„ LETO II - Št. 4
mm
Id
DOMŽALE, 16. julij 1977
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
ZASEDANJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so na ločenih zasedanjih 27. junija obravnavah:
1. Gospodarska gibanja v občini Domžale v prvem tromesečju leta 1977 in analiza periodičnega obračuna gospodarstva.
2. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1976.
3. Proračun občine Domžale in odlok o proračunu občine Domžale za leto 1977.
4. Poročilo o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1976.
5. Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Domžale in Kamnik.
6. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ter določitev vrednosti točke na območju občine Domžale.
7. Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Domžale.
8. Sprejem dogovora med Republiškim komitejem za družbeno planiranje in informacijski sistem in SOb Domžale o nakupu in instalaciji digitalnega terminala PDP 11 /04.
9. Potrditev statutov delovne organizacije TOZD Biro 71.
10. Uskladitev besedila Odloka o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda za območje občine Domžale.
11. Odgovori, vprašanja in predlogi delegatov.
Na zasedanju zbora združenega dela je bilo navzočih 35 delegatov, manjkalo je 16 delegatov naslednjih delegacij:
1 delegat Helios Domžale; delegat Slovenija ceste, Obnova, Beton Zagorje, Opekarna Mengeš; 3 delegati Tosama Domžale; 1 delegat Toko Domžale; delegat kmetijske zadruge Metlika in ostalih poslovalnic; delegat Peko Tržič in ostalih prodajaln; delegat Avtoservis Domžale; delegat Emona — Prašičereja Ihan, Kooperacija Domžale in drugi; delegat Razi-
skovalna postaja Rodica, Vzgojno varstveni zavod itd.; 1 delegat skupnosti obrtnikov in 4 delegati skupnosti kmetov.
Delegacije krajevnih skupnosti so poslale na zasednje zbora krajevnih skupnosti 22 delegatov, manjkah so delegati naslednjih delegacij:
Blagovica, Ihan, Jarše, Rova, Trojane in 1 delegat Krajevne skupnosti Vir.
Pred sejo sta svojo odsotnost opravičila delegata Krajevne skupnosti Prevoje in Rafolče.
Na 23. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora je prisostvovalo 18 delegatov, odsotnih je bilo 7 delegatov (ALEŠ Leopold, ARNUŠ Franc, BERGANT Srečo, HOMAR Tone, KOPITAR Marjan, LAPAJNE Franc, VREČEK Davorina).
Zasedanju so prisostvovali tudi predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽAN1Č, člani izvršnega sveta: Štefan LONCNAR, Jože POGAČNIK, Mirko KOSNJEK, sekretar izvršnega sveta Miro UKMAR, sekretar skupščine Janko GEDRIH in predstojniki nekaterih upravnih organov SOb.
Delo zbora združenega dela je vodil predsednik Ivan JERETINA, delo zbora krajevnih skupnosti Janez ZIBELNIK, družbenopolitični zbor pa je vodil predsednik zbora Maks ZAJC.
Na ZAPISNIKE ločenih zasedanj zborov skupščine občine Domžale, ki so bili 5. in 17. maja, delegati niso imeli pripomb.
Bilten št. 16 vsebuje GOSPODARSKA GIBANJA V OBČINI DOMŽALE V PRVEM TROMESEČJU LETA 1977 in ANALIZO PERIODIČNEGA OBRAČUNA GOSPODARSTVA. Predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance ter član izvršnega sveta skupščine Štefan LONCNAR je podal naslednje poročilo:
Ugodna gospodarska gibanja, ki so bila značilna za lansko drugo polovico gospodarskega leta, se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Rast industrijske proizvodnje, ki je v prvih treh mesecih naraščala z 18 % stopnjo, se nadaljuje tudi sedaj, vendar pa je že opaziti prva znamenja umirjanja takšne rasti. To se kaže predvsem v dejstvu, da kupna moč na domačem tržišču zaostaja za industrijsko proizvodnjo, pojavlja pa se tudi ponovna recesija v zapadnih državah, kar vpliva na slabše prodajne rezultate na zunanjih tržiščih.
Na podlagi določila 8. čl. zakona o prekrških (Ur. 1. SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) in 192. čl. statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji Zbora združenega dela dne 17. 5. 1977 in 27. 6. 1977 in Zbora Krajevnih skupnosti, dne 17. 5. 1977 sprejela
ODLOK o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda za območje občine Domžale
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odtokom se ustanovi služba komunalnega reda, določa njena organizacija in pristojnost ter način dela.
2. člen
Služba komunalnega reda nadzoruje izvajanje predpisov občinske skupščine in njenih organov, ki zadevajo varstvo zelenih površin, čistočo kraja - mesta in naselij, mirujoči promet, zimsko službo, nameščanje reklam in plakatiranje, izobešanje zastav in druge zadeve, ki jih določi občinska skupščina s svojimi odloki
II. ORGANIZACIJA
3. člen
Službo komunalnega reda opravljajo komunalni nadzorniki. Služba komunalnega reda je v sestavi upravnega organa skupščine občine Domžale, pristojnega za inšpekcijske službe.
4. člen
Komunalni nadzorniki imajo posebno legitimacijo.
Komunalni nadzorniki imajo pri opravljanju svoje službe posebno uniformo, ki jo predpise s Pravilnikom ali s sklepom izvršni svet skupščine občine Domžale.
ID. PRAVICE IN DOLŽNOSTI 5. člen
Komunalni nadzorniki nadzirajo izvajanje predpisov občinske skupščine in njenih organov ter drugih predpisov, ki urejajo zadeve Jz njihove pristojnosti. Kršitev predpisa, pravica in dolžnost:
- opozoriti občana na storjene nepravilnosti in pomanjkljivosti;
- dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
- izrekati mandatne kazni, kakor so za to pooblaščeni;
- legitimirati občane, ki jih zalotijo pri kršenju predpisov iz njihove pristojnosti;
- sporočiti ustrezne podatke pristojnemu organu,-če je potrebna sprejeti ukrepe, za katere sami niso pristojnosti,
- opozarjati odgovorne osebe organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov na nepravilnosti in pomanjkljivosti, zlasti pa morajo opozarjati odgovorne osebe Komunalne skupnosti na vse nepravilnosti in pomanjkljivosti z njihovega delovnega področja;
- opravdati druge zadeve s področja komunalnega
Komunalni nadzorniki nadzirajo zlasti:
- vzdrževanje zunanjosti objektov, naprav in okolice zgradb, pločnikov, parkirnih prostorov ter javne razsvetljave:
- odlaganje smeti in odpadkov ter odkrivanje nelegalnih odlagališč smeti in odpadkov,
- ravnanje s plodno zemljo (humus) pri gradbenih delih;
- plakatiranje;
- nedovoljeno (nelegalno) črpanje kamenja, mivke, peska in gramoza;
- izobešanje zastav;
- izvajanje zimske službe na hodnikih (pločnikih) in oprerrujenost zgradb s snegolovi.
IV. POSTOPEK
7. člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, državni organi in posamezniki so dolžni komunalnim nadzornikom:
- omogočiti nemoteno izvrševanje nadzorstva;
- omogočiti vstop v poslovne prostore in objekte ter dostop do naprav, kijih je potrebno nadzorovati;
- dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzora.
V. KAZENSKE DOLOČBE
8. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, od 1.000 do 10.000 din pravna oseba in od 100 do 1.000 din odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek, če ovira opravljanje nalog iz pristojnosti službe komunalnega reda ali tej službi ne da potrebnih podatkov oz. pojasnil.
VI. KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta odtok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 352-3/77 PREDSEDNIK Datum: 27. 6.1977SKUPSCINE OBClNE DOMŽALE
Jernej LENI C, l.r.
8509
VeKa tudi opozoriti, da je 18 % rast industrijske proizvodnje na prvi pogled izredno visoka, vendar moramo spomniti, da v lanskem istem obdobju, ki služi kot osnova za primerjavo, nismo dosegli niti rezultatov iz leta 1975.
Kot posledica recesije v zapadnih državah in nerealnih pogojev pri izvozu na klirinško področje, kjer se pojavlja problem administrativnih cen in nerealne paritete klirinškega dolarja, se odražajo tudi slabši izvozni rezultati. Tako je bil izvoz v prvih štirih mesecih le za 5 % večji od izvoza v lanskem letu in je znašal 6,642.000 USA dolarjev. Zlasti ugodno povečanje pri izvozu so dosegli v Slovenija lesu, Tosami, Papirnici, Leku in Melodiji, vendar pa, kot smo že omenili, zaradi slabšanja pogojev (nižanja izvoznih cen in povečevanja konkurence), ne moremo pričakovati boljših izvoznih rezultatov. Tako Papirnica izvaža po neugodnih cenah, kar se odraža v slabem finančnem rezultatu, da bi si pridobili uvozne pravice. Universale je preusmeril zaradi slabih izvoznih cen pri izvozu v ČSSR del prodaje na domače tržišče, Induplati in Tosama pa skušata preusmeriti del izvoza na tržišče neuvrščenih držav.
