HQegiBjjgg Mm Danes na 5. strani: ZA VEČJO INTENZIVNOST?... Četrtek, 27. avgusta 1964 Št, 33, leto XXII RAZMIŠLJANJA O OBLIKOVANJU IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V TEH DNEH NAMESTO URAVNILOVKE ANALIZA DELITVE DOHODKA membe v višini (ne pa v obliko- uveljavljena še kar — naprej, vanju in delitvi osebnega do- Namesto, da bi samoupravni or-hodka) za delovno enoto in po- gani temeljito in tehtno razčle-sameznika marsikje bolj posle- nili dosedanji način oblikovanja dice zunanjih (in nekaterih in delitve osebnega dohodka in notranjih) činiteljev, kot pa ne samo to, temveč oblikovanje spoznanj, da velja sistem obli- dohodka na ravni delovnih enot kovanja in delitve nenehno in potlej tudi delitve na ustrez-graditi, ga nenehno izpopolnje- ne sklade — uravnilovka. In šivati, in sicer predvsem iz — , cer uravnilovka v tem smislu, svoje prakse. Gornja trditev naj bo podkrepljena sicer z enim izmed neimenovanih primerov, kajti podobnih lahko v teh dneh najdemo precej. V eni izmed srednje velikih delovnih organizacij je upravni odbor pred dnevi sklenil tole: — zato, ker oddelek A ni dosegel vrednosti točke en dinar, bodo po sklepu upravnega odbora oddelki B, C ... F, prispevali v naslednjih odstotkih tolikšna sredstva, da bodo zaposleni v oddelku A prejeli polne osebne dohodke; — vodstvu obrata X izreka upravni odbor ukor zaradi neljubega dogodka, ki je vsem znan: , - Vzrok za ta »neljubi dogodek« pa je bila »zmeda« v oblikovanju in delitvi osebnega dohodka. In ta zmeda, kot je razvidno iz teh dveh citatov, je IZ POGOVOROV S PREDSTAVNIKI ObSS USPEH JE ODVISEN tudi od zbiranja in analiziranja podatkov da kolektiv delovne enote, ki ni dosegel določene kvote sredstev za osebni dohodek, dobi manjkajoča sredstva ne kot »posojilo«, temveč kot »darilo« od drugih enot. Predpostavljati je mogoče, da bodo na ta način porastli osebni dohodki nekaterim nižje nagrajenim kategorijam zaposlenih v tej enoti, ki je sicer »deficitna«, na računa ostalih enot. Tako bo doseženo »ravnovesje« med enotami in hkrati »ravnovesje« med posameznimi kategorijami zaposlenih. Na videz salomonski ukrepi. Res, to je samo videz in nič več. Bolje bi bilo, če bi v tej delovni organizaciji • ali kjerkoli tako ravnajo, vzeli v roke svinčnik in analizirali svojo lastno prakso ter njihove posledice. Ne bi bilo napak, če bi razčlenili, kakšna so razmerja vrednosti med delovnimi mesti, Nedvomno nam bo statistika v naslednjih nekaj tednih in mesecih pripravila vrsto presenečenj. Posredovala nam bo številne presenetljive »premike« v ravni osebnih dohodkov, recimo: — število tistih, ki prejemajo od 20 do 25.000 dinarjev, je za ... odstotkov manjše; — tistih, ki prejemajo od 30 do 50.000 dinarjev, je več za ... odstotkov; — zaposlenih z osebnim dohodkom od 50 do 80.000 ... dinarjev je več samo za... 1 Skratka, pričakujemo lahko, da bo največji porast osebnih dohodkov po logiki dosedanjih ukrepov (v številnih delovnih organizacijah in ukrepov, ki bodo vplivali na delovne organizacije) zaznamovan pri tistih kategorijah zaposlenih, ki jih doslej niso nagrajevali po delu, češ da je njihovo delo »neizmerljivo« in da bo manjši porast osebnih dohodkov pri tistih kategorijah zaposlenih, ki sicer lahko bistveno vplivajo na potek proizvodnje, ekonomičnosti, rentabilnosti itd. in ki jim je spet — težje določiti »kriterije« za pravilno delitev osebnih dohodkov. Z dokajšnjo gotovostjo je mogoče trditi, da bodo spre- , Morda mi bo kdo očital, da šabloniziram zadeve, ko ugotavljam, da se na ravni komun ponavljajo problemi, o katerih smo že večkrat spregovorili, ko smo pisali o odnosih v delovnih organizacijah. Gre za znan primer strokovnega in »laičnega« upravljanja ali za to, »kdo vodi in kdo upravlja«. Mišljenja, ki so jih večkrat izrazile uprave nekaterih podjetij, da je delavski svet v podjetju za to, da potrdi to, kar so v upravi sklenili, zdaj večkrat slišimo od občinskih uprav oziroma njenih predstavnikov, ki menijo, da so še vedno klasična državna uprava in da je občinska skupščina premalo strokovna, da bi lahko samostojno sodila in presojala o zadevah. ki jih te uprave hočejo uresničiti. Ne maram posploševati, kajti povsod ni tako, toda ko sem hodil po komunah in se informiral o tem, kako delujejo občinski sindikalni sveti, sem opazil prav to, da občinske uprave še vedno niso našle svojega mesta v komuni in da marsikateremu »vodilnemu« uslužbencu te uprave še vedno ni jasno, kaj naj pomeni ta služba v komuni, komu in zakaj je namenjena. To kljub temu, da je javna uprava doživela v zadnjih letih znatne spremembe, ki so jo že začele spreminjati v duhu časa. Prav zaradi tega pa tudi ne smemo in ne moremo trditi, da je ta uprava sama kriva takemu nerazumevanju svojega položaja in vloge v komuni. Marsikje namreč tudi predstavniki občinskih forumov še niso čisto trdni v tem. kakšni naj bodo odnosi med njimi in delovnimi organizacijami; med forumi samimi in upravno službo. Ponekod namreč menijo, da je samo predsednik občinske skupščine pristojen za komuniciranje z direktorji, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov le s sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsednik občinske- ga sindikalnega sveta s predsedniki sindikalnih podružnic. In tako naprej. Toda — preidimo na konkretne primere. Kako delujejo občinski, sindikalni sveti? To vprašanje sem zastavil predstavnikom občinskih sindikalnih svetov v občini Ljubljana-Center, celjski občini in v Novi Gorici. PREMALO PODATKOV Skupna ugotovitev vseh občinskih sindikalnih svetov, ki sem jih doslej obiskal, je ta, da dobijo od občinske uprave premalo podatkov o gospodarjenju delovnih organizacij, o gospodarstvu sploh in tudi o negospodarskih dejavnostih v komu- ■■■■■■■«■■■■■»■■■■■ nah. Drugih podatkov se ne poslužujejo, ker so navadno statistične informacije prepozne za hitro ukrepanje in primerno družbeno aktivnost sindikalnih podružnic. V Celju, na primer, imajo odnose z občinsko upravo urejene in dobivajo vse podatke, s katerimi ta uprava razpolaga, toda: »Podrobneje obravnavamo delovne organizacije, njihovo gospodarjenje in odnose v njih v odborih občinskega sveta. V teh odborih so strokovnjaki iz podjetij, ki nam najtočneje-analizirajo razmere v delovnih organizacijah. Na ta način smo hitro informirani in tako lahko (Nadaljevanje na 3. strani) izraženimi recimo v denarnem znesku, v točkah in podobno; ali je koristno, da obračunavajo uspeh* posameznega delovnega mesta, delovne enote itd. samo trimesečno; in smotrno bi bilo, če bi znova razčlenili, ali so umestne dosedanje osnove za udeležbo posameznega delavca na osnovi osebne ocenitve in drugih osnov in ali ne bi vendarle kazalo poiskati vsaj približna merila za delitev osebnega dohodka na osnovi količine in kakovosti dela, stroškov poslovanja, realizacije, finančnega rezultata, asortimenta, izrabe kapacitet in podobno za prav vse zaposlene na — vseh ravnih. Skratka, sedaj ob res potrebnih premikih v oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov (glede na premike življenjskih stroškov) bi veljalo bolj razčlenjevati in dopolnjevati sistem delitve. kot pa se odločati za to, da dobi ena kategorija