovan noče le fizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi po litično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapete tirjatve slovanskih narodov, kterih večno prošenje je v svetovni zgo-govini zapisano; samo to tirjajo, kar drugi narodi že dolgo imajo in uživajo. Gospoda moja, vsaktera centralizujoča poskušnja bo nezadovoljnost v državi množila, in narode v tuja naročja gonila. Avstrija se more vrediti le na podlagi starih deželnih pravic po skupnem delovanju med deželnimi zbori in krono. Vse obotavljanje, gospoda moja, je brezvspešno; preštejte sami sebe in preštejte druge. Vlada in narodi se prizadevajo in potrošajo svoje naj bolje moči v mejusobni borbi, preštejte se in čem bolj slovanski živelj odrivate, tem teže postaja stanje Nemcev, in kakor ste VI nekdaj klicali: Vrnimo se, pobotajmo se z Ogri, tako kličemo zdaj mi: Vrnite se, pobotajte se s Čehi, pobotajte se z vsemi narodi! Govor posl. dr. Vošnjaka v dež. zboru štajarskem proti adresi. Dva preudarka me silita, da se izrekam soper adreso in ta dva preudarka bom jasno in okrito razložil. Kot do ber Avstrijan nikakor ne morem malomarno gledati, kako se s trmoglavo politiko ene stranke naša nekdaj tako mo gočna Avstrija gotovemu pogubljenju vedno bliže in bliže tira. (Živo ugovarjanje.) Kot Slovan ne morem in ne smem molčati nasproti nadvladnim prizadevanjem Nemcev in Magjarov, kteri na podlogi enostranske in s protestom od strani Slovanov, težavno zlepljene ustave proti j o slovanski ele-tiste pravice dane, ktere se je pri kroni sv. Štefana priznati ment tukaj in tam uničiti. dobro videlo. Osnovne in medverske postave so deli decemberske Kamor kole pogledate, vidite [nezadovoljnost in nemir, ustave, iste ustave, ki se je rodila iz tako imenovanega Ali se more naši domovini Avstriji žalostneja podoba kazati ? posilnega stanja, ki je pripravilo Avstrijo ob edinost, ob Od znotraj razkosana in razrovana, od zunaj nespoštovana, brez drugega prijatelja, kakor onega dvomljivega na obrežju se in gospodarstvo čez vse. In prišel'je tujec v našo ljubljeno domovino, bister diplomat, kterega diplomatične umetnosti pak so bile ravno prej v njegovi lastni domačiji na pol na kant prišle, in se je postavil med vladarja in jegovo ljudstvo. Kar bitva pri Kraljevemgradcu ni premogla, to je storil z eno potezo s peresom; on je Avstrijo raztrgal in razdejal. S težko opravičljivo lehkomiselnostjo, brez poznanja dežele in ljudi, pomagal je stvariti posilno stanje, in ko je bilo to pripravljeno, poklical je Nemce in Magjare in djal rekoč : „Tukaj vam dam to Avstrijo, vaša naj bode !" In hlastno so oboji po-pali in delili po bratovsko — pa vendar ne prav bratovsko. Gospodu pobratimu Ogru je bilo dovolj 30 odstotkov in prepustil je nam Cislajtancem 70 odstotkov, ki jih je še manjkalo, za skupna državna bremena plačati. Prav nazadnje, ko je delitev končana bila, pride tudi Slovan in hoče imeti svoj del; ali ni bilo kaj več^deliti razen državnih osnovnih in in medverskih postav. „Če hočete v teh nebesih z menoj živeti — djal je Beust —- odprta vam bodo, kedar koli pridete." (Smeh.) In v istini so bili tako zvedavi in so nekte-rekrati prišli, da bi malo pili nektarja svobode nove dobe; nebesa so jim bila sicer zaprta, a zato so se odprla vrata v ječe, da bi jih sprejele v naročje edino zveličavne decemberske ustave. Kakošni so vspebi te ustave, ki po načrtu adrese še za eno majhno dlako, kar se liberalizma dostaja, naj svobodneje ustave tega sveta preseza ? Ozrimo se