GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 3 JUNIJ 1971	Št. 5
OCENA USPEŠNOSTI USTAVNE RAZPRAVE
Občani so z zanimanjem sodelovali v javni razpravi, ki je bila končana v teh dneh. Vsem amandmajem, ki bodo v marsičem spremenili sedanjo zvezno ustavo, je bila dana soglasna podpora.
Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Mozirje, ki je bila
13.	maja v Mozirju, so sprejeli končno oceno o minuli razpravi, ki sta jo organizirala Socialistična zveza in sindikat. Sprejeta je bila ocena, da so občani pokazali velik interes za predvidene ustavne spremembe. V razpravi je bilo udeleženih preko 900 naših občanov, kar ena desetina le-teh je tudi aktivno posegla v razpravo s svojimi predlogi in razmišljanji. Zamere vredno je le dejstvo, da je bila v večjih centrih, v Mozirju in Nazarjih, udeležba na razgovorih zelo skromna.
O razpravi, ki je bila organizirana v delovnih organizacijah, je potrebno reči, da je bila usmerjena predvsem v razčiščevanje vsebine u-stavnih določil, ki urejajo družbenoekonomsko področje bodoče ustavne ureditve. Še posebej interesantno je bilo vprašanje pravice do nagrajevanja po minulem delu. Vsi so smatrali, da je pravilno, da se ta pravica vnese v ustavo ter da se to načelo v praksi uresniči. S tem se bo delavca — člana delovnega kolektiva direktno materialno povezalo s celotnim rezultatom njegovega dela. Tudi pri kmetih je bilo opaziti, da se živo zanimajo za to novost. V razpravah se je pokazalo, da je prispevek družbe k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov in prispevek k stroškom bodočega pokojninskega zavarovanja kmetov že ena izmed možnih oblik participiranja kmetov na minulem delu.
Precej besed je bilo v razpravah izrečenih o samoupravnem položaju delovnega človeka v združenem delu v delovnih kolektivih. Delavec — samoupravljalec mora v bodoče postati resnični osnovni nosilec odločitve o delitvi tistega dohodka, ki ga v delovni organizaciji ustvarja.
Zavzeli so se za emancipacijo narodov in narodnosti Jugoslavije na osnovi resnične enakopravnosti med njimi in večjo samostojnost in odgovornost republik kot državnih tvorb.
Vse tiste ekonomske in politične funkcije federacije, ki temelje na starem in preživelem državno-lastni-škem sistemu, je potrebno čimprej odpraviti. Za bodočo federacijo je po njihovem mnenju pomebno, da se na enakopravni osnovi narodi in narodnosti Jugoslavije sporazumejo, kaj bodo v federaciji imeli in za kaj jo bodo pooblastili. Vsebini dogovarjanja in usklajevanja kot oblikam realizacije skupnih interesov je bila dana vsa podpora.
Precej zanimanja je bilo za tiste določbe, ki zadevajo delo na privatnih proizvajalnih sredstvih. Razpravi j alci so menili, da je prav, da se tudi to delo izenačuje z družbenim delom, da imajo ljudje, ki o-pravljajo to delo, v principu enake pravice in dolžnosti do družbe kot jih imajo ljudje v delovnih kolektivih. Republike naj bi po sprejetju ustavnih dopolnil čim preje sprejele zakonske predpise, ki naj bi uredili to področje, seveda v skladu z
obstoječo situacijo razvoja privatne dejavnosti, konkretnimi razmerami in potrebami. Seveda pa bo moral biti ob sprejemanju teh predpisov vsem pred očmi cilj, da se socialne razmere v položaju našega človeka ne bi še naprej povečevale. V hribovitih območjih je bila izrečena misel, da sedanji zemljiški maksimum kmetovalcem ne daje možnosti, da si bi z osebnim delom zagotovili eksistenco ter da bi bilo potrebno iti v povečanje zemljiškega maksimuma nad 10 hektarov.
V celoti je bila podprta novost o urejanju predsedstva SFRJ kot kolektivnega šefa jugoslovanske federalne države. To rešitev podpirajo predvsem iz tega razloga, ker menijo, da bo takšno predsedstvo izraz novih odnosov med republikami in federacijo. Po njihovem mnenju mora postati ta organ močan faktor stabilnosti in enotnosti v Jugoslaviji.
Izvršni odbor občinske konference SZDL je mnenja in predloge, ki so bili v javni razpravi izrečeni v celoti osvojil in jih posredoval republiški konferenci SZDL.
H. Hubert
Naši gozdovi in tisto, kar iz njih pride, so veliko bogastvo. Ampak bogastvo je tudi naša volja do dela in trdna prepričanost v cilje, ki smo si jih -	zastavili
NOVA INVESTICIJA V »SMREKI«
Lesna obrt »Smreka« v Gornjem gradu zaposluje 90 delavcev. Izdeluje okna s polknicarai, vhodna vrata in vikend hiše.
