Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 29.
MURSKA SOBOTA, 17. julija 1932
Cena številki 1 Din.
Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača.
IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4.
Cena oglasov : Cela stran 800Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15% dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Poziv rk. dühovnikov plebanošov Slov. Krajine do svojih vernikov.
J. M. J. Dragi moji verniki !
Ob novom polletji vas obiščem z lepov prošnjov. Jako peša vera po celom sveti, jako dosta sovražnikov ma Jezuš, posebno jako ga sovražijo po slabih novinaj i časopisaj. Naj pretečo nevarnost, štera se je že tüdi med dober naš narod vgnezdila, iztrebimo, vas prosimo vse, ki nemate še naših domačih krščanskih Novin, Marijinoga lista i Marijikinoga ogračeka, da si te liste naročite. Vse slabe liste odpovejte !
Novine do koštale na polleta 13 Din. i dobite vsako nedelo 4. strani, vsako drügo nedelo pa 8 strani Zdravoga čtenja, štero vam samo hasniti more. Za Marijin list plačate na polleta šest dinarov i za to dobite vsaki mesec 20 strani pobožnoga čtenja, na konci leta pa ešče kalendar Srca Jezušovoga i lepo knižico „Priprava na smrt“.
Svojoj deci pa naročite Marijikin ograček, šteri prinese vsaki mesec 12 strani lepoga čtenja za mladino i košta na šest mesecov samo dva dinara.
Če naročnine ne bi mogli plačati s penezi, lejko plačate z zrnjom ali krumpli kak se v listaj naznani.
Ne zavržite prošnje svojega dühovnoga pastera, Jezušovoga namestnika.
Julija 2. na god Srpne Marije, 1932.
Plebanošje Slov. Krajine.
Anton Martin Slomšek.
Vsakši narod ma možé, ki so dosegli posebno popunost znanosti ali v jakostnom živlenji. Takši možjé pokažejo svojemi narodi pot naprej v novo živlenje, záto je narodova dužnost, da té svoje velke lüdi dobro spozna i potom časti pa nasledüje. Naš slovenski narod má več takših možov, šterih delo sega ešče dnes na vse strani. Mamo Barago, ki je bio püšpek med Indijanci v Ameriki, — Kreka, ki je dao narodi krüh pa slobodo, mámo püšpeka Slomšeka, šteroga živlenje i delo si ščemo natenci poglednoti. Že več let zbirajo naténci vse njegove spise i vse, ka što od njega zná, ár se pripravla v Rimi Preiskava, da bi Slomšeka imenüvali za bláženoga. Záto je gotovo potrebno, naj tüdi naša krajina kaj več čüje od njega, ka nam nede neznáni, gda doségne najvekšo čast !
Slomšekova mladost.
Blüzi železnice od Pragerskoga proti Celji leži breščec Slom, gde se je narodo 26. novembra 1800. Slomšek. Krstili šo ga v farnoj cerkvi v Ponikvi na imé Anton. Lepo živlenje je vživao domá, vej se ga spomina v svojoj dobro znanoj pesmi : „Preljubo veselje, oj kje si domá?“ Mati ga je navčila verske istine, z lepim živlenjom pa sta njemi stariša dalá
močen fundament za pošteno živlenje. Ar je šole te v Ponikvi ešče ne bilo, so ga dali v roke kaplani Prašnikari, ki je po šegi tistoga časa zbirao deco v svojoj sobi, da bi je včio. Slomšek je bio te že v edenajstom leti. Ali z dobrim včenjom je naglo napredüvao. Že te je rad hodo sam, rad je obiskavao cerkev — na paši pa je svojim tovarišom večkrat predgao. Gda je že tri leta v šolo hodo, so ga stavili doma na kmetiji. Ali njegovo srcé je pri knigaj bilo ; tak je ednok z očom orao, sebov pa je skrivomá vzeo knigo i med oranjom v njo lükao. Gda je oča to v pamet vzeo, se je razčémero. Mati je pa želela, naj bi se Anton dale šoláro. Kaplan je pregovoro očo, ka ga je odpelao v gimnazijo v Celje. Slomšek je bio v svojem živlenji neskončno zahvalen svojemi očinskomi vučiteli Prašnikari. V Celji je Slomšek naskori posekao s svojov bistrov glavov pa vrelov delavnostjov vse dijake.
Dobo je dobroga profosora Zupančiča, šteri je büdio svoje dijake, naj lübijo slovenski jezik i slovenski narod. Vsako priliko je shasno, ka je kazao dijakom lepoto slovenščine. V Slomšeki je okrepo lübezen do mile materinščine, da se je goreče boro za njene pravice i dosta dobroga napisao v slovenskom jeziki. To je bilo
velko delo pred skoro sto leti — pa potrebno bi bilo tüdi dnes !