po Čislajtaniji. Ne-številni so nasprotniki te ustave, število jenih prijateljev pa se manjša od dne do dne. (Ugovarjanje.) Česko-slovanski narod, skupno telo petih miljo-nov duš, je v naj stroži opoziciji tej državni osnovi nasproti, ker hoče ravuopotno koračiti čez češko državno pravo. In ta opozicija ne bo prej pokojna, dokler ne bodo češki kroni ime, ki jo je razpolovilo, našo polovico z bremeni preob-ložila in na podlagi enostranskega volilnega reda umetno parlamentarno večino nasproti pravi večini narodov ustvarila (Živo ugovorjanje), Decemberska ustava je sopet ena tistih poskušenj, kakoršnih smo že več doživeli, izgojena ne ozirajoč se na zgodovinski razvoj Avstrije, ne ozirajoč se na lastnot jenega sestavljenja iz bistveno različnih zgodoviu- Sene (Napoleona), ki jo je že ob dve naj lepši provinciji pripravil. Povsod grešenje pravega pota, povsod slabi vspehi. Kteri pošten avstrijski domoljubje mogel tako v pogubljenje držečo politiko potrditi? Na tožno klop tiste, ki so k temu svetovali. Pa ne samo kot Avstrijani, temuč tudi kot Slovani se moramo braniti take ustave ki naše narodno bitje v ne- Naše ljudske šole niso učilne temuč raznarodovavne naprave. varnost postavlja. Sistema „potiskanja na steno" se v Cis-Naše srednje šole so vseskozi nemške, kakor da in Translajtaniji s tako krepostjo in doslednostjo vrši, da bi jib ne bi tudi na stotine slovenskih učencev človek avstrijskim državnikom tudi v drugih rečeh take kre-o biskovalo in kakor jih ne bi morali tudi mi posti in doslednosti vošil. Slovenci s svojim poštenim denarjem plačevati. Trojedina kraljevina z vojaško granico, kije sto- In če se oglasimo in naj naravneje vseh pravic — ura-letja naše cesarstvo branila, ki je dinastijo rešila, ki je za- dovanje v narodnem jeziku, podučevanje v materinem jeziku paduo-evropsko civilizacijo navali fanatičnega, za vsako kul- — tudi za nas tirjamo: očita se nam naroden fanatizem, turo nezmožnega Turštva obvarovala s krvjo in blagom: ta Potem se pravi, da umejemo samo narodno politiko uganjati. Hrvaška se je Magjarstvu prodala. in da je nam jezik edini idol, ki nam je drag in vsa naša Za honvede se denar pobira, ubogi graničar pa gladen dejanja in nehanja vlada. Kako politiko pa ima zdaj v strada in ministerstvo ne dovoli ni zbiranja za olajšavo je-Avstriji vladajoča stranka? Ali nima naj goleje narodnostne gove siromaščine. (Bravo ! na desni.) Gospodje, taka poli-politike? Ali se povzdigne v kakem vprašanju čez izključ-tika, taki državniki spodkopavaja čutila do cesarjeve rodo- Ijivo narodnostno stališče, ne razglaša vsako trenotje zvezo vine. z Nemčijo in sicer ne samo dušno temuč prav vidno politično Dalmatinsko kraljestvo se je odtrgalo od dežele, zvezo? Ali ne protijo njeni voditelji z odpadom od Avstrije, na ktero ga rod veže, vzeli so mu slovanskemu prebivalstvu če jim v kup ne proda manjših narodnosti? Gospodje, še priljubljenega namestnika in ga prepustili laški birokraciji, nobenemu Slovanu ni na misel prišlo žugati z odpadstvom ki vprek na „unita Italia" škili, ljudstvo in šolo italijanizuje, od Avstrije. (Klici: oho!) Prosim da mi nasprotno skažete. ki jo pa sicer surovosti fanatične drhali prav malo skrbe; (Klici: Moskva!) Jaz nisem bil v Moskvi (veselost), in tam saj te surovosti zadevajo samo slovansko ljudstvo in slovan-jje bila le vednostna, etnografična razstava. (Veča veselost.) ske narodne zastopnike. Takih nepatrijotičnih protenj mi Slovani še nismo izgovar- V Trstu smo nedavno nezaslišane dogodjaje