Računajo, da bodo v letošnjem letu ustvarili 6 milijonov novih dinarjev realizacije. Pri tem računajo na približno 500.000 ostanka dohodka. Ko smo se ob priliki obiska v »Smreki« o tem pogovarjali, je direktor k temu pripomnil: »Ostanek bi bil ve.čji, če ne bi bilo investicijskih vlaganj in v kolikor bi se v dolini uredila preskrba z lesom.« V lanskem letu so imeli dobička
920.000	dinarjev, čiste akumulacije pa 1,120.000 dinarjev. Osebni dohodki zaposlenih v »Smreki« so se dvignili od prejšnjih 890,— v letu 1969 na 1.170,— v letu 1970. Izplačila za prve štiri mesece tega leta pa kaže-
Direktor in tehnični vodja »SMREKE« MIKLAVC Franc in SlNKAR Anton pri gradbišču novega objekta
jo nadaljnji porast, saj se poprečje giblje okoli 1.230,— na zaposlenega. Zanimivo je dejstvo, da v delovni organizaciji ni nikogar, ki bi prejemal osebni dohodek pod 900,— seveda v primeru, da dela 42 ur na teden in 100 % izpolnjuje delovne obveze.
V »Smreki« so imeli v preteklih letih precej problemov z odhajanjem delavcev v bolniški stalež in z neupravičenimi izostanki z dela. Odstotek bolniške se je v prejšnjih letih gibal zelo visoko, dosegli so celo 5 %. Treba je povedati, da so ga sedaj močno zmanjšali. Stalež se sedaj giblje okoli 1 %, kar je za lesno industrijo zelo nizko. Kako so to dosegli? S tem, da so v pravilnik o delitvi OD vnesli kategorijo mesečnega doplačila na račun tega, če
posameznik ne naredi neupravičenega izostanka ali če ni v bolniški. Pri tem so seveda izvzete nesreče pri delu in podobno. Še posebej pomembno pa je dejstvo, ki ga omenjajo vodilni iz te delovne organizacije, da je delovna disciplina mnogo boljša kot je bila včasih. Ko sem hodil po podjetju, sem dobil občutek, da se tega dejstva vsi zavedajo in tudi veselijo.
Spričo lanskih proizvodnih rezultatov so bili v »Smreki« mnenja, da bo najbolje, če vložijo svoja sredstva v ustvarjanje možnosti za povečanje proizvodnje. Naročil jim ne manjka. Torej je takšna usmerjenost pravilna in je nujna posledica njihove dosedanje poslovne politike.
Direktor delovne organizacije inž. MIKLAVC Franc mi je o investiciji povedal naslednje:
»Naša delovna organizacija je v prelomnem obdobju, ko se približuje industrijskemu načinu proizvodnje. Pri tem se zavedamo, da poti nazaj ni. Z ozirom na gospodarsko ekspanzijo se bomo lažje vključili v stabilizacijske ukrepe, ki nas dosedaj še niso posebej prizadeli. Z novo investicijo, to je z gradnjo montažne hale, bomo ustvarili dobre delovne pogoje za proizvodnjo montažnih objektov. Ta investicija predstavlja I. etapo našega razvojnega programa v letih 1971—1975, ki predvideva razširitev proizvodnje montažnih objektov, to je vikend in montažnih stanovanjskih hiš. Nekaj teh objektov že stoji v naši dolini, širom domovine in tudi že v inozemstvu. V Zahodno Nemčijo smo doslej izvozili štiri montanže hiše. S to investicijo ustvarjamo ugodnejše delovne pogoje za delavce tesarskega obrata kot so jih imeli do sedaj, saj so delali takorekoč »pod milim nebom«. Teh pogojev do sedaj nismo mogli izboljšati, ker smo vsa dosedanja investicijska vlaganja namenili modernizaciji stavbno-mizarske proizvodnje. Pokazalo se je, da so te naložbe bile rentabilne, v modernizacijo te proizvodnje smo vložili 840.000 dinar-
jev. Sedaj smo s to proizvodnjo že ustvarili toliko sredstev, da lahko pričnemo z gradnjo montažne hale. Vrednost te investicije je okoli
800.000	dinarjev. Dela bodo končana konec letošnjega junija.«
V zadnjem obdobju so sprejeli 13 novih delavcev, ki jih bodo usposobili za delo skozi minimalni strokovni program, ki ga je sprejel samoupravni organ. Pri tem programu gre za to, da se ugotovi dosežena strokovna usposobljenost novo sprejetih delavcev in njihova strokovna nagnjenja za razporeditev na delovno mesto. Zanimivost tega programa je tudi v tem, da predvideva seznanjenje delavcev z vsemi samoupravnimi akti delovnega kolektiva.
PAHOVNIK Jože iz Gornjega grada, sicer pa tesar v »Smreki«, nam je o novi investiciji povedal naslednje: »Menim, da je nova investicija, ki jo je podjetje pričelo, dobra naložba. Zdi se mi, da je zadnji čas za pričetek te gradnje. Delavci smo bili do sedaj izpostavljeni pri delu vsem vremenskim neprilikam, tako pa je bilo seveda težko delati!«
ŠOLSKO PROMETNO TEKMOVANJE
V Mozirju je bilo pred kratkim zanimivo — 3. po vrsti — šolsko tekmovanje. Na njem je sodelovalo 16 tekmovalcev. Ti so bili izbrani z vseh šol. V tekmovanju je zmagala ekipa šole z Ljubnega ob Savinji, druga je bila ekipa iz Luč, tretja je ekipa Mozirja, četrto mesto pa je zasedla ekipa šole iz Gornjega grada.