Že za dve leti ga je potrla nesmilena nesreča, mrla njemi je dobra mati, stara komaj 36 let. — Gda je opravo 6 gimnazij, je odišeo v Ljubljano, da bi tam dovršo modroslovje. Tü je pa zvedo, ka dve leti lejko v ednom opravi v Senji pri morji, kama je resan odišeo. Za edno leto je proso v Celovci, naj ga sprimejo v bogoslovje, ali to se njemi je ne spunilo, ar je ne opravo domače šole. Zato je mogeo ešče edno leto ostati v Celovci na modroslovji. Z 21-tim letom je dokončao Slomšek svoje svetsko včenjé i te se je odločo, ka šče postanoti dühovnik. Stopo je v celovško bogoslovje, gde je te bilo šredišče lavantinske (mariborske) püšpekije. — Tü si je pridobo potrebno znanje, poglobo svojo pobožnost i postano dober govornik. Poleg toga pa je iz svojega nágiba včio bogoslovce slovenščino, ár se je tá v tistom časi po šoláj ne gojila. Že po tretjem leti bogoslovja so ga posvétili. Svojo prvo sv. mešo je slüžo v Olimji, gde je bio te že plebanoš njegov drügi oča, Prašnikar. — Potom se je pa povrno v Celovec, gde je dokončao 1. 1825. bogoslovje i tak stopo v živlenje, v šterom ga je čakalo velko delo i težki boji.	(Dale.)
Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine!
Poročilo predsednika agrarne zadruge, Klekl Jožefa na občnom zbori 29. juna.
Dragi zadrugari !
Račun vam damo na dnešnjem občnom zbori od preminočega leta. Preminoče leto je bilo puno velikih borb i težav. Vsi ste to sami tüdi občütili. Gospodarska stiska je zajela celi svet ; najbogatejše države se borijo z siromaštvom i majo na milijone lüdi lačnih, žednih raztrganih i njim nemorejo pomagati, ar ne iščejo tam pomoči, gde jedino je pomoč, ne iščejo pomoči, kak Kristušov namestnik, toga neskončno nas lübečega Kristuša namestnik naglašüjejo, ar ne iščejo pomoči pri Bogi i njegovoj zapovedi, štera se glasi : lübi bližnjega kak samoga sebe. Gda se svet nazaj obrne k Bogi i gda de znova lübo bližnjega kak samoga sebe, te bo znova naš sto obdani z zadovolnimi i smejočimi se obrazi, ki hvalijo dobroga nebeskoga Očo, ka jih je blagoslovo, ka jih je obleko, ka jih je prehrano.
Naša, kak vsaka, zadruga je občütila to dvojo stisko, gospodarsko, Še bole pa jakostno, ali kak njej pravijo moralno. Zdignoli so se svojemi bližnjemi nevoščeni nam neznani lüdje, ar neso prišli do svojih računov pri odaji zemlje, ar je zadruga predrago odajo preprečila i so začeli najprle ogrizavati predsednika te zadruge, kda te nese je mogo braniti, kda je te teško be-
težen ležao mesece dugo i so raznesli od njega, da je z milijoni pobegno v Švico. Zakaj so to delali? Zato, naj par sto lüdi zapelajo, ka njim drago odküpijo agrarno zemlo, ka majo tak vekše dobičke, ali pa iz drüge hüdobije. Znali so najmre, da je čas za stalen agrarni zakon prišo, šteri napravi konec njihovomi mešetarenji. Zato so napnoli vse sile, da temveč lüdi napelajo za odküp zemle. Poleg laži, štere so trosili proti predsedniki zadruge, so pa tüdi začeli naše kotrige odvračüvati od zadruge. A zaduga je prestala obe posküšnji proti nepoznanim i neznanim sovražnikom; jaz sem z božov pomočjov pali ozdravo i sovražnim jezikom zavezao čemerni Žalec z izjavov v Novinaj, ka v Švici nikdar nesam bio i ka milijonov nesam mogo nesti ta, ar jih nemam ne jaz, ne zadrüga. Gda je pa zadruga začela izvajati svoje podporno delo, so onemogli tüdi tisti, ki so lüdi vkrajvlekli od zadruge. Odstopilo jih je lani po agitaciji 155 pristopilo jih je pa mesto njih 153. Tak je cela sovražna bojna ne prinesla neprijateli več haska, kak dva človeka, šteriva ka smo zgübili neje nam Žao, nego njima i vsem ki so odstopili, sovražniki so osramočeni, mi pa radostno ponavlamo : Hvala Bogi, laž je premagana.
Da je bila-velika gospodarska stiska že lani i poleg toga tüdi še dosta nesreč prišlo na naše člane, se je skazala naša zadružna samopomoč za jako hasnovito i prepotrebno akcijo. Čeprav bi mi samo letos mogli začeti podpore deliti, ar se pod-
2
NOVINE
17. julija 1932.
pore delijo samo od intereša, intereš pa naraste samo na konci leta, vendar smo mi zavolo velike potrebe že lani naprej začeli deliti i razdelili lani 4765 Din. ponesrečenim. Ka je to v tej strašnih siromaških časaj pri ednoj novoj i siromaškoj zadrugi lepi i sijajni začetek, vsaki more z zahvalnostjov priznati i pozdraviti. Letos od meseca julija do decembra pa bomo razdelili ešče 3000. Din. tistim, kak so se sporedoma prijavili i ki majo najmenje 50 Din. Plačane zadružne samopomoč. V Novinaj objavimo, što dobi i keliko dobi. Tak prvo leta razdelimo okroglo 8000 Din. podpore. Če bi vsaki član spuno svojo dužnost i plačao notri bar 50 Din. na zadružno samopomoč, bi mi letos lejko delili 16 jezero dinarov. Vnogi je v takšem siromaštvi bio, ka niti krüha ne je meo, ka smo si mogli začeti, plačali smo, njemi vö tüdi zadružno samopomoč, da ga reši mo nevo le. Ar je dosta nesreč prijavlenih, pri toj priliki oprosimo vse naše kotrige, da redno plačajo če so le mogoči v 4 letaj, ali bar v 10 teh 200 dinarov, štere ne zgübijo, samo intereš darüjejo za ponesrečene brate, sami pa majo mesto intereša pri blagi dosta več haska, kak jé intereš od 200 Din. Z trgovci se najmre pogajamo zdaj i hodo dali vsakomi našemi zadrugari 3% popüsta v blagi, slatino i meso smo vam pa tak davali dosta falej kak se dobi indri i s tem je v preobilnosti že plačan intereš od 200 Din., ka ne gučim od bran, štere brezplačno nücate.