doživeli, da jali, in ko bi jih bil kdo izgovoril, gotovo bi že sedel (v ječi) je surova drhal mirne vedno cesarju zvesto udaue Primorce na Kufštajnu. napadala in djansko nad njimi grešila. VI a daje ta s kan-J Ker se tako naša narodnost neprestano stav-dal mirno gledala, saj je godil se samo Slo-[j a v nevarnost in zarad teh neprijetnih razpr-vanom. ti j, prišli smo do spoznanj a, da je samo z edi- Preganjanja, ktera ima č es k o-s 1 o v a n s ki narodnjenje vseh Slovencev v eno celoto z narodno v deželah češke krone pretrpevati, znana so sploh. Zatiranje (upravo tisti pot, po kterem bomo svojo narod-narodnega časopisja, kakor ga še ni bilo, z vrhovno oblastjonost ohranili in razvili in sopet mednaroden brez obzirov zatlačena narodna inteligencija, kazni na de- m jr dobili. (Nepokoj ) Eden gospodov govornikov nam narji in ječi v taki velikosti, da bi se jih naj huji absolutizem^ zarad tega nedoslednost očital, ker nasproti deželam češke ne mogel sramovati, in vendar še vse te neprenesljive kazni krone zgodovinsko državno pravo branimo, za sebe pa na-na denarji in v ječi po viših sodnijah za premajhne spoz- rodno pravo zahtevamo, kije zgodovinskemu pravu nasprotno, naue in še do večega dotirane! Ena polovica prebivalstva!jaz baš tako lehko nasprotnikom nedoslednost očitam in pred preiskovalnim sodnikom, druga sama k preiskovalnemu sicer ravno tisto. Vi zanikate češko zgodovinsko pravo, in sodniku hiteča in preiskave tirjajoča — to je podoba svo- tukaj, naši deželi nasproti, opirate se na zgodovinsko pravo U » .. A a! U ^ .. -. ... . . I, /N.. .. ■ . 4..1 r> /\ 1 1 i f./\ nlllrAl A 1 1 * 1 1' J " Y _ T' J* '__" • _ ."I? _ ! J__ 1___ " T / - T - *___ l_ .. bodne dobe, ktero nam jeni heroji tako zapeljivo slikajo! In nasproti takemu, osnovne postave naravnost zasramujo-čemu ravnanju tirja adrese načrt J. veličastva vlado, da naj še krepkeje postopa. Da, gospodje, kaj se more še bolj rezno postopati proti Čehom, kaj ima še storiti ta ježna vlada? Kakor da ne bi bila še po naj hujih primočkih posegla! Do naj višega ostaja še obsadno stanje in nekoliko in govorite o historično-politični individualnosti. Zakaj enako ne govorite deželam češke krone, kakor nam govorite? Dasiravno nam Slovanom v Avstriji žuga nova državna osnova zelo kvarna biti v našem narodnem bitju in razvitju, vendar je ohranitev in okrepčanje našega cesarstva tista zastava, okolo ktere se zbiramo, ktero bomo visoko nosili vsem napadanjem od zunaj, in vsakemu izdajalstvu od znotraj na- vislic v vsakem mestu in v vsaki vasi. O teh junakov svo- sproti. Mi se držimo Avstrije in se ne damo motiti z zatira-bode, ki imajo v ustih zmerom le pomirljive fraze, v naj bli-jranjem, ktera nas nezasluženo zadevljajo. Mi upamo še žem trenotju pak kličejo ubožno po policiji! vedno da bode Avstrija naposled na tista pota zavrnola, ktera Jaz upam, da štajarski zbor svoji dostojnosti ne bodejej je odkazala zgodovina in da bode potem zavetje za vse tega zakrivil da bi J. veličastva vlado še k ostrejim pripo- narodnosti, ki so v njej skupaj zmetane. Naše ministerstvo močkom priganjal. tega velikega poslanja noče priznati; pot, po kterem naše Tudi galicijski Slovani ne nahajajo od vlade tiste pri- ministerstvo hodi ne drži do okrepčanja, temuč do razpada jaznosti, ki bi jo bili s svojo nasočnostjo v državnem zboru Avstrije, če se avstrijski narodi v poslednjem trenotju ne zdra-tako dobro zaslužili. niijo in vzdignejo ter čez glave gospodstvaželjne klike vprek Deželni glavar: Dovoljujem si gospoda govornika ¿edinijo, da se v Avstriji pod ustavo, opirajočo se na pod-opominjati, da smo tu v štajarskem zboru. lago popolne ravnopravnosti združijo. Poslanec dr. Vošnjak: To vprašanje spada k adresi. _ Adresa pač govori o celi ustavi, o vladi cele Avstrije, in tako TSf&STpravico govoriti 0 tem'kakose U8tavarabi| Brift tabor Deželni gavar: Jaz pa mislim, da g. govornik ni pri v Žalcu 6. septembra 1868. stvari- . x - , (Konec.) Posl. dr. Vošnjak: Adresa ne govori o stajarskem Božidar Raič poprime besedo in govori tako-le: zboru, temuč o pnncipijih denašnje vlade. Jaz menim, daffladna bistrica se dobiva pri curku, prava neskvarjena ka-razlagam, da ti pnncipiji niso pravi. | - sladkega villca pri 0nem. ki ga je pridelal, — kdor (Nadaljevaje.) In kakošnega življenja se mi Slovenci a bi se rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijanu, da* veselimo? Nečem opominjati, da naše materijalno stanje od te :e nauči; take posamne učitelje so imeli zlasti Grki in pa dne do dne oslabeva; nečem o tem govoriti da so bila n»sa|tudi drugi poznejši narodi in še v sedajnosti se jih nahaja; davkarska bremena, že do zdaj neprenosljiva, se povišana,;vendar razUQ teh modrijanov pojedincev ustrojene so učil-hocem le govoriti o tistem sistematičnem dušnem zdravljenju^ • in zasobne otrok v svoji nežni dobi sicer ne s stradanjem, ki hoče nase slovensko ljudstvo^ . £ ne velike modrosti, nego samo početni, vsak-SižavV ^ 1Zg°dltl Za nem8ko PrlhodnJ°terniku potrebni poduk, in še le na podlogi tega more si V naših uradih vseskozi gospoduje nemški kot uradni širiti vednostni krog jezik. Pri organizovanju, o kterem sejetoliko hrupa delalo, . Kaka naloSa Je tedaJ pocetmm ali ljudskim učil-kakor da bi bila bog vedi kaka nova genijalna ideja prodrla nicami1 (kteri lirum nam je pa le rodil ubog posnetek organizacije leta petdesetega) — pri tem organizovanju so bili uradniki, ki ne znajo slovenskega jezika, v slovenske okraje postavljeni, in nasproti taki, ki popolno znajo slovenski jezik in imajo celo zaupanje slovenskega prebivalstva, bili so kakor za kazen v nemške okraje obsojeni. (Nepokoj.) Ali je to izvršitev paragrafa 19. tolikanj slavljenih osnovnih postav? Odgovor je povse leliek in jasen. Ljudske učilnice imajo nalogo, da se selski otrok v njih nauči brati z razumom, toliko potle pisati in računiti, da si ve porazumljati naj potrebnejše domače reči, na pr. izdatke, dohodke, da more primerne in potrebne knjige razumeti v svojem jeziku in kak časnik prebirati, da se nekoliko nauči umnega gospodarstva v poljedelstvu, vinoreji, sadjereji itd., črtice iz domačega zemljepisa in zgodovine. Dalje ne sega področje ljudske učilnice. Kdor želi še bliže se sprijazniti z modricami, treba mu je poluknoti v rečnico ali gim nazijo (učitelijšča imajo namen vzgajati učnike za ljudske učilnice), kjer se obširnejše in globše razklada kršanski nauk prirodopisne in prirodoslovne reči, nekaj modroslovja grški in latinski jezik in slovstvo ter vsa jegova krasota točnejše razlaganje domačega jezika in še drugih. One ste most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik, vračnik, naučitelj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov, da potem še le si pridobi stročne znanosti. Učilnice tedaj človeku um razvijajo in bistrijo, ter pameti razne zna nosti vcepljajo. Odtod jih neizrečena vrednost, ' ako so dobro in primerno ustrojene; odtod je jasno, da imajo neko čarobno moč, prikrojeno vsemogočnost na pojedince in cele narode. Učilnice rodijo mnogo sreče in blagosti, a še več nesreče, ako zablodijo krive pote. Arkimed je rekel: dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdignem. Jaz pa velim: dajte mi učilnice v oblast in s celim dušnim svetom bodem gibal. Sedaj pa vstavljam pitanje (vprašanje): je li so učilnice na Slovenskem temu blagemu namenu zadostovale ali ne? Glasno odgovarjam: nikakor. Kar je ima vlada v rokah okoli 90—100 let, bil jim je pri nas prvi in edini na soseski, lahko bi se brez dolgih potov in prepirov vse doseglo. Ravno tako se tudi godi nam, tudi naša dežela je razcepljena šest kosov. Mi Štajarci spadamo pod Gradec, Korošci pod Celovec, Primorci pod Gorico, Trst in Pazen. Le edini kranjski Slovenci so gospodarji v svoji deželi. Mi vsi drugi pa moramo donašati naše peneze za take reči, za ktere nam prav nič ni mar in od kterih nimamo liaska. Ko bi vsi Slovenci zdaj na 6 kosov razdeljeni, bili zedinjeni pod eno deželno vlado, kako lahko bi si pomagali. Tudi ves prepir bi med nami, Nemci in Lahi nehal. Dobiček bi bil to ne le za nas, ampak tudi za cesarja. Govornik dokaže, da bi zedinjeni Slovenci lože branili svojo deželo protinstva in na koncu svojega govora kliče „Slovenci zedinimo se". — Bere se peta resolucija, ktero tabor tudi radostno sprejme. Na to se zahvali dr. Vošnjak zbranemu ljudstvu in reče, da je program dovršen in tabor končan. Predsednik še bere telegrama dr. J. Bleiweisa in dr. Costa, ktera je ljudstvo z gromovitim živioklicem sprejelo. Po tem še se zahvali cesarskemu namestniku g. Bratiču in konča s slavaklicem Jih Veličanstvu cesarju. Taboriti so se po končanem tabora razdelili po posameznih gostilnicah. Zvečer je bil celi trg krasno razsvetljen in na oknih so se videli marsikteri prav lepi in pomenljivi napisi. Oboja slavna vrata so bila razsvetljena in naj manjše oknice ni zaostalo, da ne bi tudi prineslo svoje luči. men, Slovence potujiti, in v tem so res mnogo dosegle, kajti Po sredini trga so bile nastavljene v dveh redih okinčene vse, kar je imelo ž njimi oblast, puhalo je več ali menj nemčevalno tikev; davali so nam čisto nemške in ponemčene učitelje, ravno tako knjige, na priliko šprahlehre itd. — za razvitek domačega jezika pa nihče ni skrbel, nihče za-nj maral, pisalo se je kurent in latajn, slovenski pa ne, še nemški katekizem so nam cepljali z brezovico in leskovico, zato ne izjemljemo tudi nemčevalnih duhovnikov, kteri se še sedaj nahaja nekoliko, ali celo malo. Ako bi priplaval angelj iz nebes in hotel trditi, ko je tako ravnanje dobro bilo, jaz bi na ves glas povedal, to je laž, vse skupaj ni bilo piško-vega oreha vredno in še sedaj malo velja, ker še deca skoro polovico zlatega časa potrati z nemščino, ktere se celo ne nauči. To je nevarna kukavica, ktera se mora odpraviti, to je škodljivo dračje, ki se mora izpleti. Še hujše so se obnašale srednje učilnice; ondi do 1850. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se si oko uči slovenščina hakor predmet, dalje pa ne več in ravno to je dalo priliko, da so skoro same Nemce in druge Neslovence postavljali na naše gimnazije in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali, zaničevali, preganjali, kterim je dana bila moč ter so lepo plačo vlekli, našince pa so razposlali križem sveta. Še sedaj ni inači; cela trama jih je. ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali, pa vendar ne vežejo culic. Vse take prikazni imajo prežalostne nasledke za nas. Da smo imeli prave in primerne učilnice, gotovo bi bili omiko in blagostanjem ondi, kjer Čehi ali kteri drug omikan narod, sedaj pa čutimo težino krivih urejenih zavodov, kamor v dušnem tamo v tvarnem ozira. Kaj je krivo, kaj? 0 cepljen iu ali pelcanju. licilnice napačno osnovane. J „ . ,..,.',. . v. ™ .. ,. Predsednik bere četrto resolucijo, ktera se tudi soglasno . ,Pn. cepljenju ali pelcanju se vrine zlahtna vejica al. v potrdi razklani divjak ali med divjakovo skorjo in les in se dobro Predsednik dr. Vošnjak odda predsedništvo g. Razlagu °')VC^e in govori o peti resoluciji: Že ste izrekli svoje želje *in drugi stvari. Naj vam še tudi jaz nekaj svetujem vsi smo Slovenci, mi vs smreke in na vsaki je gorela lampica. Posebno moramo tukaj omeniti razsvetljenje in napise na rotežu in ob enem tudi na šoli. Na balkonu je bil razsvetljen sledeči napis: „Kar d o šlo Vas je od vseh štirih strani. — P o dajmo si roke, združimo moči. —V speljavo postavnih, nam danih pravic, — Bog živi cesarja! doni naj naš, klic." — Na desni strani „Zdravo Gor ene iz mrzle planine". — Na levi strani: „Zdravo Dolenc iz gorke doline". — Na četirih oknih pa so bili sledeči napisi: „Naj se slovenski narod marljivo odlikuje! — Slovenec omikan rad vse narode spoštuje. — Sloga v Avstriji med narodi naj biva. — Razprtija je krvave vojske kriva". Tudi na drugih hišah so bili lepi napisi tako n. p. na jedni „Živi, živi, duh slovenski" „Zdravo Slovenci! — Na zdravje itd. Celi tabor pa se je vršil tako mirno in veselo, da se 3olje vršiti ni mogel. — Po noči so po vseh bližnjih bregih goreli lepi veliki kresi. Ob P. je odšel ljubljanski Sokol, kteremu se je prav lepo zahvalil dr. Zarnik, celjanske gospe pa so z lepim umetnim vencem okinčale sokolovsko zastavo. G. No 1 i se je lepo zahvalil gospem. Lepih govorih in pe-vanja narodnih pesem se je čulo dovolj do drugega jutra. Gospodarske stvari. Sadjereja. o eni V mrzlih krajih, v kterih še večkrat celo kesno mraz ^jjnastopi se ta način požlahtnjenja ne more priporočati; po-rsi govorimo slovenski; naše pesmi 'so Prek ?? ,uačin ue rabi P° gostem, akoprem ima tudi svoje slovenske in ko se bode še enkrat tudi v vseh kancelijahj onstl'-akor: slovenski pisalo, še bodemo bolj veseli slovenščine. Pa ne , , " Drevefa sredn'e starosti kterih sorte niso posebno samo mi L Štajarskem, kjer nas prebiva 400.000 Slovencev,^ načlUU na-> blt,e> lahko Premen,'° V bolJ8e tudi na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Goriškem bi- £ požlahJtnjenje posebno v onih krajih priporoča, v kterih vajo Slovenci. Biva nas od Triglava do Soče, od Mure do ge mlada drevesa rade pokradejo; drevesa se tamo taki kot Trsta 1 milijon m 200.000 Slovencev Na celi tej zemlji diyjaki na določeno me8t0) kder kesneje zmirom ostanejo, za-prebivamo sami Slovenci m le v mestih se nahaja nekoliko sadij0) in še ic jih vrhnje vejice tedaj p0žlahtuijo, kedar so nemškutarjev in Nemcev. Ko bi bila ena vas z 6 hišami, že vc)i|sa C3 3 ÍH O s s a.g > -3 > S CÖ O £ > s fl. j k. fl.| k. 11. k. fl. k. 4|40 4 45 4 90 4 30 2 80 3| 5 30 3 30 3— 2 70 3 20 3 — 1 ¡60 1,95 1 80 — — 2 60 3- 2 90 3 — 3 — _j_ 3 40 2 80 2 80 2 60 3 —; 2 80 1 20 — 90 1 — — 80 - -!20 — 26 _ 24 — 25 — 24 — 28 — 26 — 26 — 30 — ¡28 — 26 — 26 10 - 9' — 8 50 10 — _'_ 555 — — — _ 6- 4 50 6 — 7 50 _:_ 3 60 — — — — — 80 — '60 40 — 90 — 60 — 50 — 40 70 1 20 1 20 — 75 1 -T- 1 10 1 10 — 60 —190 — 90 — 45 — 70 40- 38!80 42 — 38 — —Uo -|10 — 10 — 10 Loterij ne srečKe. V Gradcu 23. septembra 1868: .53 49 8 31 Prihodnje srečkanje je 7. oktobra 1868. SO