Med posamezniki je vrstni red prvih petih naslednji: I. mesto MAROLT Franjo — Ljubno ob Savinji,
II.	mesto MATIJEVEC JOŽE — Luče, III.—V. mesto si delijo: BITENC Jože — Mozirje, IKOVIC Edvard — Luče in BUDNA Beno z Ljubnega ob
Zmagovalna ekipa se je uvrstila na medobčinsko tekmovanje v Žalcu. Tu smo med vsemi občinami bivšega celjskega okraja osvojili odlično II. mesto. Kot zanimivost velja povedati, da je ekipa iz naše občine v vseh treh dosedanjih teknjovanjih na medobčinskem nivoju osvojila drugo mesto. Zmagovalci pa so se vedno menjali, tekmovanje je vsako leto v drugem kraju. Na medobčinskem tekmovanju v Žalcu je sodelovala ekipa v sestavi: IKOVIC Edvard, MAROLT Franjo, MATIJEVEC Jakob in BITENC Jože.
LETOS SPET ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA
Iz številnih pobud je vzniknila odločitev, da bi po sedemletnem premoru ponovno organizirali živinorejsko razstavo, ki naj pokaže uspehe rejskega in selekcijskega dela pri pospeševanju gornjesavinj-ske živinoreje.
Za organizacijske priprave je zadolžen 10-članski odbor. Sestavljajo ga predstavniki ZKZ Mozirje, 2ivi-norejsko-veterinarskega zavoda Celje, Veterinarske postaje Mozirje in kmetov-kooperantov.
Predsedniško vodstvo odbora je bilo poverjeno občinskemu kmetijskemu inšpektorju Vladu Miklavcu.
Odbor za živinorejsko razstavo ima številne in zahtevne naloge. Preskrbeti mora potrebna sredstva (okrog 7 milijonov starih din), organizirati odbiro živine po kmečkih hlevih, ki bi prišla v poštev za razstavo, urediti razstaviščni prostor in z učinkovito reklamo privabiti kar največ obiskovalcev.
Želja organizatorjev je, da bi dali razstavi nekoliko drugačno in širše obeležje, kot so ga imele vse dosedanje.
V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom in Veterinarskim zavodom Slovenije bi pripravili krajši republiški posvet o problematiki, stanju in ciljih slovenske živinoreje ter pospeševanju zasebnega kmetijstva nasploh. Ob tej priložnosti bi bile podeljene diplome in pismena priznanja najnaprednejšim kmečkim gospodarjem s celotnega območja Slovenije. Nadaljevanje tega pa bi bila sama razstava, ki naj bi obsegala prikaz stotridesetih najboljših plemenic in 20 pitancev rjave pasme, dve manjši jati kokoši nesnic pasme Hisex in Golden Comet, dve jati
brojlerjev pasme Hubard in Lohman, prikaz sodobnih linij strojev za spravilo krme, molzne opreme in naprav ter slikovni prikaz razvoja živinoreje in kmetijstva v občini.
Rejci nagrajenih živali bodo prejeli pismena priznanja in denarne nagrade, kar bo nedvomno vzpodbudilo še ostale k vse večjim prizadevanjem za rejo visokokvalitetnih govejih čred.
Prevladalo je mnenje, da je najpomembnejša lokacija za tovrstno pri-
reditev na Rečici ob Savinji, kjer je največja možnost koriščenja pokritih prostorov v primeru slabega vremena.
Dokončni datum razstave bo določil pripravljalni odbor, za okvirni termin pa je predlagana prva polovica septembra.
ŽIVINOREJCI! Prvo odbiro živali za razstavo bo opravila posebna strokovna komisija že junija, dokončno pa julija in avgusta. Ce bo odbirala in izbrala živali v vašem hlevu, je to dokaz, da ste dober rejec in napreden gospodar. Takih živali čim več! Temu smotru pa naj bo namenjena tudi predvidena živinorejska razstava.
PLAZNIK L.
ZADRUŽNE NOVICE
Zadružni svet Zgornjesa vinjske kmetijske zadruge Mozirje je na aprilskem zasedanju potrdil predlagani finančno-proizvodni plan za leto 1971. Po planskih predvidevanjih ho zadruga v letošnjem letu dosegla 5 milijard S-din prometa, kar predstavlja 12 % povečanje v primerjavi z lanskoletno realizacijo.
Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev po posameznih delovnih enotah je predvideno v višini 53 milijonov, vrednost novih investicij pa bo znašala ca. 250 milijonov S-din.
Zaradi izjemno težkih pogojev gospodarjenja bo podjetniška akumulacija nekoliko nižja kot lani. Največja kriza je trenutno v brojlerski oziroma perutninarski proizvodnji nasploh. Glavni vzrok za tako stanje pa je v nevzdržnih podražitvah krme.
Obiski tujih delegacij in domačih skupin na naših preusmerjenih kmetijah se nadaljujejo. V aprilu so prispeli na strokovni ogled absolventi magisterija iz zagrebške Agronomske in Veterinarske fakultete, v maju, pa študentje živinorejske smeri iz Biotehnične fakultete v
Ljubljani, učenci Deželne kmetijske šole iz okolice Graza, predstavniki Ljubljanske banke, aktiv poslancev iz SR Srbije in kmetje-člani Živinorejskega društva iz Tržiča na Gorenjskem.