toliko in toliko več »nadomestila« za zvišanje življenjskih stroškov, druga toliko in toliko manj. Veljalo bi razčleniti sistem delitve in njegov razvoj odtlej, ko so v delovnih organizacijah pričeli. pripravljati osnutke statutov, jih sicer sprejeli, na tem področju pa marsikje pustili — »času čas«. Ne bi bilo napak znova razčleniti, ali ni posamezna delovna organizacija všteta tudi še sedaj med tiste odstotke, ki jih navaja komisija za družbeno samoupravljanje RSS v svoji analizi osnutkov statutov, sestavljeni sicer februarja letos, ko je bilo ugotovljeno, da • ugotavlja dohodek na nivoju delovnih enot od analizira* nih statutov v industriji nekaj več kot polovica delovnih organizacij in v gradbeništvu komaj tretjina, v storitvenih dejavnostih pa nekaj odstotkov več; • je zelo nizek odstotek tistih osnutkov statutov, ki bi imeli razen splošnega načela, da se »osebni dohodki delijo po delu«, še kakšne druge konkretnejše normative in podobno. Res je, da so bili dosedanji, ukrepi na področju cen uveljavljeni v času dopustov, da je bilo marsikje težko spreminjati in izpopolnjevati merila dela. Toda res je tudi. da velja odslej siteme delitve analizirati, jih izpopolnjevati, kajti samo takšni ukrepi lahko obetajo povečanje produktivnosti, proizvodnje in ekonomičnosti, ne pa ukrepi, ki so blizu — uravnilovki. z D. P. Gospodarski rally — Vi ste krivi, da nikamor ne pridemo. ■. Karikatura: MILAN MAVER .ij. ■ -k* «f,- •• V*'»" ' ' ’ v okviru V razgovoru o novih cenah je v neki komuni direktor nekega podjetja kategorično obsodil plafonirane cene. Nedavno pa je odločno zahteval še več investicijskih sredstev; »samo« še nekaj milijard dinarjev. To se, seveda, ni zgodilo samo v eni komuni. Na enak način so reagirali posamezni predstavniki podjetij marsikje in tovariši, ki so jih poslušali, so se v glavnem strinjali z njimi. t Zakaj? Ker imajo pred očmi dohodek podjetij, od katerega živijo. Iz dosedanje prakse pa vemo, da je dohodek najlaže ustvarjati z zvišanjem cen in z večanjem obsega proizvodnje na osnovi novih in novih investicij. Kot razberemo iz uvodnega odstavka, se podjetja najraje poslužujejo obeh načinov hkrati. Tako je pač najlaže ustvarjati dohodek. Znano pa je, da občinski in ostali forumi, ki še vedno ocenjujejo gospodarjenje podjetij skozi količino ustvarjenega dohodka, napačno sodijo, da tista gospodarska organizacija, ki izkazuje vedno večji dohodek, dobro gospodari in narobe, da je delovna organizacija, ki ne veča dohodka — slab gospodar. Je to res? S stališča občinskega proračuna, ki je odvisen od količine dohodka v podjetjih, že, toda v resnici sploh ne. Vzemimo samo en zelo poenostavljen primer: dve izvozni podjetji. Eno posluje, recimo, z 1 "/o provizije, drugo pa z 2 V o provizije. Prvo podjetje mora zelo varčevati s sredstvi in zelo podjetno gospodariti, drugo pa z mnogo manjšim prizadevanjem, z lahkoto dosega najmanj tak dohodek kpt prvo, ustvarja večje sklade in lahko deli večje osebne dohodke, za nameček pa razdeli nekaj sredstev še društvom in organizacijam svojega območja. Zaradi tega velja za dobrega gospodarja, za akumulativno podjetje in sploh ... Podobna je razlika med gospodarsko organizacijo industrijskega značaja, ki skrbi za svoj razvoj z lastnimi sredstvi in tisto gospodarsko organizacijo, ki se razvija amo s posojili. Kaj hočemo povedati? Da marsikatera delovna organizacija, ki se lahko pohvali z velikim dohodkom, samo zaradi tega še ni dober gospodar. Ker je ta dohodek na- RIBARJENJE V KALNEM vadno rezultat večanja obsega proizvodnje z investicij-jami in zvišanja prodajnih cen proizvodov, so tudi stroški proizvodnje tega ali takega podjetja vedno večji in podra-žujejo tudi proizvodnjo drugih podjetij. Tudi tistih, ki ne višajo cen in si prizadevajo zmanjševati proizvodne stroške, kljub temu pa ne ustvarjajo večjega, temveč manjši dohodek. Taka podjetja, ki v bistvu dobro ali zelo zelo dobro gospodarijo, so z vidika ustvarjenega dohodka — slabi gospodarji. Zakaj? Ker srno še vedno mišljenja, da nas rešuje količina proizvodnje in ne kakovost proizvodnje. Za večanje količine proizvodnje smo se v času izgradnje industrije res močno potegovali — dokler nismo imeli dovolj proizvodnih zmogljivosti. Ko pa smo ta cilj dosegli, smo se odločili za premik v korist kakovosti proizvodnje. Nismo več spremljali proizvodnje skozi količinske pokazatelje, temveč skozi finančne rezultate. Do lakih dobrih rezultatov smo namreč lahko prišli z usmeritvijo proizvodnje na kakovost; majhne količine kvalitetnih proizvodov namreč dajo vsaj tolikšen dohodek kot velike količine »nekvalitetnih«, takih, ki zahtevajo manj dela in manj sposobnosti. Toda — tudi. pri najbolj zahtevnih proizvodih, kot pri tistih najmanj zahtevnih so silno pomembni stroški. Navadno delamo bolj zahtevne izdelke z večjimi stroški kot nezahtevne. V tem smislu pa se kakovost našega gospodarjenja kdo ve kaj ni izboljšala. Saj vendar vemo. da so naše proizvodne zmogljivosti kljub vsem dosedanjim rekonstrukcijam in novogradnjam še vedno mnogo premalo izkoriščene. To pa pomeni, da imata pojma velika in majhna aku-mulativnost povsem drugačen pomen z gledišča dohodka kot pa z gledišča izkoriščenosti osnovnih sredstev. Podjetja, ki so si z investicijami nagrmadila veliko vrednost osnovnih sredstev, ki jih pa niso znala dobro izkoristiti, nimajo velike dejanske vrednosti v realizaciji proizvodnje, medtem ko imajo podjetja, ki so znala izkoristiti svoje proizvodne zmogljivosti v veliko večji meri in so si tako ustvarila sredstva za nadomeščanje iztrošenih osnovnih sredstev, pa rezultirajo iz svojih osnovnih sredstev, res veliko dejansko vrednost. Ta razlika se bo odločilno izrazila v gospodarjenju tedaj, ko bodo družbene dajatve <— obresti od vrednosti ospovnih sredstev. Tedaj tudi obseg proizvodnje ne bo imel takšne uporabne vrednosti, kot jo ima še vedno. Količinske kazatelje bodo dokončno zamenjali kakovostni in potem tudi umetnost manipuliranja s finančnimi pokaza-' telji ne bo več koristna: uspešnost v gospodarjenju delovnih organizacij bomo sodili po ekonomskih činiteljih, tistih, ki merijo kakovost gospodarjenja. Tedaj cene ne bodo imele takega pomena kot zdaj, saj vemo, da z višanjem cen ni mogoče doseči vetje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, medtem ko z višanjem izkoriščenosti osnovnih sredstev lahko dosegamo boljše . .cene, boljšo strukturo cene; večji dohodek ob manjših stroških; sredstva, s katerimi bomo lahko nadomeščali iztrošena proizvajalna sredstva, da bi lažje proizvajali in konkurirali. Ko govorimo o plafoniranih cenah in investicijah (ki tudi zvišujejo cene, ker večajo stroške), moramo misliti na to, kar smo doslej povedali, in ne na možnost nadaljnjega večanja cen v imenu ».enačenja pogojev gospodarjenja« in »višanja rentabilnosti podjetij«, kot to še vedno delamo. ' Mar ni res, da smo kljub kontroli cen prebijali »pla-fone« cen, saj smo se kontroli izmikali, kjer je le bilo mogoče, tako, da smo uvajali v proizvodnjo nove proizvode, ki so bili novi samo po — cenah? Mar ni res, da smo v elaboratih dokazovali višoko rentabilnost, ki jo bomo dosegli z rekonstrukcijami in drugačnim