Cas. Da se more določiti čas raznitn dogodkom, treba je primerne delbe časa. — V navadnem življenji delimo čas v dneve, tedne, mesece in leta. Pri tem ravnamo se po jednakomernih gibanjih solnca in meseca, katera gibanja so vidna povsod na vsej zemlji. Vzhod in zahod solnca vzroči nam dan in noč. A dan ne določuje se povsod jednako, na jednak način. Judje n. pr. računajo za dan čas, ki poteka od jednega solnčnega zahoda do druzega, ter štejejo 12 ur do vzhoda solčnega in od vzhoda do solčnega zatona zopet 12 ur. — Kristijanje štejejo za jeden daa 12 jednakih ur in sicer: od polnoči pa do poldn.va 12, ter od poldne do polnoči zopet 12 ur. — Zvezdoznanci ali astronomi pa računijo od jednega poldneva pa do priho.lnjcga 21 jelnakih ur za jodon dan. Lunini izpremeni vzročijo tedne. Teden obsega čas, ki iznosi 7 dni: toliko primeroma poteče od jednega luninega izpremena do druzega (mlaj — prvi krajec — ščep — zadnji krajec). — Grkom štel je teden deset dni (dekades). Riraljanski tedni pa so imeli po 8 dni (ogtoades). čas, v katerem se luna jedenkrat zasuče okrog zemlje, ali bolje, ki preteče od jednega ščepa do prihodnjega, imenuje se mescc. Mesec ima 29 dni, 12 3/4 ur. V dejanskej porabi pa računimo za jedon mesec 30 ali pa 31 dni. Le februvarij ima 28, v prestopnem letu — to je vaako četrto leto — pa 29 dni. — Stari Rimljani inieli so s početka le deset mesecev. Prvi mesec jim je bil marcij. Mesec julij zval se jc kvintilist t. j. peti, in avgust sekstilis t. j. šcsti mesec. Drugi raeseci iraeli so ista imena, ko dandanes. Decembcr pa ni bil kot pri nas zadnji, marveč deseti mesec. V popravo Riraskega koledarja pridejali so pozneje se dva meseca, namreč januvarij in februvarij. Cas. katerega rabi naša zemlja, da se zavrti jedenkrat okoli solnca, in ki obseza 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 sekund, imenuje se leto. Sploh pa se računi za navadno leto 365, za prestopno leto pa 366 dni. Vsakega prestopnega leta število je deljivo brez ostanka s številom 4. Prihodnje leto bo prestopno. (1884 : 4 = 471.) — To določitev leta uvčl je Rimski diktator Kaj Julij Caesar nekaj pred Kristusovim rojstvoin. A za 11 '/4 minut je preveč vračunil, kar znaša v 400 letih 3 dni in 3 ure; zato je 1. 1582. papež Gregorij XIII. zaukazal, da iraajo v bodoče v dobi 400 let odpasti 3 prestopni dnevi, tako, da bi potem bila slednja stoletnica trikrat zaporedoma navadno leto, a četrtokrat pa prestopno. Stoletnica 1900 bode toraj kakor 1700 in 1800 navadno in šele 2000 bode zopet prestopno leto. — Ta pravilneja določitev leta imenuje se po svojera povzročitelji Gregorijanska uredba koledarja ali novi slog. Vsi kristijauski narodi so vzprijeli ta koledar, le Rusi ne, oni se še ravnajo po Julijanskem letu ali po starem slogu. Vsled tega že sedaj štejejo 12 dni manj nego mi in njih novega leta dan pade na 13. dan januvarija po našem t. j. Gregorijanskem koledarji. časovna vrsta, ki broji 100 let, imenuje se stoletje. Mi sedaj živimo v devetnajstem stoletji po Kr. r. — Rimljani so rabili manj brojne letne vrste. Dvoletni čas zvali so — bienij, dobo pet let — lustrum, vrsto 10 let — decenij itd. — Grki pa uporabljevali so pri časovnih svojih računih dobo 4 let, ki so jo zvali olirapijado. Naposled nam je še navesti, kedaj in kako so se pričela razna letošteja. Kristijansko letoštetje pričelo se je v 6. stoletji po Kristusovem rojstvu. Predlagalo se je po opatu, katerega inie slove: Dyonisius exignus, 1. 530. in potem i vzprijelo od vseh kristijanskih ljudstev. Nekristijanski narodi imajo pa svoje posebne letobroje. Najznaraenitejši so: židovski, starogrški, starorimski in noveji turški letobroj. Židje štejejo leta od stvarjenja sveta pa neprestano do denašnjih dni. Začetek leta ali novo leto imajo Judje septembra meseca, ob jesenskem jednakonočji. Sedanje kristijansko leto 1883- je pri Židih 1. 5644. od stvarjenja sveta. Stari Grki šteli so leta po olimpijadah. Oliinpijade imajo svoj pričetek 1. 776. pred Kristusovim rojstvom. Rimljani pa so brojili leta od časa, ko se je ustanovilo mesto Rim (ab urbe condita), torej od 1. 754. pred Kristusoviin rojstvom. Turki pa štejejo leta od tačas, ko je pobegnil Muhamed iz Meke v Medino, tedaj od I. 622. po Kr. r. Njihovo letoštetje imenuje se hedžira (hegira). Turki imajo torej letos po svoji hedžiri 1299. leto. — A. Gradiinik.