ZKZ vodi razgovore z Zagrebško mlekarno o pogodbeni vzreji plemenskih telic za potrebe njihovega področja. Pripravljeni so odkupiti ves tržni višek vi-sokobrejih telic rjave pasme z znanim poreklom. Pogodba, ki bi jo sklenili, bi zagotovila možnost prodaje plemenske živine za obdobje 5—10 let po primernih odkupnih cenah, ki bi bile 25—30 % višje od tržnih cen za mlado pitano govedo.
Ponudili so tudi drugo obliko kooperacijske vzreje telic. Zainteresiranim rejcem bi dobavljali okrog HOO kg težka teleta simentalske pasme, le-ti pa bi jih nato redili do teže '500 kg oziroma 7—8 mesečne brejosti.
Mnoge višinske kmetije, ki se zaradi oddaljenosti od javnih prometnih poti ne morejo ukvarjati z mlekarstvom, imajo pa ustrezne hlevske prostore in dovolj krmskih površin, bi si s pogodbeno vzrejo plemenskih telic lahko zagotovile zadovoljiv dopolnilni dohodek
Fotografija je bila posneta na živinorejski razstavi, ki je bila na Rečici ob Savinji leta 1964. Ali bo letos na razstavi še lepša živina?
Jasno pa je, da zaradi organizirane prodaje telic v sosednjo republiko ne bi smela trpeti lastna reprodukcija v govedoreji, za katero vemo, da še zdaleč ni taka, kot bi si jo želeli.
Lojze PLAZNIK
PREDLOGI
ZA NAPREDOVANJE
Na seji predsedstva Zveze rezervnih vojaških starešin so se dogovorili, da bodo letos ob jubilejnem letu predlagali več podoficirjev in oficirjev za napredovanje, kot pa je bil o-bičaj v prejšnjih letih. Nekaj tovarišev bodo predlagali, da se jim ob 30-letnici formiranja rednih enot JLA podeli vojaška odlikovanja. 22. decembra bodo v Mozirju organizirali akademijo, ki jo bodo izvedli otroci mozirske osnovne šole.
Med krajevnimi združenji rezervnih oficirjev in podoficirjev so razpisali tekmovanje, ki se bo zaključilo zadnjega novembra tega leta. Najboljša organizacija bo prejela 500 dinarjev.
mmmmi *
JUNIJ
19	7	1
KOLIKO NAS JE?
Končan je popis prebivalstva in stanovanj. Iz podatkov, ki smo jih dobili s popisom, smo zvedeli, da v naši občini živi 15.324 prebivalcev. S tem je po mnogih letih stagnacije ali celo občasnega upadanja prvikrat zabeležen nekoliko vidnejši porast števila prebivalcev v naši občini. Vendar ta porast ni posledica naravnega naraščanja, to se pravi posledica ugodnejše razlike med živorojenimi in mrtvimi, pač pa posledica razmerja med odselitvami in priselitvami. Medtem ko naravni prirastek skoraj miruje na določeni ustaljeni višini, se migracijski saldo, t. j. razmerje med priselitvami in odselitvami, stalno spreminja, največkrat v prid odseljevanja iz občine. Tako je bila v obdobju med obema popisoma prebivalstva omejena možnost zaposlovanja v občini pomemben vzrok odseljevanja. Veliko naših delavcev si je našlo zaposlitev v drugih občinah, kamor so se preselili s svojimi družinami. Podobni vzroki so vplivali tudi na preseljevanje in zaposlovanje v tujini. Pri popisu je bilo ugotovljeno, da je v inozemstvu
na začasnem delu 447 oseb iz naše občine. Vzroku odseljevanja je podoben tudi vzrok, da se ljudje v našo občino niso priseljevali. Vse to skupaj in še različni drugi vzroki pa je vplivalo na upadanje števila stalnega prebivalstva. V zadnjem času, ko se gospodarski položaj občine postopno zboljšuje, opažamo tudi, da se migracijski tokovi postopno umirjajo — odseljevanje ni več tako razgibano, priseljevanje pa postopno narašča.
Pri štetju prebivalstva je bilo ugotovljeno, da imamo v' občini 4.223 gospodinjstev. Leta 1961 jih je bilo 4.094. Pri tem pride na 10 gospodinjstev 370 prebivalcev, v celi Sloveniji pa na enako število gospodinjstev 340 prebivalcev. To pomeni, da so povprečna gospodinjstva v naši občini številnejša kot povprečna gospodinjstva v Sloveniji.
Po gostoti naseljnosti spada naša občina med najbolj redko naseljene občine v Sloveniji. Tako živi v Sloveniji poprečno 78,6 ljudi na kvadratni kilometer, v občini Mozirje pa
30,2	ljudi na kvadratni kilometer.
Upravni odbor sklada za financiranje šolanja v občini Mozirje po sklepu seje z dne 7. junija 1971
razpisuje
štipendije in pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1971/72
in to:
8 štipendij za šolanje na višjih in visokih šolah; 40 pomoči za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah.
Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. razredov osnovnih šol, dijaki in študentje, katerih starši imajo stalno prebivališče v občini Mozirje.