investiranjem, pa te rentabilnosti sploh nismo dosegli?! Dosegli smo le večji dohodek! Večji količinsko, kakovostno pa manjši, ker smo v stroških doslej še vselej pretiravali. Ob sedanjih gospodarskih ukrepih torej ne iščimo več priložnosti za ribarjenje v kalnem, ker se nam bo to znova maščevalo v — našem gospodarjenju. VIKTOR ŠIREC NOVO UPANJE ZA RUDARJE »RASNE* KO KOLEKTIV ODKRIJE »ČRVA« KI GA JE SPODJEDAL Prah okoli »afere« v rudniku »Rasna« (pravilneje: Podjetja za eksploatacijo in razisko^ vanje mineralnih surovin) se polega. Sklep delavskega ; sveta o suspenzu direktorja, tehničnega direktorja, šefa računovodstva in upravnika premogovnika »Rasne« v Požegi je jasen vsem in nihče ne dvomi v njegovo pravičnost. Krivda vseh bivših vodilnih uslužbencev je dokazana, temu, kar so o njih na sestanku kolektiva povedali, ni mogoče oporekati. Zadnji čas globlje raziskujejo vzroke stanja v podjetju. Novo vodstvo in občinska skupščina si prizadevata odstraniti vzroke in popraviti položaj delavcev tega velikega kolektiva. To, da je bivše vodstvo podjetja »Rasna« in njegove metode prikrivanja dejanskega stanja gospodarske organizacije kolektiv izžvižgal — ni niti senzacija, niti nekaj, kar je v sistemu naše demokracije nemogoče. Nasprotno, ves dogodek je dokaz, da je ob delavskem samoupravljanju povsem naravno in na mestu, da se neposredni proizvajalci odločno zoperstavijo samovolji posameznikov. Toda sledovi so ostali. TEZA VE, S KATERIMI SE MORA NOVO VODSTVO SPOPRIJETI Najbolj zgovorne posledice slabega gospodarjenja v rudniku »Rasna«, ki je le eden od šestih obratov podjetja, so: nekompleten kompresor, star kamion, prikolice z lesenimi kolesi in buldožer — predelan traktor — vsa osnovna sredstva, za katere plačuje kolektiv obresti in amortizacijo, čeprav so povsem neuporabna. Praktično sta neuporabna tudi dva rudniška izkopa, ki ju je voda izpodkopala in sta deloma zasuta. To so zgovorni sledovi nestrokovnosti »strokovnjakov« z diplomo, ali brez nje, dokazi nesposobnosti, ki so jo zakrivale diplome. Če k vsemu dodamo še zapuščanje podjetja, ki ni sposobno izplačati osebnih dohodkov kljub korektnosti in konjunkturi, ki vladata na tržišču za njihove proizvode, je to končna bilanca raale tragedije, ki pa v bistvu ni več tragedija. Kajti najbolj zvesti so ostali v podjetju in skušajo odstraniti vzroke, ki so privedli delovno organizacijo v slepo ulico; in kot vse kaže, bodo uspeli stanje v kolektivu normalizirati. — Pojedli smo gnilo jabolko in zdaj iščemo črva, je rekel nekdo pred mesecem na sestanku kolektiva, ko so obračunavali z bivšim vodstvom. »Črva« so torej našli. V »Rasni« in izven nje iščejo sredstva, da bi škodo, kolikor se le da, zmanjšali. PREDVSEM JE TREBA VEDETI Preden ugotovimo mesto in pomen podjetja za eksploatacijo in raziskovanje mineralnih surovin »Rasna« v našem gospodarstvu, je potrebno vedeti: • da povpraševanje po črnem in rjavem marmorju, ma-gnezitu, kredi, kremenčevem pesku in premogu odličnih kvalitet sili kolektiv v razširjenje in modernizacijo danes zastarele in primitivne eksploatacije naštetih mineralov; • da je Požega med tremi komunami, ki niso na spisku zaostalih komun v užiškem okraju, čeprav bi po dejanskem stanju morala biti; • da občinska skupščina iz skupnega bruto produkta industrije, 2,7 milijarde dinarjev, ne more dati 150 ^nilijonov sredstev za modernizacijo »Rasne« ; O1 da je bilo v tem podjetju s 170 milijoni letnega bruto produkta zaposlenih skupno 218 delavcev. Poleg tega govore dejstva, da je »Rasna« lani kljub vsemu zaključila s pozitivnim saldom preko štirih milijonov dinarjev, da pa znaša skupna »izguba«, ki jo je »ustvarilo« staro vodstvo z nespametnim gospodarjenjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta, 4,656.492 din. To je tragedija stopetdesetih delavcev, ki so ostali brez zasluženih osebnih dohodkov, ker so namesto premoga kopali jalovino. Gledano v celoti, vrag vendar ni tako črn, kakor je prvi hip videti. PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE POŽEGE O POD VZETIH UKREPIH ■"Občinska skupščina, ki je takoj razumela težak položaj neposrednih proizvajalcev podjetja »Rasna«, je najprej potrdila sklep delavskega sveta o zamenjavi starega vodilnega kadra. In nato? O tem nas lahko najbolje seznani predsednik r a«.- občinske skupščine Radomir Dabič. — Podjetje smo že pred temi dogodki opozarjali, da je v času, ko ni sredstev za nove investicije in modernizacijo, prava utopija reševati položaj podjetja z začasnimi ukrepi. Vendar nas niso poslušali in so brez naše vednosti in brez strokovnega znanja skušali na lastno pest investirati brez za- Sečoveljski solinarji med delovnim odmorom. — Foto: M. Šparovec OBRT V PTUJSKI OBČINI gotovljenih sredstev. Zaradi vsega tega, kar se je potem zgodilo kot posledica teh prevar, je sklenila občinska skupščina sanirati šestmesečne izgube v celoti in tako omogočiti kolektivu, da nadaljuje delo pod kar se da normalnimi pogoji. Zraven tega je občinska skupščina odobrila 3,5 milijona dinarjev svojih sredstev za raziskovalna dela, ki se že bližajo koncu. Se nedotaknjene rezerve premoga znašajo po raziskavah 2.900.000 ton. Dela na izkopu, kjer bodo odprli nova nahajališča premoga, se bodo kmalu začela. Tudi ta dela bo financirala občinska skupščina. Več možnosti nimamo, ker smo v tem trenutku bolj revni kot marsikatera komuna s statusom nerazvitih področij. O tem priča podatek, da je imelo 1963. leta 36 °/o vsčh zaposlenih na našem področju osebne dohodke pod 15.000 dinarjev. Kaže torej, da »Rasna« ni edina skrb in da jih je še mnogo. Kar zadeva rudnik, smo poslali okrajni skupščini predračun za 35 milijonov dinarjev, ki bi jih namenili za modernizacijo rudnika. Na rešitev še čakamo. Tako nam je povedal o položaju »Rasne« predsednik občinske skupščine Požega. V vsakem primeru lahko rudarji »Rasne« pričakujejo dober izhod iz težav, v katere so zabredli ne po svoji krivdi. Z novo vnemo se bodo lotili boja za večjo produktivnost in za boljši materialni položaj. B. VUČKOVIČ »DELAMARIS* IZOLA ODPRAVLJA OSEBNE DOHODKE POD 27.000 DINARJI NOV VETER? ZADNJI V OBČINSKI KLOPI V starem Ptuju je imelo obrtništvo ugodnosti in prednosti, ki jih je' zadržalo tudi v pogojih industrijskega načina proizvodnje. V mestu in bližnji okolici še danes zasledimo številne obrtniške delavnice in podjetja, ki jih sodobnejša industrija ni mogla izpodriniti. Dejstvo je, da industrija v ptujski okolici nima močnega zaledja ter je obrt še vedno zadržala svoj »prostor pod soncem«. Obrtniki, rezervna grmada industrije, so se združili v večja obrtniška podjetja. Toda to ni rešilo njihovega položaja. Ker sredstev za sodobnejšo opremo delavnic z modernimi stroji ni bilo, so pač ostali zadnji v občinskih klopeh. Sele v zadnjem času so začeli v ptujski občini razmišljati, da bo treba tudi obrti ustrezno izboljšati delovne pogoje in zaslužke. Po letošnjem družbenem načrtu občine se je obrt zasidrala na četrtem mestu. Pred njo so po vrednosti proizvodnje indus-strija, kmetijstvo in trgovina, za obrtništvom pa znatno za* ostajajo gradbeništvo, promet in gostinstvo. Kljub temu, da vrednost njihovih storitev dosega skoraj 3,5 