Zdaj se pogajamo z Gospodarskov zvezov v Ljubljani, da bi nam vso blago sem dovažala, ka bi je falej dobili naši trgovci i tak tudi vi. Kda se pogajanja izvršijo, dobite odgovor v Novinaj.
Naj jakostno stisko odpravimo, štera najbole tere naš narod, smo se odločili, da denemo v naša pravita borbo proti dve-
ma najvekšima sovražnikoma našega naroda, ka prek mere pije i ka se brez potrebe toži. Zato pride v pravila vrastvo proti tomi dvoje mi betegi kak i skrb za naše delavce i izseljenike. Včeraj je bio pri meni eden človek iz Bakovec pa se mi je tožo, ka je odao jünca, vzeo kaporo, a mesar ne je šteo na termin teliko plačati, kak sta se pogodila. Tožo ga je. I ka se je zgodilo ? Pravdo je dobo a jünec njegov je li prišo na licitacijo, njegov fiškališ ga terja za stroške i tak nega jünca pa ne penez. Mesar prej nema nikše vrednosti i zato naj je kvaren tisti, ki jo ma i koga zagovarja sklenjena pogodba. Ar so zakoni takši, ka majo sto lükenj, ali kak nači parnih razlaga zato naj se človeki nezgodi po nepremišlenoj tožbi kakša nesreča, smo se odločili da spravimo v pravila, ka se naši člani nesmejo tožiti zvün če to dovoli naše načelstvo i ka bomo davali brezplačno v Novinaj pravne nasvete, tanače če što neve, ka naj bi napravo v kakšoj svaji ali nejasnosti. V pravila smo spravili tüdi nebi, da lejko držimo mesnice, trgovine, dobrodelne kühinje, da lejko küpimo i odavamo vse za naše člane. Vse to je bilo dozdaj že nakratko notri, ali zdaj, gda se je rešo agrar, po naših pravilaj bomo agrarno zadrugo spremenili v gospodarsko-podporno i njej dali tüdi te naslov, kak te sledkar čüli.
Naši delavci so dostakrat izrablani, nepomaga njim nišče, zato je zadruga vzela na sebe tüdi brigo za nje, ka njim bo šla na roko. Mogoče celo delo de njim poskrbela, ravnotak se bo brigala za naše izseljenike, ka ostanejo pošteni kristjani verni naši državljani, ka majo vsestransko pomoč. Da če koga doleti nesreča, je najhitrej to tisti, ki se na deli müdi ali v tüjini, zato ščemo te rešiti düševne i telovne propasti. Vse vam bodo od časa do časa No-
vine prinašale z svojov prilogov, štera bo poseno samo našoj zadrugi posvečena.
Po sklepi občnoga zbora smo tožili g. Turka za žalitev i je te bio obsojen, kak ste šteli v Novinaj. S tem je dobila zadruga znova veliko priznanje i zednim tüdi zadoščenje.
Gda nam sodišče odobri nova pravila, je damo vöštampati, pa je vsaka kotriga dobi za malenkostno ceno. Ali je pa denemo v kalendar i te je mate brezplačno. Kak bo bolše, tak naredimo.
Trpeli smo dosta, trüdili smo se mnogo, preganjani smo bili čez mero, a Bog i naši verni zadrugaj so bili z nami. Vüpam se, ka za nadaljno še vekše, še hasnovitejše delo zadruge bodete ešče bole verni, da bomo ešče bole vküpdržali, da bomo se ešče bole lübili. Tak bo tüdi boža pomoč vekša. Z tem vüpanjom vas pozdravlam i zvršim poročilo.
Joško Maučec :
Zgodovine Slovenske Krajine.
Država panonskih Slovencov. Gda so karantanski Slovenci zgübili svojo samostojnost pod Franki, je stopila na čelo Slovenske zgodovine devetoga stoletja dolnja Panonija, štere ostanek je naša Slovenka krajína ino iztočni deo Štajerske med Mürov pa Dravov.
Pribina je bio z začetka nitranski župan na denešnjem Slovaškom. V toj dobi je bio ešče pogan, vendar pa je bio jako naklonjeni krščenikom. Moravski Vojvoda Mojmir ga je okoli leta 836. pregnao iz nitranske zemlé. Pribina je pribežao prek Donave k grofi Ratbodi. Te ga je včasi predstavo svojemi krali Ludviki, šteri je bio siv frankovskog krala Karla Velkoga. Ludvik je zapovedao, naj ga grof Radbod da včiti v krščanskoj veri ga krstiti. Pribina je zdaj nikelko časa živo pri grofi Radbodi, dokeč sta se ne skregala. Tak je Pribina s svojim sinom Kocelom pobegno k Bulgarom. Nato odišeo k Ratimiri, šteri je bio od Bulgarov nastavleni ban med Savov pa Dravov. V tistom časi, leta 838. je bavarski krao Ludvik poslao grofa Radboda z velkov vojskov nad Ratimira, ka bi ga pregnao iz njegove dežele. Ratimir pa se je ne vüpao postaviti takšoj množici nasproti ino zato je zbežao s svojimi lüdmi, štere njemi je ne pomoro sovražnik. Pribina, šteri je te čas bio pri Ratimiri, se je rešo na takši način, ka je s svojimi lüdmi preplavao Savo ino sprejeti od grofa Salakona, šteri je opravlao Savinjsko mar-
ke ino se naslednje pomiro z Ratbodom. Okoli leta 840. je Pribina dobo od krala Ludovika v zajem (fevd) deo Dolenje Panonije ob vodi Zali, štera teče v Blatno jezero. Krao Ludovik je meo za to velki vzrok. Postavo je tü na stražo proti moravskoj državi moža, šteri je ne pozabo, ka je pred nekaj leti morao bežati iz Moravije. Pribinovo ozemle je segalo tla iztoki do Donave, na severozapadi do Rabe ino karatanske meje, proti jugi pa zapadi do Drave s Ptujom i tüdi Srem. Zdaj je začno Pribina zbirati okoli sebe po svojoj zemli, štera je bila le malo oblüdena, Slovenske prebivalce. Na močvirnatom kraji je zozidao utrjeno mesto, štero se je začetka po njem zvalo Pribinov grad, kesneje pa Blatograd.
Vojvoda Pribina je postavo na zemli, štero njemi je dao krao Ludvik v fevd, več cerkvi i sploj dosta včino, ka bi se krščanstvo po njegovoj zemli kak najbole zasidralo. Leta 850. je dao zozidati cerkev pri svojem gradi, štero njemi je 24. januara leta 850. posveto nadškof Linpram v čast Devici Mariji. Nato je dao postaviti ešče več cerkvi, štere so nam pa ne vse znane. Z gotovostjo se dajo določiti : cerkev v Zalaberi ob vodi Zali, Ptuji, Pečuhi, Kӧsegi, najhitrej Kaniža pa v Lendavi,
Gda smo razpravlali o rimski dobi v Panoniji, te smo omenili staro rimsko mesto Halicamm, štero je stalo pri denešnjoj Lendavi. Gda pa je Karol Velki dobo pod svojo oblast Panonijo, je dao lekaj okoli Halikana zasaditi dosta lip, štere so lekaj bile za njihovo šego sveto drevo. Ta lipo-
va gošča je obdajala okoli i okoli vso Lendavo. Tak je dobilo mesto Halikanum po lipaj, nemški „Linde“ —ime Lindan.
Gda je dao Pribina postaviti cerkev v Lendavi okoli 1. 840. je Lendava dobila najprle ime Lindanskirche, kesneje napačno Lindoifskirche. Tak je nato prišlo v navado mesto Halikanum ime Lindava, kesneje Lendava. Potok, šteri je bio zaraščen z lipami, so imenüvali Lindbach. Tak je nastanola Lindva, pozneje Lendva, Ledava. Zato, ka je bio Pribina zvesti krali ino goreče razširjavao krščanstvo, njemi je krao Ludovik leta 847. v Rezni v navzočnosti odličnih mogočnikov podelo v popuno last vse to, ka njemi je prle dao (fevd.)
Včasi, gda je Pribina zgrado cerkev pa postavo cerkvi dühovnika, je dao cerkvi tüdi velka zemlišča, tak je bio dühovnik brezi skrbi za vsakdenešnji krüh.
Nikelko časa pred svojov smrtjov je Vojvoda Pribina podelo samostani sv. Mavricija v Alteichi deo svoje lastnine, štero je meo okoli vodé Zale, blüzi zdajšnjega kraja Zalabér. To je tüdi frankovski krao Ludovik dne 20. februarja l. 860 potrdo.
Vojvoda Pribina je bio celi čas svojega vladanja zvesti krali Ludoviki. Svojo zvestobo do imenovanoga krala je morao Pribina poplačati s svojim živlenjom. Bio je okoli leta 861. v boji s slovanskimi Moravci bujti, s šterimi se je tüdi krao Ludovik pogostoma bojevao.
Po njegovoj smrti pa je zavladao v Panoniji njegov sin Kocel. (Dale.)
Narodne menšine.
Narodne menšine zovéjo tiste dele kakšega naroda, šteri živejo v takšoj državi, gde je več drügih narodov — tej deli so pa menši, so v menšini. Tak n. pr. v Jugoslaviji živejo tüdi Nemci, Vogri, Slovaki i drügi narodi; vékši deo tej narodov pa živé zvün naše države, zato so to v našoj državi narodne menšine. Slovenci pa živejo tüdi na Vogrskom, v Avstriji pa v Italiji — oni so pá tam narodne menšine.
Naturna pravica, vsakoga naroda je, ka slobodno v svojem materinskom jeziki piše, čté, se vči v šolaj, poslüša predgo itd. Déndenèšnji pa vnoge države neščejo pripoznati svojim menšinam tej naturnih pravic, liki njim zabranjüjejo meti domače šole, novine itd. Velki narodje ščéjo, naj menši v istoj državi zatajijo svoj jezik pa svoj narod. Vsakši pošteni človek pa se
17. julija 1932.
NOVINE
3
svojega drži, zato se narodje v tühinski državaj branijo proti sili i krivici. Posebno po svetovnoj bojni je dosta narodnih menšin nastanolo. Zastopnicje vsej menšin se zbirajo vsakše leto na kongrese, gde vsemi sveti nazvestijo krivice, štere se godijo v ništernih državaj menšinam. Dale si pogučijo, kak bi se spravile vsem narodnim menšinam vse pravice. Preminoči tjeden je bio v Beči kongres (shod), na šterom so posebno gučali od toga, ka se vsa verevadlüvanja potegüjejo za pravice narodnih menšin v cerkvi. Posebno so gučali proti krivičnomi ravnanji Italije, štera Slovencom i Horvatom jemlé že celo v cerkvi pravico do njihovoga jezika. Shod je naproso vse cerkve, naj branijo pravice vsakoga jezika.
Tüdi mi smo bili narodna menšina vogrskoj državi, gde je itak bilo več drügih narodov kak Vogrov.
Politični pregled,
Lausanske pogodbe. Naloga za popuno odpravo vojnih dolžnosti je dosežena. V niednoj obliki ne bo Nemčija od 1. julija t. l. dale mogla več plačevati vojnih dugov. Joungov načrt je spadno, plačila v sküpni višini na 33 milijard z letnim dajatvami povprečno 2 milijardi zlati mark, so odpravlena. Nemške obveze z Hooverovoga leta do 1. julija 1932 se obdržijo i se morejo poravnati. K tomi šče pride nekša vsota ža obnovo Evrope, ka znese vse vküp okoli tri milijarde mark. Plačila pa se bodo vršila samo v obliki zadužnic, štere se smejo odavati na svetovnom trgi, samo, če se s tem ne ogroža nemško gospodarstvo. Oddaja banov se ne sme zvršiti prle kak čez tri leta, ka je v skladi z gospodarskov sposobnostjov Nemčije. Podpisanih je šest protokolov. Podpisale so Anglija, Belgija, Francija, ltalija, Poljska, Nemčija. Male države med njimi tüdi naša neso podpisale, ar morejo te pogodbe pre študirati. Te pogodbe more vsaki parlament šče sprijeti. Francija po toj pogodbi se odpovedala jezero milijon frankom. Mi pa zgübimo 35 jezero milijon frankov. S touv pogodbov ešče nikak ne rešena gospodarska stiska, nego se njoj odpira samo pot za ozdravlenje. Gda sta se nemške i francoske delegacije pogodile je francoski ministerski predsednik Herriot Eduard najobprvim küšno nemško novinarko, potem pa francosko v znamenje tistoga mirü, šteri more od seh mao med Nemci i Francozi i med vsemi narodi vladati. Te küšec mirü pa se samo te potrdi, če pokleknemo vsi narodi pred Onoga, ki je Vladar mirü.
V	Ameriki ščejo Odpraviti prohibicijo, to je, da do lehko točili alkoholne pijače. Proti tomi predlogi pa so se zdignole množine lüdi, štere so plačüvali švercare z alkoholnimi pijačami. Tej švercari zaslüžijo z švercanjom milijone.
Odtok zlata iz Amerike znaša v zadnjem časi 3 miljarde 917 milijonov dolarjev. To je najvekši odtok zlata v zgodovini.
Brat bujo s koso svojega brata. V Št. Jurija ob juž. žel. sta se svadila dva brata, zato ka so deca Tomaža Jančiča, pokosili na njivi malo pšenice. Brat Janez se je začno, kregati nad bratom, zakaj ne pazi na deco. Iz toga je prišeo pretep. Tomaž je z senenirai rasohami vdaro Janeza po glavi, nato pa ga je ešče tak plüsno, ka se je prevrgeo. Janez je friško skočo gor i z kosov, štero je klepao, tak silno vdaro Tomaža v prsa, da je Tomaž v par minutaj vmro.
Zidine stare 6000 let. L. 1899. je diplomat Max Freiherr von Oppenheim odkrio pri vretini reke Khabura, ki teče v Eufrat, prve sledove zidine Teli Halafa. V letaj 1911—1913. i 1927—1929. je odkrio vnogo stavb iz bazalta i cigla. Večina teh najdb je v berlinskom muzeji Teli Haláf. V tom muzeji so znova postvavleni ter starinski zidovi i razni stebri tak kuk so stali pred skoro 6000 leti.
V Newyorki v Ameriki sp 5. julija proslavljali den neodvisnosti. Svečanosti so trpele dva dni. Pri teh svečanostih je vmrlo 200 lüdi i to 100 zavolo motornih nesreč i 100 pri kopanji.
Pri izkopavanji v bližini Velehracja na Češkom so delavci najšli grob sv. Metoda. Na nadgrobnom kamli so vklesane püšpekova mitra i polica i čitliv napis „Sanctus Methodius.“
14 europski držav ma 16750 vojnih letal. Vsako letalo lehko vzdigne 150-900 kg bomb. To znači, kakša bo bodoča vojna.
V angleškoj mornarici so začnoli nücati mašinske pukše, štere majo na ednom stojali 2 cevi, iz šterij lehko iztrelajo šče ednok telko strelov v minoti, kak z ednov cevjov.
Američani so iznajšli velikanske aparate, s šterimi zaznajo na velke daljave brnenje letalskih motorov. S tem bo vojska vsikdar v pravom časi obveščena i se lehko pripravi za protinapad aeroplanom. Tüdi te naprave so znamenje neresnosti razorožitvene konference.
Ogen v Središči ob Dravi. 5. julija je ob 11 predpoldne začnolo goreti pri posestniki Škrgeti. Ogen se je razširo na sosedne hiše Škorjanca i Marčeca. Zgorele so vse hiše i gospodarska poslopja imenüvanih. Poleg toga je zgorela vsa živina. Ogen se je razširo tüdi prek ceste i vničo šče šestim posestnikom gospodarska poslopja. Gasilci so gasili z brizgalnami i njim se je zahvaliti, ka se ogen ne bole razširo. Ponesrečeni trpijo milijonsko škodo. Žrtev ognja je postao osemletni dečko Anton Glavnik, ki je zgoro v plamenih.
V	Varšavi so delali te dni poskuse s človekom, šteri more s svojim nosom izvohati, što od betežnikov bo vmro. Te človek je v 260 slučajih napovedao smrt za 4 lüdi, ki so potem v istini mrli, vsem drügim pa ozdravlenje, ka se je tüdi zgodilo.
Zverine v človečoj podobi. V Hajdi ni pri Ptuji so neznani razbojniki posilili komaj 13 letno pastirico. Dekla je pasla krave v logi. Ar je večer ne bilo z živinov domo, so jo šli iskat. Po dugom iskanji so jo najšli z raztrganim gvantom. Bila je
vsa krvava i posiljena na nezaslišen način. Da ne bi mogla kričati so joj zvezali grlo s pasem. Oda so jo najšli je bila ešče živa. Gda pa je prišeo avto ta, je izdihnola. Orožništvo se je včasi podalo na sled razbojnikov.
Žrtve nesrečnoga alkohola. Pri sv. Antoni v Slov. goricaj sta v vinotoči vkuper pila dva dobriva prijatela. Vinjeniva sta šla domov, a na poti sta se svadila i eden je zgrabo nož i drügoga težko rano, da je te brez zavesti vküp spadno. — V Stanebincih je pá stari Oča Ogrinec Anton V posteli zaklao svojega 37 let staroga pijanoga sina Antona. Sin je bio naveke pijan i je stalen nemir delao v hiši i je očo šteo zaklati.
M. Sobota
— Gostovanje ljubljanske drame Preminoči petek je bio za sobočance i vnoge goste, šteri so za to priliko prišli v Soboto dogodek prve vrste. Ga. Mira Danilova i g. Ivan Lebar odličniva igralca narodnoga gledališča v Ljubljani sta svoje vloge pač nej mogla inači rešiti, kak z odličnim uspehom. Sobota i vsa Slovenska krajina njima je za nastop iz srca hvaležna, želimo si samo kem več takši nastopov.
Kratki glasi.
Rusija ma 162 milijonov prebivalcov. 128 milijonov jih živi na deželi, 34 pa v mestaj.
Pri Benešovih na Češkem sta vküp vdarila dva vlaka. 9 je mrtvih, vnogo ranjenih.
V	Chikagi je 20 bank ustavilo izplačilo.
V nedelo 10. julija so se vršila zborüvanje bojevnikov. Govorili so : Gen. Maister, vojni kurat Franc Bonač, Fr. Kogej itd. Vožnja polovična.
Na evharističnem shodu v Ptuji je bilo 25.000 lüdi.
20.000 lüdi je bilo na evharističnem kongresu v Celji.
Nova francoska podmornica „Prometej“ se je na poskusni vožnji vtopila. Vtopilo se je okoli 63 lüdi.
Slovenska krajina.
— Pletarski tečaj v Črensovcih. Vršo se je od 4. do 7. julija. Vodili so ga izvežbanci iz Strehovec i to: Casar Jožefa sina Jožef i Anton, Maročnjak Franca sin Štefan, Farkaš Ivana hči Ana, Cesar Štefana hči Magda i Domonkoš Petra hči Ana. Tečaj je obiskavalo 80 dece z velkim zanimanjom. Ob zaklüčki ga je obiskao tüdi g. sreski načelnik dr. Trstenjak z gospov i g. kraljevski notar Dr. Peterlin, šteri so se jako zá vse zanimali. Imenüvanim voditelom tečaja je dao prehrano i stanovanje g. Klekl Jožef plebanoš v p., posebno nagrado pa dobijo od Hranilnice i posojilnice v Črensovcih. Za trüde se njim najlepše zahvalüje deca. Deca so se navčila plesti cekre iz kukaričnoga bilja.
— Deci, ki so bili na pletarskom tečaji v Črensovcih, se naznanja, naj prinesejo h g. Kleklni 2 modli i edne škarje, štere so njim vučitelice posodile, ka one te reči potrebüjejo. Naj na svoje modle deca napravi, ka se je v Domi navčilo, de že šlo.
— Kopališče v M. Soboti v zdravstvenom domi je postavilo šče tretjo kad, tak ka ne bode trbelo več dugo čakati. Odprto je vsako soboto od 2 vöre popoldne naprej. Što želej brisačo, žajfo, prt, dobi proti malomi plačili. Mrzle prhe so vsikdar na razpolago i to dnevno od 8—2 vöre i od 5—7 vöre večer.
— Trnje. Naša znanka smrt je nenadoma pokosila Tkalec Štefana, vzglednoga tretjerednika ali ne ga je naišla nepripravlenoga. Sin je odišeo z ženov na njive. Pokojni so pa šteli iti past krave. Kda je dečak, šteri je bio doma, nalejao pri stüdenci vodo, je šteo pozvati dedeki, ka bi šla na pašo. Pa oni so že bili mrtvi. Naj počivajo v miri !
—	Krog. Preminoči četrtek, 7. julija je Svetec Vince pri nikšoj svaji svojega tèsta Kerec Ivana tak nesrečno süno v kükeo stola, da je Kerec dobo teške notranje poškodbe v červej i je že v petek, 8. julija vmro. Cela zadeva pride pred sodišče.
4
NOVINE
17. julija 1932.
— Dobrovolcom. Naznanjamo našim dobrovolcom, da drage vole objavimo v našem listi junaške čine njihove. Prosimo pa popolen popis vsega i vseh i to objektiven popis.
— Lipa—Gomilice. Globoka žalost nas ohaja vse, kda gledamo to strašno podivjanost. Povsod vlada nož. Povsod se na debelo pretaka človeča krv. Ka se je pa zgodilo na zadnjem proščenji 2. julija pod Lipov? Bilo je hüjše mesarjenje, kak v mesnici ! Tam nücajo samo nož za klanje, tü se je pa rabo tüdi hamer, tüdi rasuje i kolje je igralo važno vlogo ! Stariš, stariš, kam ide tvoje dete ?! Sodi ga raj ti, ka naj ne bo ednok sodo oba večni sodnik — Bog ! Bitje je bilo pod Lipov i tüdi v Gomilicaj sosednoj. — Oblast napravi nekaj !
— Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko šolo v sv. Jürji ob j. ž. Kmečki sinovi, šteri ščejo obiskavati to šolo, morajo biti düševno i telovno popunoma zdravi i se sprejmejo v starosti od 16 do 20 let. Prošnje morajo napisati lastnoročno. V prošnji morajo napisati kelko meri njüvo posestvo i priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko svedočanstvo, nravstveno spričevalo i obvezo starišov, ka bodo krili stroške. Tisti pa, šteri prosijo za banovinsko ali kakšo drügo podporo, pa morajo priložiti tüdi ubožno spričevalo ali pa premoženjski izkaz z uradnov navedbov višine zemliškoga davka i gospodarskoga stanja starišov i obvezo staršov, ka sin ostane doma. V šoli se vči po večini živinoreja i poljedelstvo. Šolsko leto se začne 10. oktobra 1932 i trpi punih 12 mesecov.
—	Nova meša v Bogojini. Zadnjo nedelo toga meseca t. j. 31. julija bo prikazao Vsemogočnomi svojo prvo daritev novomešnik g. Horvat Franc salezijanec iz Filovec.
— Obsojeni je na 5 let i 2 meseca ostroga zapora Žižek Matjaž sabolski detič iz Žižkov, ki je letos na križovo vmoro Horvat Ivana iz Črensovec i 3 drüge rano v pijanosti.
— Igra „Pred vaškim znamenjom“, štero je dnes tjeden izvajala mladina iz D. Bistrice, se je prav dobro posrečila. Mladina je tak naravno nastopila, da bi čast napravila vsakšemi odri v šteromkoli mesti. Izvzemši na sredini igre ništerni prizorček, šteri ne bio zadosti živ, je ostalo zaslüžilo vso hvalo i priznanje. Igra je lepa i vzgojnoga pomena, zato bi ne škodilo, če bi se ponovila. Hvale vredno pri igri je bilo tüdi to, da je prosta kmečka mladina brez šepetača znala na pamet v knjižnoj slovenščini izvajati celo igro.
— Kraljica Marija na Golniki. Nj. Vel. Kraljica Marija je obiskala preminoče dni zavod za ozdravlenje jetičnih na Golniki. Kraljico je vodila i njej vse raskazala poleg šefa zavoda naša rojakinja sestra Pavel Auguština prednjica zavoda. Večina sester i dekeo v tom zavodi so hčeri Slovenske krajine. Ar je Nj. Vel. Kraljica Marija bila s čistočov, redom i lepotov zavoda popolnoma zadovolna, v šterom se je skoro dve vöri müdila, si moremo šteti v najvekšo čast, ka so to visiko priznanje zavodi naše rojakinje spravile.
— Športna prireditev. V nedeljo 17. julija priredijo črensovski dijaki sküpno s polanskimi nogometno tekmo proti beltinskim i to v Črensovcih v ogradi g. župana Povableni vsi dečki.
— Črensovci. Tüdi pri nas je goro vidovdanski kres. Na njem je abiturient
Rous Matjaš navzočim obrazložo pomen Vidovoga dneva. — Meli smo tüdi nesreče. Z lipe pri cerkvi je spadno 12 letni Žunič Ivan i se jako nevarno poškodüvao. Potro si je roko i zadobo notranje krvavenje.
Z maline je pa spadno Tkalčov dečak i zadobo težke notranje poškodbe.
— Pomotoma so izostala v zadnjoj številki ništerni imena, ki so tüdi napravili zrelostni izpit. Maturo so tüdi napravili v Maribori Nemec Matija, Paller Koloman, Trboča Ludvik ; v Ptuji Horvat Koloman, Podlesek Jožef; na trgovskoj šoli v Čakovci pa Gašparič Margita, a diplomski izpit na učitelišči v Maribori pa Schönlieb Hedviga. Vsem naše izkrene čestitke !
NEDELA po risalaj deveta.
Vu onom vremeni, gda se je Jezuš približavao k Jeružalemi, videvši váraš, jokao se je nad njim, govoréči : ár či bi spoznao i ti i nájbole na ete tvoj dén, štera so na mir tebi ; zdaj so pa skrita od tvojih oči. Ar pridejo dnévi na tebé i opášejo te tvoji neprijátelje z grabov i obsédejo tebé i vküp te stisnejo od vsej krajov ; i na zemlo povalajo tebé i sine tvoje, ki so vu tebi ; i ne nihajo v tebi kamna na kamni : záto, ka si ne spoznao vremena pohodjenja tvojege. I notri Idoči vu Cèrkev, záčao je vö goniti odávajoče v njej i küpüvajoče, govoréči njim : pisano je; ka je hiža moja, hiža molitvih, vi ste pa njo včinili razbojnikov jamo. I včio je vsaki den vu cérkvi. (Luk. XIX.)
Pokora (Paolo Segneri).
Ali ka gučim jaz samo od teh? Hodte s menov v tiste grozne brloge püščavnikov, štere so zavolo strogoga živlenja, ki se je v njih pelalo, nazvali za voze pokornikov, štere bi pa z vekšov pravicov za pekeo povrnjenih lehko imenüvali. O, notri v tej se je delalo z svetov resnostjov na to, da bi pomirili srdito nebo ! Eni so stali vtegnjeno, drüge so vidili klečati, pali drüge pa prignjene celo noč pod milim nebom v stanovitnoj molitvi ; največkrat so meli roke kak hüdodelniki odzaja vküpzvezane, oči povešane i nej so se držali za vredno, ka bi na nebo poglednoli. Drügi so s pepelom obsipani sedeli na zemli, zamazani i s košavimi vlasmi ; obraz so zakrili v svojem naročji, objokavali so svojo düšo kak se objokava smrt lüblenoga. Edni so se v prsi bili, drügi so si vlase vü skübli, pali drügi so pasli svoje oči na lenom mesi svojem, štero je zavolo groznoga bičanja visilo dol z njihovoga tela kak da bi samo v tom najšli tolažbo i olajšavo. Je bilo tam juvkanje, fretanje i bila je tam kakša šala? Tam je bilo sočütje, pomiloščenje, odpüščenje, smilenje, to je büo edino veselje, štero se je v tistih brlogaj najšlo ; pa šče to se komaj v pamet vzelo zavolo kucanja, troblenja, ka je zadavilo vsaki drügi glas i se je zvün joča nikaj drügoga ne čülo.
AGRARNE ZADEVE
Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Čl. 44. Člane ambulantnih komisij i ostalo potrebno osobje odreja minister za poljedelstvo s posebnim odlokom. Čl. 45. Dokeč se ne ustanovijo ambulantne komisije, vršijo agrarni uradi nadale svoje posle na sreskih našelstvih posebno, ka se tiče agrarnih subjektov i objektov.
Prošnja agrarne zadruge na Nj. Vel. kralja i ministra za kmetijstvo. Po sklepi občnoga zbora je poslala agrarna zadruga prošnjo na Nj. Vel. kralja i ministra za kmetijstvo. V tej prošnjaj iznosi troje : 1.) Naj se cena agrarne zemle
zniža, kajti gospodarska stiska je tak velika, da največ agrarnih interesentov niti določene zakonske zmerne cene ne bi mogli plačati ; so slučaji, da je pri privatnoj odaji posebno v Medjimurji cena zemle nišiša kak cena agrarne zemle po zakoni določena. 3.) Naj se pri ambulantnih komisijah narodi da prilika, da svoje pritožbe pove. 3.) Naj se šume kneza Esterhazija razdelijo med naše Prebivalstvo, Križovska imovinska občina pa naj obdrži samo teliko, keliko njoj po zakoni pripada.
Vesele novine.
Nábrao † Števan Kühar.
Z R....ec nam jávijo: V toj vési se je ednomi kopünári posrečilo iznájti, kak more kokoš nasajüvati, da zležé same jarice ali pa same kokoteke. Ár je pa tá iznájdba za naše vertinje velkoga pomena, vam jo tak skrivomá ovadimo : More samo edno jajce djati pod kokoš, potom de vse, ka se zležé, kokotek ali pa jarica.
Gospodarstvo. Beltinčarje pravijo, da ki ščé dosta grbanjov najti, on se more kotati po zelenoj trati, gda na sprotoletje obprvim grmi.
Čezrédne novice. Odránčarje prosijo mesečno senje i kak je čüti praviti, do je držali vsakši mesec dvátresetoga, samo süšca tresetoga dneva.
Pošta.
Čeh Štefan, St. Kler. Naročnina je vsa plačana do 1. julija. Deflbach Jürij, Rogačovci 62. Javite na pošti nered. Pismonoša je dužen izročiti pošiljko, na koga je naslovljena. Fartelj Josef, Bernaville. Peneze sprejeli. Hvala. Casar Josef, pečar, Bogojina. Na podlagi agrarnoga zakona se more prositi dopolnila revizija potom ambulantne komisije. Žalman Jožef, Cankova. Ne je mogoče. Škaper Treza, Dolič. Lejko vküppošlete naročnino, mi že razračunamo. Za Ograček samo tisti plačajo posebi, ki samo toga širijo.
Vajenca
za pekovsko obrt taki sprejmem z celov oskroninov pekarna FRID VIVOD Laško.
K odaji je
7 plügov zemle, log, travnik i hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več se Poizve pri g. GABOR JANOŠ ovi v Petanjcih.        2
SÜHE
GOBE
küpüje po najbolšoj ceni.
1 Pošlite vzorce i ponüdbe na
SEVER & KOMP., Ljubljana.
MLINARJI!!!
Mlinske kamne čarne i bele Mlinska sita svilena i volnena Remenje za pogon najbolše i vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje
BRCAR & COMP.
LJUBLJANA	Kolodvorska 35.
Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti.
Izdajatelj : Klekl Jožef.
Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.