Prosilci morajo imeti odličen ali prav dober, le izjemoma dober učni uspeh v zadnjem šolskem letu, dohodek na člana družine pa ne sme presegati mesečno 760,00 dinarjev, če je osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma letno 137,00 dinarjev, če gre za dohodek iz kmetijstva ali od samostojnega opravljanja obrtnih ali drugih dejavnosti ali storitev. Pri ugotavljanju upravičenosti se primerno uporablja kriterije iz 1. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa, kot pogoja za pravico otroškega dodatka v letu 1971 (Ur. list SRS, št. 46-252/70).
Lastnoročni napisani prošnji kolkovani z 1.00 dinarjem, morajo prosilci priložiti:
—	overjen prepis spričevala zadnjega letnika šolanja;
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o premoženjskem stanju družine, potrjeno od pristojnega krajevnega urada in od davčne uprave;
—	potrdilo o višini v lanskem letu doseženih poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih družinskih članov;
—	zadnji odrezek o prejeti invalidnini ali pokojnini, če ima kateri od članov družine dohodek iz tega naslova;
—	strokovno mnenje šole.
Stipendije in pomoči bodo podeljene praviloma v višini razlike med polovičnim dohodkom na člana družine in otroškim dodatkom ter življenjskimi stroški v višini materialnega cenzusa določenega za opravičenost do otroškega dodatka.
Prošnje z vsemi zahtevanimi prilogami je treba oddati na oddelek za občo upravo in družbene službe SO Mozirje, najkasneje do 25. julija 1971. Po roku prispelih prošenj in prošenj brez zahtevanih prilog sklad ne bo obravnaval.
Prosilci bodo o rezultatih razpisa obveščeni do 30. avgusta 1971.
Številka: 7/71
Mozirje, dne 7. 6. 1971	Upravni odbor
Najgosteje naseljena je Ljubljana-Center z 8.041 ljudmi na kvadratni kilometer, najredkeje pa Kočevje in Tolmin z 22 in 23 ljudmi na kvadratni kilometer. (Podatki za primerjavo z drugimi občinami so vzeti iz Informacijskega biltena št. 8 Zavoda za statistiko SRS.)
S popisom prebivalstva so bila popisana tudi vsa stanovanja v naši občini. Popisanih je bilo 4.002 stanovanj. Ce ta podatek primerjamo s številom gospodinjstev, vidimo, da večinoma pride po eno stanovanje na eno gospodinjstvo. To tudi pomeni, da stanovanj še vedno ni dovolj, da pa sfanovanjski problem ni pereč. Iz tega podatka seveda ne moremo sklepati o kvaliteti stanovanjskega sklada.
Stalež glavnih vrst živine je bil ob popisu naslednji: konj 675, govedi 5.828, ovac 1.046 in prašičev 4.874. V primerjavi z letom 1960, ko je bil popis kmetijstva, so nastale občutne razlike v staležu konj in ovac. Tedaj je bilo v občini 1.006 konj in 3.093 ovac. Število konj v glavnem upada zaradi uvajanja kmetijske mehanizacije, medtem ko reja ovac ekonomsko ni več tako zanimiva.
Bastl Alojz
Poslanci iz Srbije
Mozirsko občino je 18. maja obiskala delegacija poslancev iz socialistične republike Srbije in avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine.
Poslanci so si v času obiska pri nas v spremstvu predstavnikov občinske skupščine, družbeno političnih organizacij in kmetijske zadruge ogledali nekaj programiranih kmetij. Z zanimanjem so poslušali besede Ernesta ERMENCA, direktorja ZKZ Mozirje, ki jim je govoril o doseda-
njem razvoju zadruge in zasebnih kmetijskih proizvajalcev.
Za zaključek so se popeljali z gondolsko žičnico na Golte. Poslance iz Srbije so spremljali tudi Marjan JENKO, predsednik republiškega kluba poslancev, član IS Slovenije Milovan ZIDARN in predsednik področnega kluba poslancev Bogdan SNABL. Na koncu so se zelo pohvalno izrekli o dosedanjih uspehih in perspektivah Gornje Savinjske doline.
Tekmovanje ekip prve pomoči
Na Ljubnem ob Savinji je bilo v nedeljo 30. maja tekmovanje ekip usposobljenih za nudenje prve pomoči. Tekmovanje sta organizirala Občinski odbor RK Mozirje in oddelek za narodno obrambo SO Mozirje.
Tekmovanja so se udeležile ekipe prve pomoči, ki so organizirane v o-kviru civilne zaščite po posameznih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Skupno je tekmovalo 26 trojk, ki so sestavljale dvanajst ekip ih dve trojki, eno iz Šmartnega ob Dreti, drugo pa iz Trnovca in Pobrežja. V tekmovanju je sodelovala tudi najbolje uvrščena ekipa iz občine Velenje, ki je izven konkurence osvojila drugo mesto. V Velenju bo čez nekaj dni republiško tekmovanje.