milijarde, z ekonomičnostjo njihovega poslovanja ne moremo biti zadovoljni. Glavni vzrok, da podjetja ne dosegajo večjih proizvodnih učinkov, je v iztrošeni in zastareli strojni opremi, ki nikakor ne ustreza sodobnim zahtevam. Posledica tega je tudi nizka storilnost in slabi osebni dohodki zaposlenih. Na lestvici osebnih dohodkov je obrt na zadnjem mestu v občini. Naj si obrtniška podjetja še tako prizadevajo, da bi dvignila delovno storilnost, ekonomičnost poslovanja in rentabilnost, pa pri sedanji strojni opremi to najbrž ne bo mogoče. Z večjimi fizičnimi napori ne bodo mogli nadoknaditi modernih strojev. V občini so se o obrti že izoblikovala dokaj trdna stališča. Nekateri so mnenja, da bodo morali v prihodnjih letih odmeriti več sredstev obrtništvu in odpraviti dosedanji mačehovski odnos. Zaradi težav, ki jih imajo v občini z zaposlovanjem delavcev, je edini parketen izhod, da obrtne delavnice modernizirajo in delavcem omogočijo kolikor toliko znosne osebne dohodke. Primerjava podatkov namreč kaže, da je obrtništvo s svojimi osebnimi dohodki znatno zaostalo za ostalimi vejami gospodarstva. V prvih petih mesecih so v obrti zaposlenim izplačali -povprečne osebne dohodke v višini 30.231 dinarjev! Slabo povprečje osebnih dohodkov in primerjava z zaslužki v industriji, kjer je bilo povprečje prvih petih mesecev znatno višje, 42.056 dinarjev, opozarjata, da je skrajni čas; da obrtništvo v občini bolj skrbno usmerjajo. To velja za družbeno in za za'sebno obrt, saj sta obe v enako težavnem gospodarskem položaju. Za nekatere obrtniške delavnice pa je tvegano misliti, da bi večje naložbe v strojno opremo lahko zboljšale njihov gospodarski položaj. V takšnih primerih bi bila seveda ukinitev najpametnejša rešitev, če bi zaposlenim našli ustrezno delo, ki bi bilo bolje plačano. Brez -Izdatnejših naložb v strojno opremo torej v ptujski občini ne bodo mogli izboljšati materialnega položaja obrti. To dokazujejo tudi nekatera vzporedna dejstva. V prvih petih mesecih je bil med najnižjimi porast osebnih dohodkov v obrti. V obrti, ki ima v povprečju že tako nižje osebne dohodke, so dohodki neprimerno počasneje naraščali kot v industriji. To je še en dokaz, da je brez novih vlaganj obrt počasi obsojena na propad. Druga nevarnost preti obrti, da zaradi stalnega nazadovanja sama opeša. Tudi pri- merjave v ptujski občini, ki nima najboljših možnosti za zaposlitev vseh, ki iščejo delo, kažejo, da stalno pada število zaposlenih v obrti. Ti premiki bodo prisilili obrtniška podjetja, da bodo opustila stare obrtniške oblike dela in se bolj prilagodila nastalim razmeram. Nekatera obrtniška podjetja so že razširila svojo dejavnost preko območja občine. Podjetje »Pleskar« ni več vezano samo na izvajanje del v Ptuju in bližnji okolici, temveč ima delovišča razprostranjena po vseh večjih industrijskih središčih v državi. Svoja delovišča imajo v Tuzli, v Dubrovniku, na Reki, na Jesenicah, v Ljubljani, v Celju in v Zagrebu. V drugih podjetjih si iz zadrege pomagajo z zvišanjem cen, z boljšo organizacijo dela in s strokovnjaki/ ki se počasi vračajo iz šol. V ptujski občini so mnenja, da v sedanji mrzlici omejevanja investicij ne bi smeli zavreti investiranja v obrti, saj so lastna sredstva v podjetjih premajhna, da bi lahko modernizirali svoje delavnice. Modernizacija pa je prvi pogoj, da se bo obrt postopoma izenačila s pogoji, ki jih imajo ostale panoge gospodarstva. Z. T. Kombinat živilske industrije »Delamaris« iz Izole v zadnjih letih dosega zelo solidne poslovne uspehe na domačem tržišču in pri izvozu. Hkrati p& v kombinatu očitno niso znali urediti notranjih odnosov, predvsem delitve dohodka. O tem smo pred časom pisali tudi v našem listu in razen drugega zabeležili njihov odgovor — napoved, da »te zadeve še urejajo«. Odtlej sta minili malone dve leti. Kako je zdaj z njihovim kamnom spotike, ali je »že urejen«? Nekje v Kopru sem mimogrede izvedel, da se je »Delamaris« resno spoprijel z notranjimi slabostmi. Njihov direktor je menda celo izjavil, da s sedanjimi dohodki nihče, tudi on, ne more več živeti. Se manj pa so ti dohodki spodbuda za večje delovne uspehe. Drugače r rečeno: z višjimi osebnimi dohodki je treba vplivati na višjo produktivnost. Že te (nepreverjene) napovedi ali govorice, kakor pač hočemo razumeti, so dale slutiti, da se v »Delamarisu« morda le nekaj spreminja. Namreč to, da so osebnemu standardu zaposlenih vse preradi predpostavljali delno sezonski značaj proizvodnje, težave pri nakupu surovin in podobno, češ da je mogoče na ta način ustvariti rezervo za morebitne sušne čase. O vsem tem in še marsičem drugem se je spodaj podpisani pogovarjal s tajnikom samoupravnih organov v živilskem kombinatu »Delamaris« Izola tovarišem Brezavščkom. Vprašanje: »Slišal sem, da v podjetju veje nov veter, ki naj bi — za začetek — pometel osebne dohodke pod 25.000 dinarji?« Odgovor: »Kasneje bi kaj več povedal o težavah, s katerimi se bori naše podjetje. Dejstvo pa je, da smo v povprečju lanskega leta imeli povprečne osebne dohodke 31.000 dinarjev. V kolektivu, ki je štel 1786 zaposlenih, je le 414 ljudi zaslužilo več* kot 40.000 dinarjev mesečno. Manj kot 25 tisočakov pa je dobivalo' 437 delavcev. Na nadeni področju, kjer so zaradi turizma tudi/ življenjski stroški višji od slovenskega in statističnega povprečja, je problem nizkih osebnih dohodkov torej dvakrat pereč.« Vprašanje: »In rešitev? Najbrž niste ponovili lanske metode, ko ste dvignili norme, osebnih dohodkov pa ne?« Odgovor: »Tisto lani ni bilo prav. Prav zato tokrat meril dela nismo spreminjali. Pač pa smo na novo kategorizirali delovna mesta in jih razvrstili v 19 skupin. Kategorizacija se je skoraj povsem približala analitični oceni delovnih mest, kar je za nas prvič velik uspeh, drugič pa tudi nekaj čisto novega. Razen tega je novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki velja od prvega julija dalje, prinesel še eno bistveno novost. Približno četrtina vseh zaposlenih sodi med tako imenovane režijske delavce. Doslej so 'imeli vsak svojo postavko. Po novem pa je tako, da jim ekonomska enota, v kateri so zaposleni, v okviru skupne mase sredstev za razdelitev lahko prišteje ali odšteje do polovice vrednosti razpona med dvema kategorijama startnih osnov (19 kategorij v razponu od 27 do 150.000 dinarjev), pač glede na njihov rezultat dela. Tako se ekonomske enote prvič lahko tudi praktično zavzemajo za spodbudnejše nagrajevanje neproizvodnih delavcev. Sicer pa je tako, da tudi pri tem izstopa svojstveni položaj našega podjetja.« Vprašanje: »V čem je ta posebnost in kakšna je?« Odgovor: »Rekel sem že, da tokrat meril ne bomo spreminjali. Povedati hočem, da smo v teku lef pri nas s produktivnostjo prišli na najvišjo možno stopnjo, če pomislimo na sedanjo izpopolnjeno organizacijo in tehnologijo. Nihče pa ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi bili ljudje bolje nagrajeni za svoje delo. Temu namenu, takim pričakovanjem in željam, ki se bodo gotovo uresničile, smo želeli ustreči tudi z novim pravilnikom, ki vsakomur za 100-odstot-no izpolnjeno delovno obveznost zagotavlja najmanj 27.000 dinarjev osebnega dohodka. Dejansko smo julija ustvarili za razdelitev 109 milijonov dinarjev (bruto), k glede na število zaposlenih da povprečni dohodek 38.450 dinarjev. Toliko bi povedal o pravilniku; kaj od njega pričakujemo in kaj smo že dosegli. Na vsak način pa tudi poslej za nas ostaja najbolj problematično oskrbovanje s surovinami, predvsem kmetijskimi pridelki. Pri teh odkupna podjetja ali kmetijske zadruge toliko dvignejo ceno, da jih mi plačamo še enkrat dažje, kolikor je zanje dobil proizvajalec. Zato le-ti vse bolj opuščajo pridelovanje po* vrtnin in sočivja, vedno več zemlje na našem ožjem zaledju ostaja neobdelane. Paradižnik, na primer, kupujemo predvsem v Makedoniji... in smo zadovoljni, da ga sploh dobimo. Tako pa ni samo s paradižniki, tako je z vsemi kmetijskimi pridelki. Ob tem pa so prodajne cene za naše izdelke že več let nespremenjene. Ob takih pogojih res ni lahko gospodariti.« Bržkone bo držalo, da bi k temu razgovoru sodilo nekaj več številčnih podatkov. Toda tisti dan, ko sem obiskal »Delamaris«, je bil zame »črni četrtek«. Čas dopustov je. .. To pove dovolj. Iz razgovora s tovarišem Brezavščkom pa je tudi razvidno, da v »Delamarisu« pihlja nov veter. Vsaj v spoznanjih in verjetno tudi v rezultatih. M. GOVEKAR DELAVSKA ENOTNOST JlMSllo Republiškem* ZS ta Slovenijo Izdaja C7.P L1ud ska pravica v Ljubljani Lis’ ie ustanovljen 20 novembr* 1942 Urejuje uredniški odbor “»lavni In odsovorni urednik VINKO PRINKAUS Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul J ooštnl predal 313-VI. telefon uredništva 33-722 ln 36-671 uprave 33-722 . In 37-501 Rafun pri Narodni banki v Ljubljani U NB 600-11/1-365 - Posamezna številka stane delu, za okrepitev inšpekcije in razširi- m. tev uradnih prostorov, ki so spričo naglega razvoja in- S špekcije postali odločno pretesni. Četrti teden Tedaj se je občinska skupščina odločila ustaviti vse 3 gradnje, za katere so inšpektorji z dokazi trdili, da so ne- ;J dopustne, kljub vsem tistim direktorjem, ki so kot člani H občinskih forumov družbenih organizacij in člani občin- 3 skih skupščin zatrjevali, da so inšpektorji postali »usijane g glave" in da jih je v podjetjih še komaj mogoče prenašati. J Potem so se člani občinskih skupščin, predvsem pa nji-h o vi predsedniki, z vso možno vnemo lotili reševanja ti- [ stih zadev, ki so jih ugotovile in obravnavale inšpekcije. Tako so v nekaj dneh uspeli zbrati vso potrebno doku- g mentacijo, zagotoviti vsa potrebna sredstva in investicije . g so se z nezmanjšano silo nadaljevale. Potem so si oddahnili. Tako je minil teden. Peti teden (f Ko so inšpektorji že sestavili svoj načrt nadaljnjega J razvoja inšpekcijskih služb Zalesja, so dobili od občinskih s uprav vseh petih komun Zalesja naslednje obvestilo: “Vljudno vam sporočamo, da smo po pregledu prora- p čunskih izdatkov ugotovili, da so se ti izdatki povečali S nasproti lanskemu letu za 49 "/o. Zaradi tega smo morali [J omejiti sredstva za nadaljnje vzdrževanje naših služb. Na ff osnovi tehtnega preudarka smo se zedinili, da vam zmanj- jj šamo kvoto sredstev za vzdrževanje vaše službe za 1,5 mi- H lijona dinarjev." Tako so občinske uprave tovariško pozdravile svojo [j skupno službo in zadevo dokončno rešile. Šesti teden Ko je šef inšpekcijske službe Zalesja prišel do sape, je sporočil svojim inšpektorjem, da so s svojo dosedanjo ak- jj tivnostjo znatno presegli planirane stroške, kar se lahko bš zelo negativno odrazi na njihovih osebnih dohodkih in je S zato odločil, da poslej ne bo več nobenih službenih poti, 8 temveč da se bodo posvetili pisarniškemu delu in ponov- tj nemu študiju predpisov in zakonov. S Na ta način inšpektorji sploh niso mogli opaziti ponov- 8 nega razmaha investicijske potrošnje in ostalih nepravil- . nosti, proti katerim so se pet tednov srdito bojevali. Po zadnjem tednu Inšpektorji so sedeli za svojimi pisalniki s črnimi na- 1 rokavniki čez rokave starih suknjičev in razmišljali o tem, 1 kje bi lahko dobili tako službo, ki bi jim zagotavljala g poleg stalnega še gibljivi del osebnih dohodkov. Drug tj pred drugim so skrivali dejstvo, da so že zaprosili posa- (J mezne delovne organizacije za sprejem v službo. Kmalu pa so bili vsi zelo razočarani, kajti podjetja so 8 se jim vljudno opravičila, češ da so vsa delovna mesta že S zasedena. Nihče jim namreč ni hotel odkrito povedati, da S imajo zelo veliko napako: v zadnjih petih tednih so se M namreč izkazali za zelo nespametne — za ljudi, ki se rav- E najo natančno po predpisih. VIKTOR SIREC uiiuiiniiHBiiifliiiiiiiiiiviiiifliiiiiiiiiniiiiiniiiinniiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiGiiiHiiiiiiiiiinuiiiniiiiniisiiuiintiiiiiiiiiiiiRiiininiitiiHiiiNiiniHiiniR^ y§r> m 1 | 1 | P BI m m B 1 I Z vse večjo časovno odmaknjenostjo od vojnih dni in bolj ali manj le priložnostnimi dokumentarnimi ali memoar-nimi zapisi o narodnoosvobodilni borbi Se je pri nas pokazala potreba, da moramo pričeti načrtno zbirati in proučevati vsakršno gradivo iz NOB, če ga pač želimo ohraniti in posredovati zanamcem verno podobo tega revolucionarnega obdobja. Tako vidimo, ko listamo po nedavni preteklosti, da so se od leta 1950. sem odpirala vrata novih muzejev, zavodov, institutov ali oddelkov pri njih, ki se danes v taki ali drugačni obliki pečajo z dogajanji v zadnji vojni in silnicami, ki so ji že davno pred njenim pričetkom dale pečat poznejše dvojne revolucije. Programska obzorja založbe Borec NOVOST: v redne zbirke bodo vključeni teksti o osvobodilnih gibanjih drugih narodov v svetu Iz istega razloga — zbirati in ohraniti material iz NOB, je Glavni odbor Zveze borcev leta 1959. osnoval zavod »Borec«, in sicer z jasnim načrtom, da »izdaja knjige, ki obravnavajo narodnoosvobodilno vojno, bodisi v obliki romana, povesti, pesmi, drame, bodisi da so to knjige memoarskega žanra« ali revije. Vse ostale dejavnosti današnjega kulturno prosvetnega in zgodovinskega zavoda »Borec« v Ljubljani pravzaprav le pomagajo, omogočajo njegovo osnovno in poglavitno — založništvo. V pičlih šestih letih in po devetdesetih izdanih knjigah že lahko ugotavljamo rezultate založniške hiše »Borec«, ki ima s svojo specifiko med vsemi slovenskimi založbami posebno mesto. Prav toliko hvaležno kot nehvaležno hkrati. V trenutku namreč, ko omeji neka založba izdajo svojih del izključno na vsebino tesno omejenega časovnega obdobja (naj je bilo to obdobje še tako pestro, zanimivo in burno) in teži na eni strani za verodostojnostjo prikazovanja tega obdobja, na drugi za nepo- sredno individualno izpoved o njem in tiska samo tekste udeležencev narodnoosvobodilne vojne in revolucije, ni več samo založba. Nujno postane raziskovalec, ki preverja resničnost dokumentarnih del. Spodbuja pisatelje, jih išče, nazadnje pa še pogosto pomaga preliti njihovo pisanje v bolj literarno dognano izpovedno obliko. Večina ljudi, ki izdajajo svoje spomine pri založbi »Borec« v tej ali oni podobi, niso pisatelji. To daje njihovim tekstura neki svojevrsten, ljudski čar m če že ne do(-segajo ne vem kakšne umetniške kvalitete, so najbolj verni in topli dokumenti časa in ljudi. Znano je, da je pisana beseda, ki ima močan pečat resničnosti, priljubljena in zelo brana v vseh dobah in