Neugodna gibanja na področju uvoza, ki smo jih beležili v prvih letošnjih mesecih, se sicer rahlo umirjajo, vendar je uvoz še vedno izredno visok, saj je za 28 % večji od tistega kot je bil v lanskih prvih štirih mesecih in je znašal 7,917.000 USA dolarjev. Zaradi takšnih gibanj seje deficit zunanjetrgovinske bilance v aprilu mesecu povečal na 1,275.000 USA dolarjev.
Ob visoki stopnji industrijske rasti je nekako rczumljivo tudi hitrejše povečanje števila zaposlenih. Zaposlovanje je še vedno preveč ekstenzivno in neproduktivno. Se pravi, da še vedno zaposlujemo delavce, da bi zapolnili vedno večje vrzeli, ki nastajajo zaradi vse pogostejših izostankov z dela. Tako se je število zaposlenih do konca aprila meseca povečalo za 3,7 % in zaposlovanje v negospodarstvu še vedno hitreje narašča, kot v gospodarstvu.
Delni vzrok temu je tudi izredno hitro povečevanje števila prebivalstva in seveda vzporedno s tem se povečuje tudi obseg dela v negospodarstvu. Gibanje osebnih dohodkov je ugodno v smislu zaostajanja za gibanjem dohodka, vendar pa so tudi v OZD, ki dobro zaposlujejo, včasih premalo prilagodljivi pri nagrajevanju. Zaradi hitrega naraščanja življenjskih stroškov se realni OD do konca aprila sploh niso povečali, ampak so zaostajali v gospodarstvu za 1,23 % in v negospodarstvu za 2,9 % v primerjavi s poprečjem realnih OD lanskega leta.
Pri analiziranju poslovnega uspeha gospodarstva nam rezultati kažejo, da računamo po plačani realizaciji ne moremo biti zadovoljni. Ostanek dohodka je praktično enak izgubam, ki so znašale ob koncu meseca marca 3 stare milijarde dinarjev. Vendar pa moramo upoštevati, da smo beležili konec marca tudi 16 milijard neplačane realizacije in upoštevanje tega podatka nam nudi povsem drugačno sliko. Resnično slabe rezultate so po treh mesecih beležili le v Napredku, Opekarni Mengeš, Biroju 71 in Oljarni. V kolikor se ne bo uredilo vprašanje cen v oljarski in papirni industriji, bosta ob polletju beležili Papirnica in Oljarna izgubo, v Napredku se bo poslovni uspeh izboljšal, zlasti v drugi polovici leta, isto pa velja tudi za ostale OZD, ki so po treh mesecih sicer beležile izgubo.
Ob koncu je tovariš LONCNAR poudaril, da sezonski značaj gospodarstva v naši občini kaže, da so običajno rezultati v drugi polovici poslovnega leta boljši, iz vseh kazalcev gospodarskih gibanj pa lahko sklepamo, da se bodo pogoji gospodarjenja v drugi polovici leta zaostrili. Vsekakor si moramo z vsemi močmi, s stabilizacijskim obnašanjem na vseh področjih prizadevati, da bi ugodno industrijsko rast zadržali na čimviš-jem nivoju.
V razpravi so sodelovali:
Delegat delegacije Induplati Jarše Otmar LIPOVŠEK, ki je navedel težave pri plačani in neplačani realizaciji, problematiko okrog izvoza ter pojasnil, da so osebni dohodki zaposlenih v njihovi delovni organizaciji še vedno na ravni lanskega leta. Poudaril je, daje delovna organizacija Induplati na pravilni poti, čeprav ob pregledu številk v Biltenu 16 izgleda, da vozi z napačnimi krili.
Pozitivno poslovanje delovne organizacije Slovenijales Radomlje je obrazložil delegat Miha NOVAK.
Predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽANIČ je menil, daje treba v bodoče stalno spremljati gospodarska gibanja naših delovnih organizacij. Našo industrijo je treba modernizirati in vedno znova uvajati boljše metode dela, povečati osebne dohodke delavcem ter posvetiti več pozornosti in skrbi za dobre kadre, kajti tudi to je sprovajanje zakona o združenem delu.
Delegatka Marija IVKOVIĆ je družbenopolitičnemu zboru posredovala stališča, ki so bila sprejeta na občinski konferenci ZKS in so identična s stališči, ki jih je sprejel izvršni svet skupščine.
Delegatu zbora krajevnih skupnosti, ki ga je zanimalo stanje v Oljarni, je bilo pojasnjeno, daje zadeva Oljarne dolgoročnega značaja.
Na ločenih zasedanjih so delegati zborov občinske skupščine soglasno potrdili ugotovitve in sklepe izvršnega sveta skupščine:
1. Poročilo o gospodarskih gibanjih in periodičnem obračunu se sprejme.
2. Zaradi neugodnih gibanj na področju zunanjetrgovinske menjave morajo delovne organizacije, ki uvažajo več kot izvažajo, sprejeti potrebne ukrepe, da bi zmanjšale zunanjetrgovinski primanjkljaj. To je zlasti pomembno zato, ker se morajo že sedaj pričeti prilagajati novim sistemskim zakonom, ki bodo urejali področje mednarodne menjave in bodo stopili v veljavo s 1. januarjem 1978.
3. Gibanje osebnih dohodkov je potrebno dobesedno podrediti gibanjem dohodka in produktivnosti. Zato naj v delovnih organizacijah ob vsakem periodičnem obračunu razpravljajo tudi o osebnih dohodkih. Nagrajevanje naj bo stimulativno, gibanje osebnih dohodkov pa se mora usklajevati z dobrimi rezultati OZD.
4. Neplačano realizacijo je na vsak način potrebno zmanjšati. V delovnih organizacijah morajo intenzivno reševati to vprašanje, ker se bo število OZD, ki so beležile izgubo, na ta način zmanjšalo.
5. Izvršni svet bo spremljal situacijo v gospodarstvu z neposrednimi kontakti s predstavniki OZD gospodarstva v občini tako, da se bo lahko temeljito seznanjal z aktualno problematiko in jo skušal s pravočasnimi ukrepi razreševati.
Vsi zbori občinske skupščine so po poročilu predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance Štefana LONCNARJA brez razprave soglasno sprejeli ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1976.
PRORAČUN OBČINE DOMŽALE je bil v javni razpravi po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Pripombe, ki so bile dane na osnutek proračuna, so bile upoštevane. Zato so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na ločenih zasedanjih soglasno potrdili PRORAČUN OBČINE DOMŽALE in sprejeli ODLOK O PRORAČUNU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 1977.
POROČILO o delovanju sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti > letu 1976, je podal sodnik sodišča združenega dela v Ljubljani Lado ŠKRJANC; POROČILO družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Domžale-Kamnik pa družbeni pravobranilec Marjan KALIMAN.
Zbor združenega dela je poročevalcema izrekel vse priznanje za njuno delo pri uresničevanju varstva samoupravnih pravic in zakonitosti, kjer je bilo treba zaorati v ledino prve brazde. Delegati družbenopolitičnega zbora so podali predlog, da bi sodišče združenega dela izdajalo Bilten, v katerem bi v najkrajši obliki bile objavljene informacije, katere zadeve in kako so bile rešene.
Zbori skupščine so sprejeli tudi sklep, katerega je sprejel že izvršni svet skupščine na svoji 127. seji:
Eden izmed vzrokov kršitev zakonitosti je tudi nestrokovno delo kadrovskih služb v organizacijah združenega dela. Zato se priporoča vsem organizacijam združenega dela, da na področju delovanja kadrovskih služb posvetijo posebno pozornost, predvsem z namenom zagotovitve strokovnega dela. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi ureditvi in uskladitvi samoupravnih splošnih aktov, ker je neusklajenost teh aktov tudi eden od vzrokov nastalih nepravilnosti.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta razpravljala o ODLOKU O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O UGOTOVITVI VREDNOSTI STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH prostorov ter določitev vrednosti točke na območju občine Domžale, ki ga je obrazložil predstojnik odd. za urbanizem in komunalne zadeve ing. Janez KOVAČ.
Do spremembe odloka je prišlo zaradi razsodbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki je razsodilo, da je treba pri ocenjevanju vrednosti stanovanjskih objektov upoštevati tudi kotlovnice in razvodno omrežje. Sprememba tega odloka ne bo vplivala na odlok o stanarinah.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločenih zasedanjih soglasno potrdila omenjeni Odlok.
V razpravi o ODLOKU O OBLIKOVANJU STANARIN V LETU 1977 na območju občine Domžale, ki ga je obrazložil predstojnik odd. za gospodarstvo in finance Štefan LONCNAR, je bilo ugotovljeno, da se bodo stanarine povišale s 1. julijem letos za 30 % na območju naše občine. Na vprašanje delegacije Induplati, kolikšna sredstva so namenjena za vzdrževanje blokov in za koliko se bodo povečale najemnine za lokale in poslovne prostore, bo dan odgovor na prihodnjem zasedanju zborov.
Zbor krajevne skupnosti je Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Domžale sprejel soglasno, zbor združenega dela pa s 4 vzdržanimi glasovi.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta obravnavala tudi SPREJEM DOGOVORA MED REPUBLIŠKIM KOMITEJEM ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN INFORMACIJSKI SISTEM IN SOb DOMŽALE o nakupu in instalaciji digitalnega terminala PDP 11 /04. Ker se bo računalniška obdelava podatkov v upravi SOb znatno povečala in delovna organizacija Induplati, ki je do sedaj to upravljala, tega ne bo več zmogla, je nabava te računalniške opreme nujna in smotrna, če upoštevamo še ugodnosti pri nabavi. Instalacija digitalnega terminala bo služila tudi delegatski skupščini in skupščinam SIS.
V predloženem besedilu sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti potrdila:
— Statut delovne organizacije Biro 71 Domžale in
- Statut temeljne organizacije Projektiranje in prostorsko planiranje Biro 71 Domžale.
Statut temeljne organizacije Stanovanjska in komunalna dejavnost Biro 71 Domžale pa je bil sprejet s tem, da se v členu 6 črta tč. f.
Zbor združenega dela je soglasno potrdil uskladitev besedila ODLOKA O USTANOVITVI IN NALOGAH SLUŽBE KOMUNALNEGA REDA za območje občine Domžale. 6. člen omenjenega odloka se tako glasi: „Komunalni nadzorniki nadzirajo zlasti:
— vzdrževanje zunanjosti objektov, naprav in okolice zgradb, pločnikov, parkirnih prostorov TER JAVNE RAZSVETLJAVE." Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Zlatega polja so prisostvovali zasedanju zbora krajevnih skupnosti in predlagali, da bi delegati zborov občinske skupščine glasovali za 5-letno etapno gradnjo ceste Šentvid-Zlato polje, da bi se za 40. obletnico požiga Zlatega polja že peljali na prizorišče proslave po asfaltu naše solidarnosti.
Zbor krajevne skupnosti je sprejel sklep, da se do prihodnjega zasedanja zborov pripravi plan gradnje in zbiranja sredstev, družbenopolitični zbor pa je tej akciji dal vso moralno in politično podporo.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Na naslednja delegatska vprašanja bodo dani odgovori na prihodnjem zasedanju zborov občinske skupščine:
1. Delegacijo KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽALE zanima, zakai se še ni začelo s pripravami za gradnjo šole VencljaPerka oziroma z izdelavo idejnega projekta in z odkupom zemljišč za predvideno šolo. Delegacija zahteva, da se ji posreduje odgovor, kako daleč so priprave in kdaj se bo začelo konkretno z gradnjo šole Venclja Perka?
2. V zadnjem času se veliko razpravlja o pozidavi prostih površin pri Osnovni šoli Šlandrove brigade, ki bi morah pripasti tej šoli kot funkcionalno zemljišče. Zaradi tega delegacija KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽALE zahteva, da se pri novelaciji urbanističnega programa in zazidalnega načrta na tem območju prepove gradnja objektov in da se zemljišče rezervira kot zemljišče, ki bo namenjeno za dejavnost te šole. To je nujno potrebno tudi zaradi tega, ker v Domžalah ni dovolj prostora za interesno dejavnost, kijih razvijajo osnovne šole.
3. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE - delegacija prosi ponovno za nastavitev uslužbenca v krajevnem uradu Moravče, ki bi istočasno opravljal posle za krajevno skupnost.
4. Ista delegacija prosi za čimprejšnjo realizacijo ureditve ceste Soteska-Puhelčev mlin.
5. Občani KRAJEVNE SKUPNOSTI MORAVČE vprašujejo, zakaj se telovadnica v Moravčah še ni pričela graditi.
6. Delegacija KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN se ne strinja s 3. členom odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Domžale. Predlaga, da se 3. člen omenjenega odloka spremeni in naj se glasi:,
„Komunalno dejavnost v občini Domžale lahko opravlja tudi drugo podjetje, kije konkurenčno."
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
1. KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN (odgovor pripravil tov. Košnjek):
- delegacija sprašuje, kdo je odgovoren za varnost udeležencev v prometu v novem naselju v Trzinu. Nadalje sprašujemo, na kakšen način bi bilo treba preprečiti nesreče v tem novem naselju glede na to, da je že bila nesreča s smrtnim izidom otroka.
Za oddajo in urejanje mestnih zemljišč, s tem pa tudi ostala komunalna ureditev, med katero spada tudi prometna signalizacija, je bila pooblaščena OZD Biro 71 Domžale.
Ker po 56. členu zakona o graditvi objektov (Ur. 1. SRS, št. 42/73) še ni bil izvršen tehnični prevzem objektov, kakor komunalnih naprav, se novo naselje v Trzinu še vedno smatra kot gradbišče in mora biti kot tako tudi primerno zavarovano.
Zaradi tega ni bilo mogoče uporabiti 1. člena zakona o javnih cestah (Ur. 1. SRS, št. 51/71), ki določa, da se po tehničnem prevzemu cesta dotoci kot javna, se kategorizira in odpre za javno rabo.
Iz tega sledi, da je bila naselitev občanov v to naselje pred izdajo vseh uporabnih dovoljenj verjetno prezgodnja, še prav posebno na odvijajoči se promet graditeljev, kakor novodošTih bodočih uporabnikov cest.
Zato smatramo, da bi v izogib morebitnim nezgodam, dokler ne bo izvršen tehnični prevzem navedenih objektov in postavljene prometne signalizacije, moral odbor za družbeno samozaščito in varnost KS najti primerne oblike, da bi do tega časa kakor tudi kasneje za zagotavljanje čim večje prometne varnosti občanov tega naselja našel najbolj primerne oblike zagotavljanja prometne varnosti teh občanov.
Prav gotovo pa bodo morali občani sami kot udeleženci v prometu skrbeti za osebni dvig prometne kulture in narediti vse, da bi se v taki situaciji, kakršna trenutno je, dogodilo čim manj nezgod.
Kar pa zadeva smrtno nezgodo, ki se je tu že dogodila, pa tudi organ ne more dati komentarja, ker bo o vzroku in krivcu odločalo pristojno sodišče.
2. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE (odgovor pripravil tov. Pogačnik in Zanoškar)
— delegacija pripominja, da je del Moravč še vedno brez vode, zato bi bilo nujno potrebno opraviti sanacijo vodovoda.
$fe£rti za sanacijo vodovoda Moravče do šole Moravče do rezervoarja <f9|f}^«&^ripravh eru, prav tak° Prora^un> kije okoli 90 milijonov. Inve-L iMtw RS Moravče. Komufialfio podjetje za to investicijo sredstev nima, pripravljeno pa je sodelovati pri montaži. Za generalno rešitev preskrbe Moravč in okolice z vodo je potrebno izdelati projekte za zajetje vode pri Mlinu proti Pečam. Vodovod v Moravčah je star okoli 50 let in je potrebno brjrioviti tudi celotno omrežje.
Jo.
3. KRAJEVNA SKUPNOST ROVA (odgovor pripravila tov. Pogačnik in Zanoškar):
- delegacija urgira za odgovor na zastavljeno vprašanje glede rekonstrukcije ceste Rova-Rafolče-Šentvid, ker še vedno ni ustrezno urejena.
Na cesti Rova-Dolenje so izvedena zemeljska dela - izkop jarkov ob robu ceste. Izkopana zemlja je poravnana. Vgrajeni so bih potrebni propusti. Potrebno pa je še nasutje.
4. KRAJEVNA   SKUPNOST   JARŠE-RODICA   (odgovor pripravil tov. Remic):
- delegacija sprašuje, zakaj se ne izvaja družbeni dogovor o financiranju krajevne skupnosti - 300 din na zaposlenega in kdaj bo to dokončno rešeno?
- delo v krajevni skupnosti se je povečalo, sredstva za redno dejavnost pa se niso povečala. Predlagamo, da se s samoupravnim sporazumom dokončno uredi delitev sredstev za redno dejavnost krajevne skupnosti.
Po samoupravnem sporazumu, ki ureja financiranje programov razvoja
KS, je bilo nakazano v razdobju od 1.1. 1975 do 31. 3. 1977 na zbirni račun za vseh 25 KS 2,719.604 din. Od teh sredstev je krajevna skupnost Jarše-Rodica dobila odpadajoča sredstva v obliki akontacije po številu zaposlenih do 31. 3. 1977 ni sicer 116.947,90 din.
Ta sredstva so bila nakazana na KS Jarše-Rodica takole:
- dne 12. 11. 1976 45.515,60 din
- dne 27. 12. 1976 24.421,60din
- dne 24. 3. 1977 37.010,70 din
SKUPAJ 116.947,90 din
V evidenci spremljanja realizacije sredstev je razvidno, da v glavnem organizacije združenega dela sorazmerno zadovoljivo nakazujejo svoje obveznosti, razen nekaterih kot na primer: Termit, Peko, Oljarna, Melodija, Mengeš, Svit Kamnik, Gozdno gospodarstvo - obrat Domžale, Beton Zasavje, Napredek Domžale, Osnovna šola Dob, Helios Domžale, Marketing, Gostinsko podjetje Domžale, Varnost Ljubljana.
Izvršni svet SOb Domžale spremlja redno realizacijo teh sredstev in je na eni svojih sej zadolžil posamezne člane IS, da kontaktirajo z organizacijami združenega dela po vprašanju čimprejšnje realizacije obveznosti po podpisanem samoupravnem sporazumu. Občasno so bili v določenih razdobjih poslani opomini delovnim organizacijam, ki svojih obveznosti niso izvršile.
Odgovor na vprašanje pod drugo alineo:
Sredstva za KS za redno dejavnost vsebuje predlog proračuna, ki ima na lansko realizacijo tudi to postavko oz. namen povečan.
Sredstva za redno dejavnost krajevnih skupnosti oz. delitev teh sredstev je že dolgo urejena in prejemajo krajevne skupnosti ta sredstva redno po dvanajstinah. Izračuni odpadajočih sredstev za KS temelji na številu prebivalcev. Sredstva zagotavlja proračun občine in so namenska.
5. KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE (odgovor pripravila tov. Pogačnik in Zanoškar):
- delegacija želi vedeti, kdaj se bo pričelo z rekonstrukcijo ceste Šentvid-Zlato polje in kakšen bo delež prispevka običinške skupščine?
- delegacijo zanima, če se bo za razširitev ceste uvedel samoprispevek v krajevni skupnosti?
Za rekonstrukcijo ceste Šentvid-Zlato polje so pripravljeni načrti. Potrebna sredstva za rekonstrukcijo te ceste niso zagotovljena. Predvideni znesek iz viška posojila za ceste v SRS ni osvojen v višini 390 milijonov S din, pač pa le 169 milijonov S din. Za ta znesek bo možno dobiti garancijo Republiške skupnosti za ceste, da bi izvajalec oziroma Komunalna skupnost lahko zaprosila pri Ljubljanski banki za premostitveni kredit. Razgovori tečejo s predvidenim izvajalcem.
Za izvedbo samoprispevka naj teče akcija v krajevni skupnosti.
6. KRAJEVNA SKUPNOST LUKOVICA:
- delegacija predlaga, da se ponovno proučijo sredstva, ki so dana za cesto v Zlato polje, ker meni, da so premajhna.
Odgovor je istoveten z odgovorom prejšnje točke.
7. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE (odgovor pripravil ing. Kovač):
- delegacija sprašuje izvršni svet skupščine, kdo je tisti, ki dela mimo odločitev Krajevne skupnosti Moravče v zadevi lokacije predvidenega bloka v Moravčah?
- delegacija sprašuje, zakaj preko delegacije in krajevne skupnosti Biro 71 oz. službe za urbanizem izdajajo lokacije, katere občanom ne ustrezajo, saj je bilo določeno, da blok stoji med Zdravstveno postajo in že obstoječim blokom.
K obravnavanju problematike lokacije SPB v Moravčah je komisija izvršnega sveta [ SOb za področje urbanizma in gradbeništva vabila na svojo 14. sejo dne 1. 3. 1977 ko je sklepala o javni razgrnitvi lokacije SPB v Moravčah, tudi predstavnike Krajevne skupnosti Moravče, ki se pa seje niso udeležili.
Na 16. seji komisije IS za urbanizem in gradbeništvo dne 24. 5. 1977 ko je komisija obravnavala pripombe na javno razgrnitev, so bili prisotni tudi predstavniki KS Moravče.
Ker se na tej seji predstavniki KS Moravče in člani komisije IS za urbanizem in gradbeništvo niso mogli zediniti o predlaganih variantnih rešitvah lokacije SPB, je bil izvršen ogled predlaganih lokacij na kraju samem dne 25. 5. 1977 kjer so sodelovali predstavniki KS Moravče, SOb Domžale, Biro 71 Domžale in Stanovanjske skupnosti občine Domžale Pri tem ogledu je bilo dogovorjeno, da se situacija, ki obravnava lokacije SPB pri Zdravstveni postaji dopolni:
a) z manjkajočo obdelavo: parkirnih mest; dostopov in dovozov do novo-predvidenega objekta in do že obstoječih objektov (Rašica, Zdravstvena postaja, obstoječi stanovanjski blok in dve individualni hiši): cisterno za shranjevanje kurilnega olja; greznico za fekalije; otroškim igriščem in zelenimi površinami;
b) da se z navedeno rešitvijo seznanijo vsi prizadeti in dajo na to svoja stališča v pismeni obliki z namenom, da se izognemo kasnejšim pritožbam, ko bo akcija za gradnjo v polnem teku.
Iz navedenega sledi, da postopek za določitev lokacije SPB poteka v neposrednem sodelovanju s KS Moravče ne pa mimo nje.
8. KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOUE-ZALOG (odgovor pripravil ing. Kovač):
— delegacija sprašuje, kdaj bodo prišli na vrsto tiste krajevne skupnosti, ki so na obrobju zazidalnih načrtov, pripominjajo, da imajo vrsto prošenj za gradnje, za katere pa ne dobijo soglasij, ker področje še ni urbanistično rešeno. Pripominjajo tudi, da se ne strinjajo z urbanističnim redom izpred 10 let, ker ne odgovarja več nastalitT. potrebam.
Za naselja krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog se lokacijska dovoljenj? izdajajo na podlagi urbanističnega reda naselij Občine Domžale, ki ga je izdelalo Projektivno podjetje Kranj, skupščina občine Domžale pa spre jela z odlokom št. 350-7/69, z dne 20. 11. 1969 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/69).
Korekcija zazidljivih površin za ta naselja bo izvedena z novelacijo urbanističnega reda naselij občine Domžale in z izdelavo prostorskega plana za potrebe kmetijstva.
Ta dva načrta financira skupščina običine Domžale in bosta predvidoma končana koncem septembra 1977.
Opozoriti moram, da tistih prošenj za lokacije novih objektov, ki se bodo nahajale izven zazidljivih površin, tudi po sprejetju omenjene dokumentacije ne bomo mogli pozitivno rešiti.
Da bodo nove zazidljive površine usklajene s potrebami KS Vrh-porje—Zalog predlagamo, da pri načrtovanju teh sodelujete z Biro 71 Domžale, kije izdelovalec navedenih dokumentov.
9. KRAJEVNA SKUPNOST ROVA (odgovor pripravil ing. Kovač):
- delegacija pripominja oz. opozarja na neurejeno smetišče ob cesti Radomlje-Rova. Delegacija pripominja, da se smetišče neredno ureja, da je odlaganje smeti nekontrolirano, pojavljajo pa se tudi nova nedovoljena odlagališča. Delegacija pripominja, da se dejavnosti komunalnega značaja, ki so posebnega družbenega pomena, prepletajo med Komunalnim podjetjem Domžale in krajevnimi skupnostmi, zato bi jih bilo treba točneje opredeliti. Za dejavnosti, ki jih bodo opravljale krajevne skupnosti, pa je potrebno zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Neurejeno smetišče v glinokopu bivše opekarne Radomlje ob cesti Radomlje-Rova je posledica ponašanja prebivalcev tega področja, ki odvažajo smeti in drugi odpadni material na omenjeno mesto.
Poudariti moram, da odlagališče ni legalno in na sedanjem mestu tudi ni predvideno za legalizacijo.
Naslednik bivše Opekarne Radomlje INDUPLATI Jarše je že večkrat splaniral navoženi odpadni materialfvendar se stanje ni bistveno izboljšalo, ker so navozili novega.
Pričakujemo, da se bo stanje zborjšalo, ko bodo občani v svojih sredinah vplivali na tiste, ki tako vneto onesnažujejo naše okolje. Najmanj, kar bi lahko štorih, je to, da tiste, ki odvažajo odpadni material in odpadke ter smeti na neprimerna mesta, prijavljamo inšpekcijskim službam.
Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena, je dala skupščina občine Domžale v razpravo na sejah zborov, dne 17. 5. 1977.
Osnutek odloka določa komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in tudi katere komunalne organizacije te dejavnosti opravljajo.
Dejstvo je, da so izvajalci nekaterih komunalnih dejavnosti posebnega, družbenega pomena komunalne organizacije, kot tudi krajevne skupnosti, to pa predvsem za tiste dejavnosti, za katere se komunalne organizacije niso usposobile, da jih v celoti prevzamejo (odvažanje smeti, javna razsvetljava, zelenice, pokopališna služba, itd.).
Zato bo potrebno v predhodnem obdobju, da bodo kot izvajalci nastopali oboji, tako komunalne organizacije, kot tudi krajevne skupnosti. Postopoma pa bodo v strnjenih naseljih kot izvajalci komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena nastopale samo komunalne organizacije.
Finančna sredstva za opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena se načrtuje v okviru samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Glavni viri financiranja so: sredstva bivšega cestnega sklada; sredstva mestnega zemljišča; odstopljena proračunska sredstva; samoprispevek občanov.
10. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ (odgovor pripravil tog. Kovač):
— delegacija opozarja na neredno plačevanje prispevki m mestno zemljišče, saj strokovne službe skupščine občine nimajo popokat evidence o občanih, ki so dolžni plačevati prispevek, tiste pa. ki ne plačujejo, pa jih ne prisiljujejo, da bi prispevek plačah.
Evidenca o zavezancih plačevanja prispevka za uporabo mestnih zemljišč je bila sestavljena na podlagi popisa stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov leta 1975/76. Ker smo ugotovili, da evidenca ni popolna, smo krajevnim skupnostim posredovali sezname zavezancev. Te naj bi, vsaka za svoje območje, posredovala podatke o izpuščenih zavezancih in o tistih, ki so premalo zajeti glede površin.
Izterjavo nad neplačanimi obveznostmi vodi služba skladov in samoupravnih interesnih skupnosti občine Domžale.
11. KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE (odgovor'pripravil ing. Kovač)
— delegacija sprašuje, kaj je s potekom hitre ceste skozi Prevoje in kaj je z urbanističnim planom občine Domžale?
Po neuradnih vesteh je skupščina republiške skupnosti za ceste razpravljala o potekih rezervatov hitrih cest skozi občino Domžale ter sklenila, da se takozvana Zlatopoljska varianta avtoceste ukine. S tem bi se površine, ki so bile v Prevojah v rezervatu sprostile za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
Točnejši odgovor vam bomo lahko dah, ko bo opravljen razgovor < predstavniki skupščine občine Domžale, ki je planiran za 7. 6. ! 9 <\ —  Urbanistični program občine Domžale je v fazi usklajevani;' in *• »rtgi-
ranja glede na pripombe, ki so jih dali organi, zadolženi z a......odajo
Usklajevalni sestanek je sklican za torek, dne 7. 6. 1977 ni žale. Upam, da bomo na tem sestanku lahko definirali končna ■ glede danih pripomb in rok za korekcijo ter rok za sprejem pr
12. KRAJEVNA   SKUPNOST   MORAVČE   (odgovor   sta pripravila tov. Miklavčič in tov. Černe):
— delegacija pripominja, da je delo delegatov iz TOZD v zboru porabnikov SIS slabo, saj delegati premalo iščejo stike z bazu in se premalo zanimajo in poročajo z baze, za delitev sredstev v SIS za posamezne dejavnosti.
Iz vsebine vprašanja sledi, da je naslovljeno na vse samoupravne inte resne skupnosti in se nanaša na funkcijo delegatov uporabnikov 17 te-meljnih organizacij združenega dela. Ker delegate v zbor uporabnikov SIS prav tako delegirajo krajevne skupnosti, je prisotno dvojno gledišče in to: porabnikov uslug (krajevne skupnosti) in porabnikov združevalcev sredstev.
V preteklem obdobju so imele samoupravne interesne skupnosti večinoma skupne seje obeh zborov skupščin. V zadnjem času pa se uveljavlja nova oblika dela ločenih sej posameznih zborov. S tem se poglablja vsebinska razprava o posameznih dejavnostih, pri čemer je zlasti poudar jeno tudi sodelovanje med delegati na osnovi menjave dela.
Da bi delo delegatov zlasti v zboru uporabnikov še bolj zaživelo, je nujno, da dosledno opravljajo svojo nalogo zbori delegatov v krajevnih skupnostih, kjer se srečujejo interesi občanov preko delegatov, ki jih izvolijo, interesi združenega dela preko delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela ter mnenja, stališča in sklepi družbenopolitičnih organizacij preko delegatov družbenopolitičnih organizacij.
V nekaterih krajevnih skupnostih nimajo zbora delegatov, vendar to ne more biti razlog, da ne bi mogli usklajevati interesov, saj v krajevnih skupnostih prebivajo delavci iz mnogih temeljnih organizacij združenega dela.
Krajevna skupnost Moravče je preko delegatskega vprašanja zaskrbljena za tvorno in usklajeno delo v samoupravnih interesnih skupnostih, če delegati temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnili skupnosti ne poiščejo stikov tudi v njenem okviru, kjer delavci živijo.
Pri delovanju interesnih skupnosti ta problem ni bil tako občuten. Morda pa je sodelovanje med delegati v krajevnih skupnostih zares po-manjkljivo,zato ga je potrebno poglabljati najprej na relaciji temeljne organizacije združenega dela - krajevna skupnost, ker je tudi krajevna skupnost sestavni del združenega dela.
Prav gotovo morajo tudi krajevno skupnost iskati vse oblike, ki jih daje nova ustava in zakon o združenem delu, da bodo delegati v njej sodelovali pri združevanju dela in sredstev ter reševanju vseh skupnih nalog.
13. KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOUE-ZALOG (odgovor pripravila ing. Kovač in tov. Babic):
— delegacija urgira odgovor, ki bi ga morala prejeti od Republiške skupnosti za ceste glede odstranitve krajevnih napisov.
Soglasje za postavitev ustreznih prometnih znakov (kažipotov in krajevnih napisov na lokalnih krajevnih cestah in kategoriziranih cestah) daje Republiška skupnost za ceste SRS. Do odstranitve je prišlo zaradi tega, ker kažipoti niso bih ustrezne oblike (znaki so tipizirani po zakonu). Po dogovoru s Cestnim podjetjem Ljubljana, bodo nepravilni smerokazi v kratkem zamenjani z ustreznimi znaki.
DELEGACIJA TOKO DOMŽALE (odgovor pripravil tov. Babic):
— delegacija sprašuje, zakaj so fekalije in kemikalije speljane v potok Mlinščico, ki je v fazi osuševanja. Potok je potrebno očistili, ker se vse odpadne snovi zaustavljajo pod mostom in močno za udarjajo.
Med glavnimi onesnaževalci omenjenega odseka Mlinščice je prav TOKO s svojim obratom II, ki odvaja fekalije iz navedenega obrata direktno v Mlinščico (vodnogospodarska in sanitarna inšpekcija sta omenjenemu obratu TOKO prav zaradi tega naložili z odločbo, da do konca maja 1977 uredijo dispozicijo fekalij).
Pred priključitvijo odpadnih voda na centralno čistilno napravo bo obrat moral rešiti tudi vprašanje tretiranja odpadnih voda.
Po obstoječem odloku so naročniki in plačniki čiščenja prav uporabniki potoka, izvajalec del v občini Domžale pa je Komunalno podjetje Domžale.
Iz zapisnikov
OCENA DELOVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA V NAŠI OBČINI
Na osnovi analiz in zbranih podatkov je bila koncem maja pripravljena ocena o delovanju delegatskega sistema v naši občini. Namen te ocene je predvsem v tem, da kritično spregovorimo o vseh dosedanjih pozitivnih in negativnih straneh v samem delovanju in da te ocene uporabimo pri odstranjevanju nekaterih pojavov, ki niso prejemljivi v nadaljnjem samoupravnem organiziranju.
Glede na to, da se sedaj nahajamo pred mnogimi razpravami, kako v bodoče odpraviti nekatere negativne pojave, naj predstavlja ta ocena tudi izhodišče, da bomo izoblikovali takšno delegatsko organiziranost, ki bo dajala nove kvalitete na vseh področjih samoupravnega organiziranja.
Ocena je bila podana ob priliki obiska predsednika skupščine SR Slovenije dr. Marijana Breclja, podal pa jo je v imenu predsedstva skupščine predsednik Jernej Lenič.
Struktura članov delegacij in delegatov za zbore skupščine občine.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Delovni ljudje v TOZD in drugih delovnih skupnostih so v skladu z zakonom o volitvah izvolili 62 delegacij, delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev tet v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot OZD, so izvolili skupno delegacijo, delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, pa so izvolili vsak svojo delegacijo.
Vsega skupaj je bilo izvoljeno 410 delegatov. Upoštevati je treba tudi tiste delovne ljudi, ki so zaposleni v manjših TOZD oz. delovnih skupnostih, kjer je zaposleno manj kot 30 delavcev, in po določilih zakona niso volili delegacij, temveč vsi skupaj opravljajo funkcijo delegacije. Takih delavcev je 650. Po določilih odloka o določitvi delegatskih mest v zboru združenega dela občinske skupščine je bilo ustanovljenih 21 konferenc delegacij, v katerih se združujejo najmanj dve delegacije in največ 17 delegacij (trgovske poslovalnice). Po določilih odloka 10 OZD samostojno delegira enega oz. več delegatov v zbor združenega dela.
Struktura delegatskih mest v zboru združenega dela je naslednja:
Gospodarstvo — 37 delegatskih mest.
Prosveta in kultura — tri delegatska mesta.
Sociala in zdravstvo — eno delegatsko mesto.
Kmetijstvo — štiri delegatska mesta (družbeni sektor, ki se združuje v dveh konferencah in ima dve delegatski mesti, je vštet med gospodarstvo).
Obrtne in podobne dejavnosti — zasebni sektor pet delegatskih mest.
Državni organi, DPO in društva - eno delegatsko mesto.
Od skupnega števila delegatov za zbor združenega dela je 290 žensk, kar znaša 45 %. Mladincev je med delegati 125, kar znaša 19 %.
Delo samostojnih delegacij
Iz navedenih podatkov sledi, da je samostojnih delegacij zelo malo in da se večina delegacij združuje v konference delegacij. Delo čistih delegacij je veliko boljše, kot delo konferenc delegacij. Ker gre pri čistih delegacijah v glavnem za večje delovne organizacije, imajo te delegacije v glavnem urejeno delovanje, tu gre predvsem za prostor, administrativno pomoč, predvsem pa za strokovno pomoč strokovnih služb. Poudariti pa moramo na določen problem, ki se pojavlja v zadnjem času. Te večje organizacije združenega dela imajo po odloku občinske skupščine tudi več delegatskih mest (tri — štiri), saj so se delegatska mesta oblikovala v skladu z zakonskimi določili po številu delavcev. Te delegacije v zadnjem času namesto treh oz. štirih delegatov pošiljajo na seje zbora združenega dela po enega delegata z opravičilom oz. obrazložitvijo, da njihov kolektiv lahko enako delegatsko zastopa in sicer ravno tako dobro, kakor več delegatov — samo en delegat. Delegati prihajajo na seje zbora združenega dela s stališči oz. smernicami svojih delegacij, ki so tako ista za vse delegate ene organizacije združenega dela, torej morajo vsi delegati glasovati enako oz. se enako opredeliti. Predsedstvo skupščine je že večkrat razpravljalo o tem problemu in sprejelo sklep, da se ta problem podrobno prouči v statutarni komisiji, saj bi kazalo ob novelaciji statuta tudi te zadeve spremeniti.
Delegacije, ki delegirajo samostojno delegate v zbor združenega dela delujejo ob dobrih pogojih dokaj dobro. Delegati gradivo proučujejo v večini primerov tako, da pred sejo kroži med delegati, v nekaterih primerih ga proučijo strokovne službe, drugod pa ga posredujejo delegatom šele neposredno na seji delegacije. Poročevalci na sejah so v pretežni
večini vodje delegacij, redko strokovne službe ali kdo drug. Opaziti je, da se delegati vedno bolj poslužujejo prakse, da razpravljajo samo o zadevah, ki se tičejo delovne organizacije, ostale zadeve pa samo preletijo. Strokovne službe skupščine (sekretariat) od vsega začetka redno spremljajo in realizirajo delo delegacij tako z vprašalniki, anketami ter neposrednimi obiski delegacij. Tako smo ugotovili, da so delegacije premalo povezane s samoupravnimi organi oz. zbori delavcev ter tudi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD. Ugotovili smo, da delegacije večkrat, kljub temu, da so bile s sklicem seje zbora opozorjene, oz. jim je bilo priporočeno, da morajo o določeni problematiki, ki je na dnevnem redu seje, dobiti mnenje zbora delavcev, tega niso storile. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da so delegati iz čistih delegacij na sejah bolj aktivni, kot ostali delegati. V predsedstvu smo večkrat analizirali slabo aktivnost delegatov zbora združenega dela ter iskali vzroke za to neaktivnost. V lanskem letu smo opazili, povečano aktivnost delegatov pri razpravah, predvsem pri obravnavanju poročil o gospodarskih gibanjih. Poudariti moramo, da gospodarskim gibanjem dajemo v skupščini velik pomen, saj redno vsake tri mesece obravnavamo stanje v gospodarstvu. Ker v začetku tega mandata na zboru skoraj ni bilo razprave na to temo, smo v lanskem letu prišli na prakso, da delegati na seji poročajo o gospodarjenju v svojih organizacijah združenega dela in to predvsem tisti, ki izstopajo, ali zaradi dobrih, ali zaradi slabih rezultatov.
Delo konferenc delegacij
Le-te delujejo zelo različno, različne so tudi metode njihovega dela. Pri njihovem delu je najti največ nepravilnosti, saj le redko kje na sejah konferenc po predhodnem obravnavanju gradiva v delegacijah vzklajujejo stališča kot bi to bilo pravilno, ampak delegati brez predhodnih stališč in smernic iz svojih delegacij razpravljajo o gradivu in zavzemajo svoja stališča samo na sejah konferenc. V konference delegacij so predvsem vključene manjše TOZD oz. enote ah delovne skupnosti. Le-te nimajo strokovnih služb dovolj razvitih oz. jih sploh nimajo, ker so te na sedežih organizacij, ki so ponavadi v Ljubljani. Delovni ljudje v teh, pretežno poslovalnicah, so več ali manj prepuščeni sami sebi ter so zelo slabo samoupravno organizirani oz. poučeni tako, da so tudi v delegatskih zadevah sami.
Tudi o tej problematiki je predsedstvo skupščine že mnogokrat razpravljalo, saj se nedelo teh konferenc pozna v obliki odsotnosti na sejah. Menimo, da bi delegatsko organiziranje poslovalnic morali v bodoče tako organizirati, kot je bilo to storjeno ob volitvah delegacij SIS, saj so se le-te takrat lahko izjasnile ali se bodo delegatsko vključevale v občini, kjer je
sedež poslovalnice, ah v občini, kjer je sedež njihove organizacije. Že večkrat smo poskušali te konference oživiti tako, da smo sklicevali seje teh konferenc na občinski skupščinii, saj so te poslovalnice brez kakršnihkoli administrativnih služb, vendar dokaj brez uspeha, saj je v teh poslovalnicah zaposleno večina žensk, ki delajo v deljenem delovnem času, tako da se lahko konference sklicujejo le v večernih urah, ko se te poslovalnice zaprejo. Če pomislimo, da so to ženske, ki so bile ves dan v službi, nam je tudi ta problem dokaj jasen.
Tiste konference, ki pa delujejo, imajo približno enako metodo dela kot samostojne delegacije, s tem da tu še slabše sodelujejo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, predvsem pa strokovne službe.
Poseben problem predstavlja tudi delo delegacije zasebnih kmetovalcev. Menimo, da smo le-te delegatsko nepravilno organizirali. Kot smo že navedli, so kmetijske organizacije v družbenem sektorju organizirane samostojno v dveh konferencah. Tu gre predvsem za TOZD Emone, ki pa niso zadruge, čeprav kooperirajo z zasebnimi kmetovalci. Tako smo ob volitvah posebej organizirali zasebne kmetovalce, le-ti pa so izvolili svojo delegacijo. V delegaciji so kmečki proizvajalci iz vseh delov občine. Ti delegati imajo slabo povezavo s svojo delegatsko bazo, pa tudi drugače zelo neredno sodelujejo na sejah zbora združenega dela. Da bi njihovo delo oživili, tudi njihovo delegacijo predhodno sklicujemo v prostorih občinske skupščine s tem, da na sejah redno sodeluje svetovalec za kmetijstvo. Delegati v zimskem času še prihajajo na sejo delegacije, ko pa se pričnejo dela na polju, delegatov ni več.
Obratno je delo delegacije zasebnih obrtnikov zelo uspešno. Tudi ta delegacija se sestaja v prostorih občinske skupščine, na sejah pa redno sodeluje referent za obrt. Tu lahko ugotovimo le, da delegacija ni najbolj pravilno sestavljena, saj se v njej nahaja pretežna večina obrtnikov ne pa delavcev, ki so pri njih zaposleni.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Delovni ljudje in občani so v skladu z zakonom o volitvah izvolili v vseh 25 krajevnih skupnostih svoje delegacije, ki štejejo od pet do 25 delegatov. Tako je bilo izvoljenih 224 delegatov, od tega 36 žensk ali 16 % in 38 mladincev, ali 117 %, od skupnega števila delegatov.
Vsaka krajevna skupnost je v zboru krajevnih skupnosti zastopana z enim delegatskim mestom, razen krajevne skupnosti Domžale, ki.ima pet, krajevne skupnosti Mengeš tri in krajevne skupnosti Vir, ki ima dve delegatski mesti.
Delo delegacij
Iz analiz, ki jih opravljamo vsakoletno in anket, ki smo jih opravili v zadnjem času ugotovimo, da je delegatski sistem v krajevnih skupnostih dobro zaživel ter se v celoti vključil v samoupravno življenje krajevne skupnosti. Kljub temu, daje bilo pred volitvami ustanovljenih več krajev-
nih skupnosti, predvsem na manj razvitih območjih občine, to je v hribovskih predelih Črnega grabna in Moravske doline, lahko ugotovimo, da delegacije krajevnih skupnosti dobro delujejo. Metoda dela delegacij se od metode dela delegacij TOZD razlikuje po tem, da krajevne skupnosti nimajo strokovnih služb ter so delegati prepuščeni sami sebi. Gradivo za sejo' v večini primerov prouči vodja delegacije sam ter poroča o njem delegaciji. Pripomniti pa moramo, da na sejah delegacij v večini primerov sodelujejo člani svetov krajevnih skupnosti ter predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Skoraj vse delegacije imajo seje v večernem času, oz. v nedeljo zjutraj.
Delegacije zasedajo v večini v prostorih krajevne skupnosti, to je tam, kjer jih imajo, tam pa, kjer jih nimajo pa zasedajo v gostilnah ah pa na domu vodje delegacije. Po podatkih, ki jih imamo, je udeležba na sejah delegacij dobra, saj se v večini primerov sej udeležujejo vsi delegati.
Udeležba delegatov na sejah ter njihova aktivnost
Poprečna navzočnost delegatov na sejah zbora združenega dela je bila v prvih dveh letih 85 %, sedaj pa je 70 %. Največkrat so na sejah manjkali delegati konferenc delegacij s področja gradbeništva, trgovine in delegati skupine delegatov s kmetijskega področja. Delegati zbora združenega dela tudi niso preveč aktivni na sejah, saj so dosedaj posredovali zelo malo pripomb oz. predlogov k posameznim točkam dnevnega reda. Določena aktivnost je bila vzpostavljena le ob obravnavi gospodarskih gibanj, o katerem smo že govorih. Delegati zbora združenega dela zastavljajo tudi zelo malo delegatskih vprašanj, če pa že jih, se ta vprašanja ne nanašajo na združeno delo, temveč na njihove osebne zadeve.
Povprečne udeležbe delegatov zbora krajevnih skupnosti je vseskozi preko 90 %. Delegati so bih v začetnem obdobju zelo aktivni, saj so mnogo razpravljali ter posredovah na sejah zbora krajevnih skupnosti precej pripomb. Delegati zbora krajevnih skupnosti so zastavili tudi skoraj vsa delegatska vprašanja.
Družbenopolitični zbor, ki ima 25 stalnih delegatov ima najslabšo udeležbo na sejah. Udeležba, kije bila na začetku 85 %, je sedaj še komaj 770 %. Vzrok za tako slabo udeležbo je vsekakor tudi v tem, da so to stalni delegati, da jih je nekaj v tem mandatu odšlo v JLA, nekaj delegatk pa na porodniški dopust. Delegati so na sejah dokaj aktivni, pripomniti pa velja, da so delegatsko slabše povezani. Delegati družbenopolitičnega zbora sodelujejo pri delu občinske konference SZDL ter o vseh važnejših zadevah tu dobivajo svoja stališča. Pripomniti pa velja, da se delegacije ne sestajajo v okviru svojih družbenopolitičnih organizacij. Drugače pa so delegati družbenopolitičnega zbora zelo aktivni, saj sodelujejo kot predsedniki ali člani v raznih organih občinske skupščine, da ne upoštevamo njihove aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah na občinskem, kakor na nivoju krajevnih skupnosti oz. TOZD.
DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
Od začetka mandata pa do danes so zbori poprečno opravili 40 sej. Oblike zasedanj zborov občinske skupščine so bile v tem času zelo različne. Skupnih sej zborov občinske skupščine dosedaj nismo imeli. Od vsega začetka pa iščemo najboljprimerne oblike zasedanja tako, da smo že večkrat menjavali sistem ah' samo skupnih zasedanj, ali samo ločenih sej, ali pa smo kombinirali skupna zasedanja z ločenimi sejami. V tako iskanje najboljše oblike dela zborov občinske skupščine so nas napotile predvsem prostorske razmere, seveda pa tudi kadrovske težave, predvsem težave s poročevalci. Zbori občinske skupščine so dosedaj zasedali vedno v dopoldanskem času, ravno sedaj poteka intenzivna razprava v delegacijah, da bi seje predstavih na popoldanski čas. Za seje v popoldanskem času se je že odločil družbenopolitični zbor, ostala dva zbora pa se na zadnjih zasedanjih nista mogla odločiti, saj so predvsem delegatke zbora združenega dela na seji postavile vprašanje varstva otrok, delegati v zboru krajevnih skupnosti pa so zastavili vprašanje avtobusnih zvez z oddaljenejšimi kraji v občini.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Udeležba na zboru združenega dela od začetka do danes je 80 % s tem, da ta udeležba v zadnjem času upada in da je sedaj, kot smo že navedli
70 %. Največja udeležba na zboru je bila 94 %, najmanjša pa 52 %. Zbor ima poprečno na svoji seji 9 točk dnevnega reda s tem, daje imel dosedaj na dnevnem redu največ 18 točk, najmanj pa dve. Pristojnost zbora je določena v statutu občine, vendar nam praksa kaže, da bomo morali to pristojnost ob spremembi statuta bolj podrobneje določiti. Delegati se na sejah zelo redno menjujejo.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zbor krajevnih skupnosti ima, kot smo že navedh, največjo poprečno udeležbo na sejah, ki je 90 %, zbor je bil tudi že večkrat sklepčen 100 %, najmanjša udeležba pa je bila dosedaj 72 %. Dnevni red sej zbora krajevnih skupnosti ima poprečno 10 točk, največ pa jih je bilo dosedaj 17, najmanj pa dve. Pristojnosti zbora so urejene v statutu, vendar velja tudi za njegovo pristojnost, da jo bo treba borj natančneje opredeliti v novem statutu. Delegati se v zboru dokaj redno menjujejo, vendar je opaziti, da prihajajo iz manj razvitih krajevnih skupnosti večkrat isti delegati.
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBdR
Povprečna udeležba na zboru je 70 %, največ je bila dosedaj 92 %, najmanj pa 52 %. Udeležba v zboru, kot smo že dejali, je vedno slabša. Dnevni red zbora ima poprečno 11 točk, največ jih je bik) dosedaj 16, najmanj pa 8. Pristojnosti družbenopolitičnega zbora so urejene v statutu in so najbolj sporne. V začetku smo prakticirah, da je družbenopolitični zbor obravnaval vse točke dnevnega reda tudi iz pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, v zadnjem času pa je predsedstvo skupščine sklenilo, na predlog Občinske konference SZDL, da kljub pomanjkljivemu določilu v statutu, zbor obravnava samo tiste zadeve, ki jih določa ustava SRS.
Odločanje na sejah
Zbori na svojih sejah odločajo z navadno večino. Poudariti moramo, da smo se dosedaj izogibali preglasovanju, ki ga omogoča tak način glasovanja ter so predsedniki zborov ob ugotovitvi, da obstojajo različni interesi, rajši zadevo preložili na naslednje zasedanje. V novem poslovniku, ki je že v javni razpravi, predvidevamo dvoje vrst načinov odločanja tako, da se bodo odloki in drugi važni akti občinske skupščine sprejemali z absolutno večino glasov, ostale zadeve pa tako kot dosedaj.
Delegati prihajajo na seje zborov večinoma s stališči svojih delegacij, manjkrat pa s stališči svoje delegatske baze. Opažamo, da se delegati zelo neradi odločajo za samostojno odločanje, to je takrat, kadar pridejo na sejo zbora spremin je valni predlogi delegacij oz. predlagatelja. Delegati takrat vztrajajo pri prvotnem stališču ter zahtevajo preložitev zadeve, da bi se lahko posvetovali s svojimi delegacijami.
Delegatsko vprašanje
Delegati vseh treh zborov so od začetka mandata do danes postavili 238 delegatskih vprašanj. Več kot 80 % le-teh odpade na zbore krajevnih skupnosti. Po strukturi se delegatska vprašanja nanašajo na:
— gospodarstvo - 29 vprašanj,
— finance — 32 vprašanj, komunala — 113 vprašanj,
— zdravstvo — tri vprašanja,
— socialno skrbstvo - eno vprašanje,
— prosveta, kultura - 19 vprašanj,
— skupščinske zadeve — 11 vprašanj, splošne zadeve - 17 vprašanj, urbanizem - 22 vprašanj.
Kot vidimo se večina vprašanj nanaša na komunalne zadeve, še posebej če prištejemo k njim vprašanja s področja urbanizma, pa tudi vsa vprašanja, ki so bila zastavljena s področja prosvete in kulture se nanašajo na izgradnjo šolskih in kulturnih objektov.
Opaziti je, da delegati vedno manjkrat zastavljajo delegatska vprašanja, saj so v letu 1974, to je takoj po izvolitvi, zastavili 106 vprašanj, to je skoraj polovico od vseh zastavljenih vprašanj.
Predsedstvo občinske skupščine delegatskim vprašanjem od vsega za* četka posveča veliko pozornost, saj smatra, da se prek delegatskih vprašanj izraža bistvena problematika občine. Ob analizi upadanja vprašanj smo ugotovili, da upadanje vprašanj soupada tudi z upadanjem delegatske aktivnosti. Vzrok v tem vidimo v preveč birokratskem načinu odgovarjanja na delegatska vprašanja. Delegati postavljajo delegatska vprašanja z željo, ne da dobe odgovor, temveč želijo, da se problem, na katerega opozarjajo, reši. Praksa pa je pokazala, da se ti problemi na tak način niso reševali.
INFORMIRANJE
Gradivo za sejo občinske skupščine se sesta>dja enotno tako,da dobivajo delegati vseh treh zborov gradiva za vse tri zbore. Gradivo pošiljamo v celovitem obsegu v 350 izvodih. Poleg izvoda, ki ga dobi vodja delegacije, se pošilja delegaciji oz. konferenci delegacije še toliko izvodov, kolikor ima le-ta delegatskih mest. Gradiva se pošiljajo tudi vsem direktorjem OZD in predsednikom svetov krajevnih skupnosti. Gradivo se v zadnjem času (leto dni) redno pošilja 10-14 dni skupaj s sklicem sej pred sejo zborov. Le redko kdaj se gradivo za posamezne točke pošilja naknadno s skhcem, in še to le takrat, ko je sprejemanje določene zadeve vezano na določen rok, gradivo pa se iz objektivnih razlogov ni moglo pripraviti preje. V občini Domžale izdaja Občinska konferenca SZDL Občinski poročevalec kot osrednje občinsko glasilo, ki v zadnjih dveh letih izhaja kot 14-dnevnik v 11000 izvodih in ga prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini. V lanskem letu je pričela občinska skupščina izdajati Skupščinski poročevalec kot prilogo Občinskega poročevalca namenjeno delegatom v njihovo pomoč ter vsem delovnim ljudem in občanom, da bi se le-ti lahko seznanili z delom občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih organov ter bi tako aktivno sodelovali v delegatskem sistemu. Ob pričetku izdajanja Skupščinskega poročevalca smo v njem redno objavljali sklice sej ter kratke povzetke iz gradiv za sejo občinske skupščine. Po vsaki seji pa smo v njem objavljali povzetke zapisnikov sej. Gradiva, ki so slav javno razpravdpa so bila v Skupščinskem poročevalcu natisnjena v celotnem besedilu. Priznati moramo, da se Skupščinski poročevalec v zadnjem času nahaja v krizi, saj zaradi njegovega 14-dnevnega izhajanja nikakor ne moremo uskladiti sklice sej občinske skupščine oz. njenih zborov ter izid Občinskega poročevalca. Proble-
m so tudi s pisanjem povzetkov, saj se predlagatelji gradiv zelo težko privajajo tudi na to obveznost. V zadnjem času je bila izdelana ob akciji a ustanovitev INDOK centra temeljita analiza obveščanja v občini, tako ia pričakujemo, da bomo probleme v zvezi z obveščanjem v prihodnje razrešili. «
V občini vse večje organizacije združenega dela izdajajo svoja glasila, vendar vsebina le-teh le malokrat pogleda čez tovarniške zidove. V zadnjem času so pričele izdajati nekatere krajevne skupnosti svoja glasila, ki so sicer zelo lokalno usmerjena, vendar prinašajo nekaj več novic oz. obvestil o delu samoupravnih organov.
Delo predsedstva skupščine
Predsedstvo v ožji sestavi tvorijo: predsednik, podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov. V širši sestavi pa predsedstvo tvorijo š predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti, ki soodločajo enakopravno z zbori občinske skupščine. Ker v mirnodobskem času delo predsedstva v statutu občine ni omenjeno, deluje le kot posebna oblika dela. Predsedstvo obravnava način delovanja skupščine in zborov, dnevni red sej in predložena gradiva za seje, način obravnavanja posameznih zadev v zborih, druga vprašanja, ki so pomembna za razvoj ah delovanje občine in njenih organov, odloča o tem, kdo bo predstavljal občinsko skupščino na nekaterih prireditvah ah sestankih. Doslej je imelo predsedstvo 49 sej, pri tem pa niso všteti sestanki, ki so vselej pred sejami zborov občinske skupščine, da se izvršijo dogovori o vodenju sej, pogledajo naknadno došle pismene predloge delegacij ali druga gradiva za sejo ter pismeno stavljena delegatska vprašanja.
Sveti in komisije skupščine
Občinska skupščina ima devet komisij ter Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komisije štejejo od sedem do 13 članov, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pa ima 15 članov. Komisije so v glavnem sestavljene iz delegatov vseh treh zborov oz. z večino delegatov, ostalo pa so delegati družbenopolitičnih organizacij. Komisije in sveti redno delujejo, s tem daje najbolj aktivna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. V zadnjem času smo posebno pozornost posvetih komisiji za vloge in pritožbe občanov tako, da ima komisija obilo dela, z njenim delom pa smo lahko zelo zadovoljni.
Skupine delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije
Skupina delegatov z gospodarskega področja za zbor združenega dela skupščine SRS, ki delegira enega delegata v ta zbor je imela v mandatni dobi 38 sej, udeležba pa je bila 90 %. Udeležba je v skupnem seštevku slaba, saj je komaj polovična, torej je v poprečnosti delegacija komaj sklepčna. Poudariti pa moramo, daje slaba udeležba predvsem v zadnjem času.
V skupini delegatov so tri žene. Vsi delegati so več ali manj zasedeni še z ostalimi funkcijami tako, da se v večini primerov kadar se seje ne udeležijo opravičijo, da so zasedeni z drugimi nujnimi opravili oz. sejami.
Skupina delegatov, ki delegira enega delegata v zbor občin skupščine SR Slovenije je imela 39 sej. Udeležba na sejah je poprečna 36 % s tem, da tudi tu velja, da so seje slabše obiskane v zadnjem času!
Obe skupini delegatov sta dosedaj v zborih republiške skupščine predlagali: tri amandmaje, 10 pripomb, štiri stališča, en predlog in sedem delegatskih vprašanj.
V občini Domžale je tudi sedež skupine delegatov za obrtno področje, ki združuje delegate iz 22 občin. Delegacija je imela doslej 29 sej, ude-
ležba delegatov pa je okrog 50%. Naši delegati sodelujejo v skupinah delegatov za kmetijsko področje, ki ima sedež v Škofji Loki, ter v skupini delegatov za prosvetnokufturno področje, ki ima sedež v občini Ljublja-na-Vič, v skupini delegatov za socialnozdravstveno področje, ki ima sedež v občini Ljubljana-Center ter v skupini delegatov državnih organov, ki ima enako sedež v občini Ljubljana-Center. Prvotne delegate v teh skupinah delegatov smo zaradi nedelavnosti v preteklem letu skoraj v celoti razrešili ter izvolili nove delegate.
Tudi zbori občinske skupščine so v tem mandatu večkrat opravili funkcijo konference delegacij za zbore republiške skupščine. Tako smo na zborih občinske skupščine razpravljali o: osnutku dogovora o temeljih plana SRS in SFRJ, srednjeročnem programu vzdrževanja, rekonstrukcije, modernizacije in gradenj magistralnih cest v SRS za obdobje 1976-1980, obravnavali Poiočilo o delu delegatov iz SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ za obdobje od 1974 do konca leta 1975 ter drugo poročilo teh delegatov za obdobje 1975 "do 1976, zbor združenega dela je obravnaval skupaj s skupščino občinske raziskovalne skupnosti inovacije kot sestavni del združenega dela, vsi zbori so obravnavah temelje planov razvoja družbenih dejavnosti za obdobje 1976-1980 v SRS in samoupravne sporazume in družbene dogovore o teh planih razvoja, družbenopolitični zbor pa je obravnaval skupaj s skupinami delegatov, ki delegirajo delegate v zbore skupščine SRS, poročilo predsedstva SRS.
Na zborih občinske skupščine smo obravnavali tudi gradiva, ki jih je pripravila skupščina SRS o razvoju krajevnih skupnosti in delovanju delegatskega sistema, skupaj z lastnimi gradivi, ki smo jih pripravili na te teme.
Zbori občinske skupščine redno sprejemajo polletne delovne programe, ki so redno usklajeni z delovnimi programi zborov skupščine SRS in SFRJ. V svoje programe redno vključujemo tudi posamezne zadeve iz delovnih programov skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti. Opozoriti moramo na problem, s katerim se srečujemo ob vključevanju zadev iz pristojnosti skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti v svoje delovne programe. Tu gre predvsem za problem gradiva ter časovne usklajenosti. Tudi skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se namreč ne držijo točno svojega programa, saj mnogo gradiv kasni, ter pridejo na dnevne rede mnogo kasneje kot so predvidene.
V občinah programiramo svoje delo tako, da občinska skupščina poprečno zaseda enkrat na mesec. Če v določenem roku ne dobimo gradiva o zadevah, o katerih razpravlja npr. republiška skupščina, le-tega zelo težko pravočasno vključimo v razpravo oz. v dnevni red zborov občinske skupščine. Dodatni problem predstavlja tudi to, da do konca ne vemo, kako bo gradivo objavljeno, ali bo kompletno objavljeno v Skupščinskem poročevalcu republiške skupščine, ali bo tu objavljen samo grob povzetek, ah pa bo gradivo prišlo na občinsko skupščino samo v običajnih treh izvodih.
Skupine delegatov za pošiljanje delegatov v zbore skupščine SRS se sestanejo redno nekaj dni pred sejami zborov skupščine SRS na skupnem zasedanju. Udeležba na teh sejah je v zadnjem času zelo skromna, kar je bilo že povedano. Metoda delana skupinah delegatov je sledeča: ker niso razdeljena posamezna področja, ki naj bi jih spremljal posamezni delegat, skupina naprej določi delegata, ki bo šel na prihodnje zasedanje zborov. Le-ta na to gradivo bolj pozorno spremlja ter se o njem posvetuje tako v svoji organizaciji združenega dela, kakor tudi na občinski skupščini. Priznati pa moramo, da so ti delegati zelo prepuščeni sami sebi, saj jim v njihovih organizacijah združenega dela ne nudijo dosti pomoči, kaj malo več pa jim nudijo strokovne službe oz. upravni organi občinske skupščine ter izvršni svet skupščine.