Tekmovanje na Ljubnem je o-tvoril predsednik občinskega odbora RK Mozirje dr. Franc ŠIRKO. Strokovno je vodil tekmovanje dr. Franc URLEP iz Gornjega grada. Značilno za to tekmovanje, ki se je v mozirski občini organiziralo letos prvič je, da so vse tekmovalne ekipe pokazale izredno visok nivo znanja in pripravljenosti za ukrepanje v primeru, če bo to kdaj potrebno. Celotna prireditev je bila v svoji vsebini usmerjena k temu, da se vidi ravno to, kako so ekipe pripravljene
Zbranim je spregovorila tudi tov. Majda GORŠE predstavnica RK Slovenije
ciji tekmovanja ni bilo nobenih pripomb. Iz izjav prisotnih, še zlasti pa iz izjave predstavnice Republiškega sekretariata za narodno obrambo in RK Slovenije Majde GORŠE, ki je dejala, da je tekmovanje odlično u-spelo, je bilo čutiti, da so vsi zadovoljni. Posebno priznanje zasluži tudi šola Ljubno ob Savinji, ki je s
Del tekmovalnih ekip ob pričetku tekmovanja
in manj v to da med seboj tekmujejo. Cilj tekmovanja je bil tudi v tem, da se vidi katere stvari bo v prihodnje potrebno še bolj temeljito obdelati, da bodo ekipe res razpolagale z visoko stopnjo strokovne usposobljenosti. Treba je priznati vsem tistim, ki so tekmovanje pripravljali, to je medicinskim sestram in ostalemu osebju naše zdravstvene službe, da so zelo uspeli, ker se je na tekmovanju pokazalo, da celo zadnje uvrščene ekipe razpolagajo z visokim znanjem. K sami organiza-
svojo prizadevnostjo nudil pomoč pri organizaciji tekmovanja precej doprinesla k uspešnemu zaključku tekmovanja.
Rezultati tekmovanja so naslednji:
I.	mesto — 119,33 — »GRADBENIK«, Ljubno ob Savinji;
II.	mesto — 104,16 — GLIN Nazarje;
III.	mesto — 102,83 — KS Mozirje;
IV.	mesto — 100,50 — KS Rečica ob Savinji;
V.	mesto — 95,66 — KS Solčava;
VI,—VII. mesto — 95,50 — KS Bočna;
VI.—VII. mesto — 95,50 — KS Ljubno ob Savinji;
VIII.	mesto — 87,66 — KS Nazarje;
IX.	mesto — 84,16 — KS Nazarje;
X.	mesto — 83,33 — KS Mozirje;
XI.	mesto — 82,00 — KS Gornji grad;
XII.	mesto — 81,16 — KS Luče. Najbolje uvrščena ekipa, to je
ekipa delovne organizacije GP »Gradbenik« iz Ljubnega ob Savinji se je uvrstila na republiško tekmovanje v Velenju.
Hubert
Občinsko prvenstvo pionirjev v šahu
Zveza prijateljev mladine občine Mozirje organizira vsako leto med pionirji tako priljubljeno pokalno šahovsko prvenstvo. Tekmuje se v skupinah mlajših pionirk in pionirjev starih do 11 let in starejših pionirk in pionirjev od 11 let naprej.
Tudi letos je bilo tekmovanje 18. aprila v telovadnici nove šole v Mozirju. Vsega je tekmovalo okrog 98 pionirk in pionirjev z vseh šol naše občine. Doseženi so bili naslednji rezultati: prehodne pokale so prvič osvojile pionirke šole Mozirje, pri mlajših pionirjih šola Radmirje in pri starejših pionirjih šola Mozirje. Naslednji dan so tekmovali tudi posamezniki, in to najboljši iz posameznih šol med seboj: pri pionirkah so bile najboljše NOVAK Andreja z Rečice ob Savinji, PRODNIKOVA iz Solčave in FIRST Zdenka iz Nazarij. Pri mlajših pionirjih so bili najboljši: HRIBERNIK Zvone iz Sp. Rečice, PRAŠNIKAR Miro iz Nazarij in PRISLAN iz Radmirja. Pri starejših pionirjih pa so bili najboljši: NAPOTNIK Slavko iz Nazarij, PRISLAN iz Radmirja in KRIŽNIK Tomaž iz Nazarij.
Ekipe, ki so dosegle v svojih skupinah na občinskem prvenstvu prvo mesto, so se 25. aprila 1971 udeležile medobčinskega ekipnega prvenstva. Mlajše pionirke iz Nazarij so med 5 ekipami dosegle II. mesto, starejše pionirke iz Mozirja med 5 ekipami II. mesto, mlajši pionirji iz Radmirja so bili med 6 ekipami zadnji, starejši pionirji iz Mozirja pa med 7 ekipami Četrti.
Konec aprila je bilo zaključeno tudi pokalno tekmovanje starejših, o katerem sem poročal v eni od prejšnjih številk. Prehodni pokal je osvojila ekipa iz Mozirja, ki je dosegla skupno 56,5 točke. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Nazarij z 51,5 točkami, tretje ekipa z Rečice ob Savinji z 49 točkami, četrto mesto pa ekipa Bočne s 35 točkami.
Ob zaključku je šahistom pripravila občinska zveza za telesno kulturo zakusko z namenom, da se pomenijo o nadaljnjem udejstvovanju in tekmovanju. Zaželeno je, da bi se naslednje leto vključili v tekmovanje tudi šahisti iz drugih centrov občine.
Potrebno bo nabaviti par ur za brzopotezne partije, katere bi razdelili po posameznih krajih. Obrnili se bomo na posamezne gospodarske in družbene organizacije za nabavo. Do konca leta pa bi se izvršile organizacijske priprave za ustanovitev šahovskega društva.
KRIŽNIK A.
Moji spomini na partizansko Solčavo
(Nadaljevanje iz prejšnje številke.)