časih. Morda ima prav taka be-„ seda tudi najmočnejši vpliv na bralca, provzroča velike miselne in čustvene reakcije. In če torej želimo, da ostane naša revolucija neposredni del našega naroda, so ta njena pota, ki jih hodi založba »Borec« danes, gotovo pravilna. Sicer pa so si knjige založbe »Borec« že dobile krog svojih bralcev. Zanimivo ocene mŠImim/MfomAc/jeM i Problem komercialnosti NA FILMSKEM PLATNU: »LITO VILO VITO« Komedija režiserja Obrada Gluščeviča »Lito vilovito« (»Razgibano poletje«, proizvod- Prnblem je namreč takle: pred leti, ko je tako imenovani »komercialni val« grozil, da bo- do banalne in rteokusne kome- (Dalmatinec po rodu) znal iz-dije zadušile sleherno duhovi- luščiti iz ambienta nekaj pro-tost v našem filmu, je kritika blemov ter z dobrim občutkom upravičeno nastopila proti osmešiti romantiko, miselnost mu priznati še več. V želji, da dva ustvarila celo zelo dobri bi ustvaril res komercialni kreaciji. Izvrstno zvočno kuli-film z našega morja, je režiser so daje filmu barvitost dalma- istopila takšni praksi in dejansko prisilila producente, da so opustili nadaljnjo proizvodnjo takšnih načrtov. Spričo tega, da "■Lito vilovito« oživlja komedijo v našem filmu, se je nez katerim zdelo potrebno, da izrazijo svojo zaskrbljenost, da se ne bi zgodovina ponovila. Problem ostaja zgolj v tem, da večina apriorističnih nasprot- in proslavljene ljubimce ter »osvajače« z dalmatinske obale. Pri tem je znal vdihniti snovi dovolj pristnega kolorita, nejše žanre — ba,nalnost, dovolj duhovitosti, da moramo okusnost in laž. tinskega dialekta. Potemtakem, ne gre za to, da bi aprioristično odklanjati komedijo in tako imenovani komercialni film, odklanjamo le — kar velja oziroma moralo bi tudi za druge, pretencioz- ne- sprejeti film kot uspelo komercialno delo, ki je navzlic ne-pretencioznosti sposobno sporočiti gledalcu marsikaj. Pri tem nas ne moti, da se je Glu-ščevič v strukturi naslonil na R. R. je, da prednjačijo med njimi poleg udeležencev vojne in tistih, ki jih je vojna hudo prizadela, predvsem mladi. Dejavnost založbe lahko v grobem razdelimo na- dva dela: ha zgodovinsko in mladinsko pedagoško. Nekakšen temelj Borčevega založništva 'sta stalni zbirki »Dokazi« in »Viharni čas«. V »Dokazih« izhajajo dokumentarne reči, ki jih zunanji sodelavci založbe potem pred izidom preverijo, kolikor se pač to da in često se zgodi, da prinesejo prav publikacije »Dokazov« nove še nezabeležene podatke. Običajno so ti teksti močno vezani na določeno obdobje, krajevno območje, premike in silnice. Zbirka »Viharni čaff« ima bolj literarno memoarski značaj in je izključno izpod peresa pisateljev bivših borcev in sodelavcev osvobodilnega gibanja. Nekaj let je bil izbor izbranih del v obeh zbirkah vezan na slovensko nacionalno in teritorialno območje, toda založba je sprevidela, da je takšen koncept pravzaprav preozek in ne more predstaviti našega, slovenskega deleža v vojni, ali neposredno pred njo v pravi luči sicer bolj obsežne jugoslovanske celote. Predvsem pa se mi zdi pohvare vredna letošnja odločitev založbe, da vključi v redne zbirke tekste revolucionarnih gibanj drugih narodov v svetu. (Zdaj bo na primer izšel izbor iz alžirske književnosti.) Takšen koncept odpira zolažbi širše možnosti, slovenskemu bralcu pa nova obzorja. Zakaj s primerjavo z drugimi revolucijami lahko predvsem tisti, ki se naše domače niso neposredno udeležili, laže in temeljiteje doumejo njeno specifičnost in veličino. Izven rednih zbirk izdaja založba »Borec« svetovno priznana zgodovinsRa dela o ali iz druge svetovne vojne (na primer Churchillova »Druga svetovna vojna«, »Nurnberški proces« ...), ki, kot kažejo podatki v knjigotrštvu in v knjižnicah, sodijo dandanes med eno najbolj branih čtiv. Da bi doživetja naših ljudi iz zadnje vojne ne šla v pozabo in da bi spodbudili bivše borce k pisanju, razpiše Zveza združenj Zveze borcev vsako leto Kajuhove nagrade, ki jih potem podeli ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. Povprečno prispe na natečaj, ki je anonimen, kakih petnajst del na leto. Del svoje dejavnosti posveča založba »Borec« mladini. Med zbirke, namenjene predvsem bralčem v osnovnih šolah, sodijo »Kajuhova knjižnica« (v njej izhajajo pesmi slovenskih pesnikov — Kosovel, Seliškar, Minatti... s partizansko, delavsko in socialno tematiko), »Kuričkova knjižnica« (proza izpod peresa sodobnih mladinskih avtorjev s partizansko in povojno vsebino), »Likovna knjižnica« (slikanice, reprodukcije) in pa »Borčeva knjižnica«, ki si jo je založba omislila pravzaprav kot zbirko dobre, vedre literature, ki naj bi bolj privabljala mlade bralce kot pa razni stripi in podobno. Čeprav je res, da moramo mladino seznanjati z vsebino in dogajanji N0B, se mi ob zbirkah za otroke založbe »Borec« vsiljujejo neki pomisleki. Dokler na primer ponatiskuje v zbirkah priznane literarne stvaritve — vse prav in v redu. Toda. kaj s, svojim izrazitim iskanjem LITERATURE - UMETNOSTI s tematiko iz NOB ne spodbuja morda k pisanju »na silo«, »po naročilu«? Dokler pišejo ljudje mogoče oblikovno šibko, toda po doživetjih, spominih, je tako pisanje izpovedno, tudi poučno vzgojno ... Literatura »po naročilu« pa še nikoli ni bila kvalitetna, še manj priljubljena ali učinkovito vzgojno sredstvo. Tu torej, kot se mi dozdeva, tiči neka nemajhna nevarnost. Razen tega nam kažejo izdaje vseh slovenskih založb od vojne sem, da založbe rade — včasih celo zaradi same vsebine — objavljajo vsako domače umetniško ali »umetniško« delo s tematiko iz druge svetovne vojne in narodnoosvobodilne borbe, naj je namenjena odraslim ali pa mladini. (Poglejmo samo knjige, ki so izšle pri založbi »Mladinska knjiga* v Ljubljani.) In iz dneva v dan še vedno čakajo velikega dela o teh naših velikih dneh. Zdi se mi, da bi pa založba »Borec« lahko resnično dosegla svoj namen — seznanjati mladino z nedavno preteklostjo — z revijo »Kurirček«, ki jo zavod »Borec«-že izdaja. Morda bi kazalo, da bi posvetil prav tej publikaciji največ pozornosti, ker je po cilju, ki si ga je zastavila ta revija, edina te vrste pri nas in je lahko prav tako literarna kot dokumentarna hkrati. In to je, kar mladina potrebuje in želi. ALA PEČE nikov komedije ni upoštevala proslavljeno italijansko »krl- vrste specifičnosti, med dru- nja. »Ax>ala-ftim« Beograd) je .gim najpomembnejšo — nam že v Pulju načela problem ko mercialnosti v našem filmu, vendarle pa so razgovori izzveneli bolj kot spomin kot pa nuja, ki bi jo zastavljal inkriminirani film. reč, da »Lito vilovito« po svoji miselnosti in strukturi ni banalno in neokusno delo. S to osnovno ugotovitvijo priznamo Gluščeviču določen uspeh prizadevanj. Moramo pa čavo komedijo« in da je v film vključil malone vse jugoslovanske priljubljene igralce mlade generacije (Milena Dra-vič, Ljubiša Samardžič, Beba Lončar, Boris Dvornik), ki jih je, mimogrede povedano, odlično vodil, tako da sta prva ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije Koristno in potrebno DRAGOTIN CVETKO: »STOLETJA SLOVENSKE GLASBE« Sredi počitniških dni in avgustovske vročine nam je Cankarjeva založba ponudila knjigo, ki si je je gotovo že dolgo želel marsikateri ljubitelj glasbe in bo svoj pravi odmev dobila verjetno šele jeseni, ob pričetku kulturne sezone. Želeti je le, da bi zato ta odmev ne bil nič manjši. Gre za lepo opremljeno (Branko Simčič), v slikovnem materialu žal precej skopo knjigo »Stoletjih slovenške glasbe« Dragotina Cvetka, torej za delo, ki prvič v zgoščeni, pregledni, predvsem pa poljubni obliki predstavlja bralcu razvoj slovenskega glasbenega življenja in ustvarjanja od (danes znanih) začetkov do obdobja po drugi svetovni vojni. Ze pred leti, ko je izšla celotna »Zgodovina umetnosti na Slovenskem« — prvi znanstveni pregled preteklosti muzike in njenega razvoja pri nas — je bilo očitno, da smo dobili delo izrednega pomena, ki ga bo treba (če naj bo uporabno najširšemu kulturnemu krogu, kar je nedvomno nujno in kulturno-politično nadvse potrebno) preurediti tako, da bo izgubilo izrazito studiozni karakter znanstvenoraziskovalnega opusa. Rešitev, za katero se je odločila Cankarjeva založba, ki je naprosila za poljudno izdajo »Zgodovine« prav njenega avtorja, Dragotina Cvetka — je nedvomno najboljša izmed vseh. Po eni strani je Cvetko v letih, ki so pretekla od izida njegovega prvega dela v marsičem dopolnil dognanja, po drugi celotno gradivo gotovo ni nikomur tako prezentno kot prav njemu, zato je lahko suvereno izpuščal manj bistveno ter povezal v logično in razvojno bogato celoto vse, kar je pri nas nastalo res dobrega in samosvojega. Podoba, ki je tako pred nami, pomeni (tudi če pozabimo pravkar naštete kvalitete) novo afirmacijo mlade slovenske muzikologije — predvsem pa je dokaz, da naša kulturna preteklost, tudi glasbena, nikakor ni revna in se nam je ni treba sramovati. Prav ta dokaz pa je marsikomu še močno potreben. Bil je verjetno osnovni nagib, iz katerega so zrasla »Stoletja slovenske glasbe«. B, L. ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije Ob zaključku Dubrovniškega festivala G. F. HANDEL: »BELSHAZZAR« DUBROVNIK, 20. AVGUSTA Pred tremi dnem je s koncertom Zagrebške filharmonije, ki smo mu lahko sledili tudi po televiziji, izzvenel XV. dubromiiški festival — natanko pred tednom dni, 20. avgusta, pa je v dominikanski cerk- vi z istim orkestrom in petimi solisti nastopil pod vodstvom Lovra Matačiča zbor Slovenske filharmonije in RTV Ljubljana v izvedbi Hdndlovega oratorija »Belshazzar«. Prireditev je bila zadnji izmed viškov festival a in za Slovence, ki se ga udeležujemo slej ko prej samo obrobno, nadvse razveseljiva: tispeh našega ansambla je docela izpolnil pričakovanja. Obsežen oratorij, izveden skoraj brez krajšav, je terjal od nastopajočih zelo veliko. Res je virtuozen zborovski part, težke in obsežne solistične vloge ter orkestralni delež, ki v godalih ni brez zahtev, Malačič povezal v prepričljivo celoto, vredno njegovega ugleda, vendar dosežki niso biti’ enakovredni. Najslabše so se odrezali solisti: sopranistka Maria Kouba (Frankfurt), Marijana Radev, Rudolf Franci in Tomislav Neralič so se — z izjemo Vladimirja Ruždjaka — zatekli v suho koncertno petje, ki je zabrisalo značaje posameznih vlog, zato pa poudarilo neizpolnjene pevsko-tehnič-ne zahteve. Docela drugačen (razen v dikciji) pa je bil zbor: neposreden v izrazu, tehnično (z malenkostnimi spodrsljaji, ki sta jih povzročila trema in napor) perfekten, zvočno bogat in discipliniran si je na mah pridobil priznanje občinstva, postal osrednja privlačnost večera ter prihodnjega dne poglavitna točka festivalskih raz govorov. Prav tako so — z redkimi izjemami — lepo sledil> dirigentu Zagrebški filharmo niki ter z našimi pevci vrer dosegli, da je ostala izvedbr »Belshazzarja« na višini letof njih dubrovniških priredite> ki jim je dal v marsičem svr pečat prav Lovro Matačič. B. L. ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije Motiv s Krke Foto: Milan Šparovec KAMERA JE ZABELEŽILA © KAMERA JE ZABELEŽILA • KAMERA JE ZABELEŽILA Za večjo intenzivnost?... iiiiia;!iiiiiMiiiiiiiiiiiii6iili*iil»ii!;iiiii;;iiKEl!l llllli!;i!iMISilil!llllillllllll!lilll!llili!ll!i!lllllii:ittčlii!i!l,llll!llllllll!lil!llli: TOKRAT SE JE RAZJEZIL NAŠ FOTOREPOR- FOTOREPORTER JE ŠE REKEL: »NISEM SLI-TER. VI PIŠETE Z BESEDAMI, JAZ S SLIKAMI. KAL IZ ZLOBE. ZAME POSAMEZNIKI IN KJE SE NISEM FOTOGRAF, SEM FOTOREPORTER IN JE TO DOGAJALO, NI VAZNO. VAŽNO JE, DA SLIKAM UTRINKE IZ ŽIVLJENJA. SE DOGAJAŠ PRAV PA BI BILO, CE PODOBNIH USTREGLI SMO MU IN OBJAVILI NEKAJ MOTIVOV NE BI VEG UJEL V FOTOAPARAT.« SLIK, KI JIH JE UJEL NA TEMO, ČESA NE BI NAŠA ZELJA PA JE: NE ZAKLEPAJTE VRAT SMELI POČETI, CE HOČEMO, DA BO NAŠ JU- PRED FOTOREPORTERJEM, ZAKLEPAJTE JIH TRIŠNJI DAN BOLJŠI. PRED' PODOBNIMI SLABOSTMI. iMlfll!!!llHEIlM!!ii:il!H!!!!*li!IIO!flllll*!il(IIIIIIIIM lllllilll!«!l!llllll|i|lll!!!!l!illl!i!!l!l!llll!l!:!!,!j|||| | :SI!!l!ll!IIE!!!!!:!!!l!l!l!!l!llill!1llllllllli:!l!!:i!l!illl!llllilli:illll!!!l!l!lll!:!!!i!!!! a pil JE R£S GRADBIŠČE NAJBOLJ PRIMEREN KRAJ ZA IZDELAVO LESENIH COKEL? NISMO MOGLI PRISLUHNITI, TODA KAZE, DA POGOVOR NE TEČE O VEČJI INTENZIVNOSTI DELA . . . DELO OB ASISTENCI . . . | Foto: | | M. Šparovec | PA PRAVIJO, DA NIMAMO STROJEV . . . VIDETI JE, DA PO EGIPČANIH V TRANSPORTU NISMO DOSTI NAPREDOVALI . . . •% ** SAMO Z ROKAMI BO TEŽKO OČISTITI POTOK OB TOVARNI . . . w I__________________________________ ‘*M*M>**"*MM""***M**M il i n ' i'" ■ '•*' ' i" vrrvt-nrr-«■:wrg^~.-—rr- • -r— _- _...... „ IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN f ^BBIIfilBSBIBBIIIIBIliBIBliBBBIIBIBilllllBlUBIIIlIBBIIBIBIlIlBIBlIBBIIHIBIBIBIlUIMBBIIIIBIlIBBIIIIBIIlIlBIBBBBIBBIIIIIBIIBIBBBBIflllMBBIBBEillllBBUIBlIBUlUBBIIHBIB | P g • »VERIGA« — LESCE: F I PRAVOČASNO I I MORAMO MISLITI 1 I NA JUTRI I Dobro premišljeno investicijsko vlaganje v preteklih letih, nabava novih sodobnih strojev za proizvodnjo sidrnih verig, izvedba sodobne organizacije podjetja, dober in stimulativen način nagrajevanja in drugi ukrepi so »Verigi« omogočili velik napredek in jo lahko uvrščamo med najboljša podjetja na Gorenjskem. Pred leti, ko se je kolektiv odločal za nove investicije (izgradnja, obrata za težke verige), seveda delno na račun osebnih dohodkov, je bilo stanje slabo in so nekateri delavci kakor tudi strokovnjaki zaradi nizkih osebnih dohodkov zapuščali podjetje. Niso mogli doumeti, da bodo nove investicije in nova vlaganja vendarle sčasoma prinesli tudi njim korist, boljše pogoje dela in večje osebne dohodke. Mnogi od njih se danes vračajo v podjetje, ker so le spoznali, da je perspektiva v tem podjetju dobra. Le nekaj bežnih podatkov nam zadostuje, da ugotovimo in podpremo gornjo trditev. Čeprav so za letošnje leto planirali večje količine izdelkov kot v letu 1963, so plan po količini presegli (za 7 mesecev) 10 */«. Glede na proizvodnjo v istem času 1963. pa so proizvodnjo povečali za 35 Vo. Največji porast so dosegli prav v novem obratu za težke verige in sicer okoli 55 °/o, v vijakarni 44 »/#, verigami 19 % in kovačnici 36 V«. Ze v samem začetku leta, to je v mesecu januarju so plan presegli za, 6 "/a in se je proizvodnja iz meseca v mesec povečavala. Se boljše uspehe so dosegli pri realizaciji, ki znaša v primerjavi s planom 125 % za 7 mesecev letošnjega leta. Pri tem. so število zaposlenih povečali od januarja do konca julija jamo za 14 oseb ali 1,4 °/o. Obračun in ugotavljanje dohodlca po posameznih grupah izdelkov mesečno ter hiter in točen pregled nad rentabilnostjo so omogočili, da nerentabilne ali manj rentabilne izdelke izločijo iz proizvodnje in forsirajo tiste, ki so bolj donosni. Uvedli so tudi večserijsko proizvodnjo raznih artiklov in določili minimalne količine, za katere sprejemajo naročila. Okrepili so nekatere strokovne in evidenčno administrativne službe, zaradi hitrega in točnega zajemanja podatkov. Vse to in še nekateri drugi manj pomembni ukrepi so »Verigi« omogočili, da doseže zelo dober uspeh in veliko več dohodka kot lani in poveča osebne prejetnke kakor tudi sklade. Povprečni osebni dohodek v letu 1962 je bil na enega zaposlenega na mesec 26.800 din neto, leta 1963 33.200 din in letos za 7 mesecev 44.800 din. Junija so imeli povprečje izplačanih osebnih dohodkov okoli 49.000, za julij mesec (skupaj z dodatkom 3000) pa celo 52.000 dinarjev. V Verigi dejansko ni več osebnih prejemkov pod 30.000 din za poln delovni čas. Tudi dodatek za povišane cene nekaterim živ. potrebščinam so že izplačali za mesec julij v polnem znesku vsem članom kolektiva p 5 6 7 a 8 9 fo 11 12 a 13 Ti 15 16 Z I f? ' 18 19 c maaš 2o j ■ 21 22' 23 E 2* 25 26 z? 28 ■ 2ŠT" 3o 31 ~ Križanka Vodoravno: 1. grški zgodovinar in filozof (50—120), znan po življenjepisih znamenitih 'grških in rimskih osebnosti, 7. — Kaj pa pomeni tale JRT? — Jugoslovanska reprizna televizija! — Liza, pokliči no ti natakarja — potem bova gotovo v njegovem rajonu! PO DOPUSTU Klical sem vas jaz! Nujno potrebujem vsaj deset tisočakov!. ) — Uh, prav sovražim tale avgust — kavo sam! človek mora piti x\XVXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXX\XXXXXXXXXXVXXVXXXXXVXXXXVXVXXXVXXVXXXXXXXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxxxxXXXXXXXXXV.XXXXXXXXXXXXVXV Spored RTV Ljubljana za teden od 27. avgusta do 2. septembra 1964 PONEDELJEK SHEDfl ČETRTEK 27. avgusta u.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Zvočni kaleidoskop — 8.05 Madžarske narodne pesmi in plesi — 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani —. 9.15 »Vesele počitnice« — 9.30 Reinhold Gliere: Rdeči mak — baletna suita — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki -za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna' glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Tone Absec igra na harmoniko — 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Skladbe o letnih časih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Nokturno z deli Zvonimirja Cigliča — 22.10 Jazz s plošč — 23.05 Nočni koncert z domačo in tujo komorno glasbo — 24.00 Zadnja poročila in, zaključek oddaje. PETEK 28. avgusta 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambel — 8.35 Iz zabavne glasbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Slovenski pevci popevk — 10.15 Igra češka pihalna godba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Naj bolj š| mladinski pevski zbori na festivalu v Celju 1963 — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Zborovske skladbe Brede Sček poje Mariborski komorni zbor — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni obisk pri velikih baročnih mojstrih — 24.00 Zadnja porodila in zaključek oddaje. SOBOTA 29. avgusta 5.00—7.00 Dobro jutro! —7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Zvoki od danes in nekdaj — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Naši naj mlajši skladatelji izvajajo lastne skladbe — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -- 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Srečanje s komponisti narodnozabavnih melodij — 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje moški zbor »Tovarne dekorativnih tkanin« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.0o Gremo v kino — 17.30 Vedri uvodni takti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Odlomki iz Papando-pulove opere »Rona« — 18-45 Novo v znanosti — 19-00 Obvestila' — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Felix Mendelssohn: Sen kresne noči — suita iz scenske glasbe — 20.30 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — ?2.10 Oddaja za naše izseljence NEDELJA 30. avgusta 6.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 »Veseli tobogan« — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Še pomnite, tovariši. . . Julka Grilc: Raje je imel domovino, kakor svojo družino — 10.30 Pesmi borbe in dela poje Mariborski komorni zbor — 10.50 Deset minut z orkestrom George Melachrino — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Od koračnice do scherza po simfonični in komorni literaturi — 15.05 do 19.00 »Danes popoldne« — 16.00 Humoreska tega tedna — Stevvart: V inozemstvo — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Fran Lhotka: Vrag na vasi — 20.50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. 31. avgusta 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Polke in valčki na tekočem traku — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za ml^de radovedneže — 9.15 Slovenske narodne za glas in harmoniko — 6.30 Južno od Alp ... — 15.15 Kratke skladbe Lucijana Marije Škerjanca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pčle-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pihalni orkester Radia Leipzig — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — Obisk v ljubljanski Operi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — romunska zabavna glasba — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Revija slo- . venskih izvajalcev zabavne glasbe — 21.00 Koncert mladih glasbenih umetnikov — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TOREK 1. septembra 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.33 Hugolin Sattner: Jeftejeva prisega - 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Naši glasbeni uspehi — 9.30 Cetri ure z ansamblom Boruta Lesjaka — 9.45 Zborovske skladbe Danila Bučarja in Pavla Ši-vica na gorenjske motive Mirka Mahniča poje komorni zbor RTV Ljubljana — 10.15 Z opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Stanko Premrl: Divertimento za godalni orkester — 14.20 Srbske narodne pesmi in kola — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe — 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Trije zgodnji romantiki *— 20.20 Radijska igra — 20.45 Melodije iz filmov — 21.20 Večerna pesem ... — 22.10 Plesna 'glasba — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 2. septembra 5.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Al Hirt — 8.25 Vasilij Mirk: Simfonična suita za orkester — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Igra pianistka Hilda Horak — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —- 11.15 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Kulturna transverzala — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Iz naših studiov — 20.35 Richard Wagner: I. dejanje opere »Tristan in Izolda« — 22.10 Nočni mozaik zabavne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zvočne miniature — 24.00 Zadnja poročila lfl zaključek oddaje.