Pripovedovala je, da je bil tak revež, da je prosil za hrano in mu je niso upali dati. Gledal sem Rezko in se ji od srca smejal. Nenadoma me je vprašala, zakaj neki se smejem. V smehu sem ji odgovoril, da pravzaprav pripoveduje o meni. Rdeča v obraz ni vedela kaj storiti, ne kaj reči.
Okoli 16. junija 1944 smo dobili obvestilo, da prihajajo v Solčavo od vseh strani Nemci. Potrebno je bilo hitro poskrbeti za ranjence, ki so prebivali po posameznih kmetijah. Z Aleksandrom sva do zadnjega ostala pri Havdejevih. Mislila sva, da Nemcev na Knezovo ne bo. Pavla pa nas je obvestila, da gredo Nemci tudi na Knezovo, in sicer prek Bevske planine. V zadnjem hipu sva odšla s Knezovega proti bolnici. V bolnici sva srečala ranjence. Bili so pripravljeni za umik. Prepričani smo bili, da so Nemci odkrili lokacijo bolnice. Nihče si sicer ni mogel drugače razlagati, kaj naj bi počeli Nemci na Knezovem. Torej obstaja možnost, da pridejo v bolnico. Čakati nismo smeli. Hitro smo se odločili, da morajo ranjenci, ki so sposobni za hojo, takoj na pot preko Robanovega kota čez prodnati hudournik na desni breg Bele proti Lučam. Tam se je zadrževal bataljon VDV. Hude ranjence, ki pa niso mogli hoditi, smo žive zakopali v zemljo in tam so morali čakati. Sreča nam je bila naklonjena. Bolnica ni bila izdana. Po nekaj dneh smo se ponovno vrnili. Pomagali smo ranjencem, ki so bili zakopani, in življenje se je tako v bolnici počasi spet normaliziralo. Zakopani ranjenci so bili zelo izčrpani in psihično pretreseni. Nemci so zapustili Knezovo in Solčavo. Midva z Aleksandrom sva se po
nemški ofenzivi vrnila v VDV bataljon. Ta je bil takrat v Robanovem kotu pri Govcu. Pripravljali smo se za obračun z Nemci, ki niso pričakovali, da bodo njihove postojanke padale kot domine. Zajete Nemce v Lučah je dobil naš bataljon. Kazenski postopek proti njim je tekel v Robanovem kotu. V roke so nam prišli prav tisti, ki so bili 21. junia 1944 v kazenski ekspediciji v Solčavi in ki so doživeli z nami ognjeni krst v Kačjeku.
Piše MARTIN KOŠIR
Nekaj časa sva se zadrževala v Robanovem kotu pri Govcu, Vršniku, Havdejevih. Zdravniška oskrba iz bolnice Koroškega odreda je bila odlična. Ko sva ozdravela, sva se dokončno vrnila v VDV bataljon. Avgusta 1944 je bila reorganizacija. Nekaj borcev iz VDV je moralo oditi v druge specializirane enote za Koroško. Midva z Aleksandrom sva odšla v zaščitno četo OBKOM za Ko-foško, kasneje pa sem odšel v zaščitno okrajnega komiteja KPS za Celovec, kjer sem tudi postal komandir te čete. Aleksander pa je poslal komisar zaščitne čete OBKOM za Koroško. Na teh mestih sva ostala do osvoboditve. Še večkrat sem se srečal s Solčavo in njenimi ljudmi. Sedež OBKOM za Koroško je bil Solčavi. Dodeljen sem bil tudi v osebno spremstvo tovarišu Stanetu Bizjaku-Kosti. Z njim sem večkrat potoval v Solčavo iz Velikovca. Pri ljudeh partizanske Solčave smo se vedno počutili varne. Partizanska vojska je branila osvobojeno ozemlje. Jesensko vreme je naznanjalo pa so prihajala poročila z vseh stra-
ni tudi o tem, da so Nemci pričeli koncentrirati enote okrog našega svobodnega ozemlja. Poraza, kakršnega so doživeli v Gornji Savinjski dolini, niso mogli preboleti. Zbrali so vse razpoložljive sile za napad. In to na koroški, celjski in gorenjski strani. Sam sem dvakrat šel med tem časom s posebnimi nalogami iz Solčave prek Okrešlja, Kamniškega sedla na okrajni komite Mengeš. Ta je bil na Domenu pri Vodicah.
Življenje v Solčavi je bilo urejeno. Imeli smo komando mesta. Poveljeval je Karl Pohleven-Drago. Imeli so tudi politično in ljudsko oblast. Vedeli smo, da bo treba prebiti še eno zimo v hosti. Po drugi strani pa je življenje teklo nekam brezskrbno. Spominjam se celo ohceti Draga in Matjaža.
Ko smo zapuščali Solčavo, nam je bilo težko pri srcu. Vedeli smo, da se z našim odhodom na Koroško za dlje poslavljamo od Solčave. Prevzela nas je tudi zla slutnja, da bodo Nemci udarili na naše osvobojeno ozemlje in da bo verjetno Solčava doživela strahotno reakcijo okupatorja. Nemci so dobro vedeli, kaj ta kraj pomeni partizanom. Ko smo pozno zvečer prispeli v Lepeno, v neposredno bližino Železne Kaple, smo zagledali na nebu rdeč sij. Pomenil je nemško maščevanje nad Solčavo in njenimi ljudmi. Nemci so to noč požgali vso vas in okoliške kmetije. Za ljudi je bil to hud udarec. Brez strehe na pragu zime. Okupatorjeva soldateska pa se ni zadovoljevala le s požigi, ampak je tudi morila.
S Solčavo in njenimi ljudmi sem se spet srečal v svobodni socialistični domovini. Hvala vam, dragi prijatelji!
Nova
mlekarna
Kmetijska zadruga Mozirje skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami gradi sodobno zbiralnico mleka v Radmirju
Gostinski obrat «-TURIST« v Mozirju se bo nekoliko razširil. K že obstoječemu objektu dozidujejo prizidek, v katerem bo prostora za šest sob
VELIKE IZBIRE POHIŠTVA VSEH VRST
v4EB> prenovljeni TRGOVINI »POHIŠTVO
V MOZIRJU
KORISTITE UGODEN NAKUP NA POTROŠNIŠKO POSOJILO
TRGOVSKO PODJETJE
MOZIRJE
VAS VABI NA OGLED
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje seminarje, tečaje in šole: DRUŽBENO EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE:
—	politične šole za samoupravljalce in družbenopolitične delavce
—	seminarje za vodstvo samoupravnih organov in komisij
—	problemske seminarje za družbenopolitične delavce in samoupravljalce
—	aktualne problemske seminarje in predavanja za vodstvene kadre
—	uvajalne seminarje za zaposlene mlade diplomante srednjih, višjih in visokih šol
—	uvajalne seminarje za mlade novo sprejete delavce
—	druge oblike družbenoekonomskega izobraževanja po naročilu.
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
—	oddelke za izredni študij poklicnih, delovodskih in tehniških šol (strojne, elektro, lesne, tekstilne, gradbene in druge poklice)
—	za poklice ozkih profilov raznih strok
—	dopolnilno izobraževanje za razne poklice
—	za avtogeno in elektro varenje
—	za varstvo ljudi pri delu
—	za kurjače centralnih kurjav
—	za strojepisce, stenografe in knjigovodje
—	druge oblike strokovnega izobraževanja po naročilu
SPLOSNO IZOBRAŽEVANJE:
—	oddelke osnovnih šol za odrasle — 5., 6., 7. in 8. razred
—	tečaje tujih jezikov I., II. in III. stopnje nemškega, angleškega, italijanskega in francoskega jezika
—	šola za mlade kmetovalce
—	kuharske in šiviljske tečaje
—	tečaje za sprejemne izpite na višjih šolah za predmete po interesih
—	tečaje civilne zaščite
—	druge oblike splošnega, kulturnega in estetskega izobraževanja po naročilu.
Na zavodu dobite tudi vse informacije za vpis na višje in visoke šole v skladu z razpisom žJdruženja visokošolskih zavodov v Mariboru. Organizirana so predavanja za izredni študij za Visoko ekonomsko komercialno šolo, Višjo agronomsko šolo, Višjo pravno šolo, Višjo tehniško šolo in Višjo šolo za organizacijo dela.
Vse oblike izobraževanja organiziramo na sedežu zavoda oziroma po želji naročnika tudi v drugih krajih oziroma delovnih organizacijah.
Vse informacije dobite na zavodu v Celju, Cankarjeva ul. šj,. l, telefon 25-34.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
NOVA ZOBNA AMBULANTA
V Mozirju od 1. marca dalje ordinira nova zobna ambulanta. Kolektiv Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma je z otvoritvijo te ambulante uresničil dolgoletno željo občanov Mozirja in okolice, da dobijo v Mozirju moderno opremljeno zobno ambulanto.
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Od	12.	6.	od	14.	ure
do	14.	6.	do	7.	ure
Od	19.	6.	od	14.	ure
do	21.	6.	do	7.	ure
Od	26.	6.	od	14.	ure
do	28.	6.	do	7.	ure
Od	3.	7.	od	14.	ure
do	5.	7.	do	14.	ure
—	LUKAN Drago, dipl. vet. Gornji grad
—	MERMAL Jože, dipl. vet. Ljubno ob Savinji
—	RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje
—	LUKAN Drago, dipl. vet. Gornji grad
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 14. 6. od 7. ure
do 21. 6. do 7. ure — Dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji Od 2I. 6. od 7. ure
do 28. 6. do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad Od 28. 6. od 7. ure
do 5. 7. do 7. ure — Dr. Franc SIRKO, Mozirje Od 5. 7. od 7. ure
do 12. 7. do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje
Obisk v novi ambulanti je izredno velik. Dnevno tudi preko 30 pacientov. V ambulanti so povedali, da se kaže interes delovnih organizacij, da bi 'ambulanta delala vsaj dvakrat na teden popoldne. Takšnemu interesu so tudi prilagodili svoj delovni čas, v ponedeljek delajo popoldne, v sredo pa ves dan.
In še to!
Delavec iz Solčave se je peljal s kolesom proti Solčavi. Ker je bila že tema in ker na kolesu ni imel luči, ga je miličnik seveda ustavil. Dejal mu je: »Tovariš, če misliš še v naprej tako kršiti cestno prometne predpise, te bom moral prijaviti sodniku za prekrške!« Delavec pa njemu nazaj: »He, ne, ni potrebno, saj sem že prijavljen pri Gozdni upravi Solčava!«
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83iol4® in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje