110; kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 AVSTRIJA IN SLOVENCI LETA 1912—1913 janko pleterski Vsa naša zgodovinopisna dela o razvoju slovenskega narodnega in jugoslovanskega gibanja v času habsburške monarhije opo- zarjajo na velik vpMv, ki ga je na Slovence in slovensko politiko imela prva balkanska vojna v letih 1912—1913, četudi ji je za pe- tami sledila še ena, preklavrna vojna med pravkaršnjimi zavezniki za delitev Makedo- nije in drugih ozemelj. Dušan Biber je slo- venski politiki v času teh vojn posvetil po- sebno razpravo.^ Vsa ta dela govore o veli- kem vzgonu, ki ga je slovensko narodno gibanje tedaj dobilo tako glede svoje ljud- ske baze kot glede opredelitve svojega cilja. V svojem sintetičnem referatu o Slo- cih v habsburški monarhiji (3.—6. april 1966, Bloomington, Indiana, ZDA) je Fran Zwitter zgodovinopisna dognanja o tem pojavu strnil takole: »V letu 1911/12 se pojavi gibanje študentske mladine, ki je dobilo pozneje ime po listu .Preporod' (1912 do 1913). Centralna misel tega gibanja je bila, da slovenskega nacionalnega vprašanja ui mogoče rešiti v okviru habsburške mo- narhije, ampak samo z ustanovitvijo popol- noma samostojne jugoslovanske države; pa- ralelno s tem se ne pričakuje rešitve od drob- nega nacionalnega dela, ampak samo od voj- ne in revolucije; o mnogih drugih vprašanjih (odnos jugoslovanstva do slovenskega jezika; odnos do socializma itd.) ta mladina še ni imela enotnih stališč. To gibanje se je po pr- vi balkanski vojni zelo hitro širilo; iste na- zore so zastopali nekateri dnevniki dn starej- ši posamezniki izven strank. Prva balkan- ska vojna je izzvala pri Slovencih splošno navdušenje, za države balkanskih zaveznikov so se zbirali prispevki in tja so odhajali dob- rovoljci (kakor že prej 1. 1875/76 v Bosno). Vendar pa še to ne pomeni, da je vsa ta jav- nost tedaj že prelomila z Avstrijo. Klerikalna stranka vztraja pri trializmu, čeprav poudar- ja, da je zadnji čas, da Avstrija zadovolji svoje Jugoslovane; v nazorih klerikalcev se pojavljajo nekatere nianse. Staro vodstvo li- beralne stranke obsoja gibanje mladine in iz- javlja, da ne misli na izvenavstrijske rešit- ve slovenskega vprašanja. Narodna radikal- na struja je prej poudarjala pomen drobnega dela in v duhu Masaryka videla v revoluciji le romantiko; ob nastopu nove mladine oma- huje, je ne obsoja, poudarja pa, da še ni pri- šel čas za to. Največji slovenski pisatelj te dobe Ivan Cankar, ki je pripadal socialistič- ni stranki, je v svojem predavanju leta 1913 na eni strani obsodil vsako misel, da bi se opustil slovenski jezik, in izjavil, da se mo- rejo jugoslovanski narodi zediniti le kot ena- kopravni narodi, na drugi strani pa vendar prelomil z Avtrijo in proglasil za končni cilj jugoslovansko federativno republiko; ni pa mogoče trditi, da je bilo to njegovo stališče tudi) stališče socialistične stranke, ki še ni prelomila z avstromarksizmom. Antiavstrij- sko gibanje je bilo pri Slovencih pred prvo svetovno vojno šele v začetkih, vendar se je pa hitro širilo z močjo svojih argumentov.«- Kako so avstrijske oblasti te pojave opa- žale in kako nanje reagirale? Nekaj odgovora na to vprašanje dobimo iz gradiva, ki ga ob- javljam v nadaljevanju v bolj ali manj ob- sežnem izvlečku in odlomkih. Gre za gradivo iz fonda avstrijskega notranjega ministrstva v avstrijskem upravnem arhivu na Dunaju (AVA Mdl), serija predsedstvenih aktov, grupiranih pod predmetno skupino »22 in ge- nere« (Aufstand. Revolutionen. Exzesse), in pa za gradivo iz fonda poveljstva 3. korpusa Gradec v avstrijskem vojnem arhivu na Du- naju (KA 3. Korps Kom), predsedstveni! spi- si, posamično izbrani na podlagi pregleda predmetnih indeksov. Prvo opozorilo, da se ob vojni na Balkanu v političnem razpoloženju Slovencev nekaj spreminja, je 11. novembra 1912 poslal iz Tr- sta cesarski namestnik v Primorju Hohenlohe. To je bilo poročilo vladnega predstavnika po- licijskega komisarja dr. Senekoviča, s poli- tičnega zborovanja »Edinosti« dne 3. novem- bra 1912 v Narodnem domu v Trstu (AVA Mdl Präs 11 373 ex 1912). Pred 1500 navzo- čimi je govoril dr. Rybaf dve uri o Italijanih in balkanski vojni, o Avstriji in balkanskem vprašanju in o stališču Slovencev do bal- kanske vojne, končno pa je bila sprejeta reso- lucija z veliko aiklamacijo. Primerjava Sene- kovičevega poročila z objavo v listu »Edinost« pokaže, da gre za neposredni zapis navzo- čega Senekoviča, ki bolj poudarja tisto, kar se je zdelo njemu pomembno. Rybaf je med drugim kritično omenil, da skuša itali- janski tisk (»L' Indipendente«) uspehe bal- kanskih zaveznikov pripisati na rovaš pos- ledic italijansko-turške vojne v Afriki, hkrati pa skuša »zanikati krvno sorodnost Slovencev z balkanskimi Slovani.« Glede Av- strije in Balkana je Rybaf govoril o zgrešeno- sti avstrijske politike v preteklosti, o absur- dnosti avstrijske zahteve po ohranjevanju statusa quo na Balkanu, priporočal je Avstri- ji, naj bo previdna do Italije in Nemčije, naj se zbliža z Rusijo in Srbijo. »Avstrija mora kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 111 i postatd balkanska država ali pa bo sploh pre- nehala hiti država.« Glede stališča Slovencev je Rybaf trdil, da stoje na stališču! dr. Kra- mafa: »Ce bi se Avstrija spozabila in bi na- stopila proti slovanskim balkanskim državam, je veliko vprašanje, kdo bi pri tem propadel.« Opozoril je, da bi Italija takoj poskusila ure- sničiti svoje zahteve po Primorju, pri čemer bi primorski in tržaški Slovenci postali žr- tev Italijanov.3 Avstrija pa se mora naučiti drugače ravnati s svojimi lastnimi južnimi Slovani kot doslej, sicer si ne bo niikoli pri- dobila simpatij in zaupanja Srbov in Črnogor- cev. Kakor se ni dalo preprečiti nastanka velike Nemčije in zedinjene Italije, talko ne bo mogoče preprečiti tistega, kar želijo Jugo- slovani. »Ce ne bo prišlo do ,Jugoslavije' z Avstrijo na čelu, bo prišlo do nje zoper Avstrijo.« — V resoluciji so zbrani Slovenci pozdravljali osvobodilni boj balkanskih na- rodov, izražali prepričanje, da tega boja ne bo preprečevala nobena država, tudi Avstri- ja ne, poudarjali, da je treba obnoviti us- tavno stanje v Hrvatski-Slavoniji in izjavili, da je »usoda Slovencev identična z usodo ju- žnoslovanskih balkanskih držav in da upajo, da tržaški Slovenci ne bodo pri bodočem fe- deriranju jugoslovanskih dežel ločeni od dru- gih jugoslovanskih narodov.« — Pristojni re- ferent v dunajskem notranjem ministrstvu je ob poročilu o zborovanju tržaške »Edinosti« zapisal: »Stališče tržaških Slovencev k vpra- šanju uresničevanja teritorialnih aspiraoij balkanskih držav je analogno stališču Slo- vencev na Kranjskem.« (AVA Mdl Präs 11 062 ex 1912) Ministrstvu za notranje zadeve na Dunaju in poveljstvu 3. korpusa v Gradcu je bila kmalu »signalizirana« vrsta avstrijski politiki neljubih pojavov med Slovenci ob vojni na Balkanu, ki so jih te oblasti v glavnem ozna- čevale kot »srbofiiske«. V pregledanem gra- divu* je najti naslednje: V Ljubljani je Franc Medic 12. decembra 1912 širil vznemirljive novice (AVA Mdl Präs 2658 ex 1913). V Gorici so 15 decembra 1912 bile srbofiiske demonstracije. Skupina 12 do 15 fantov, ki je spremljala vpoklicane rezer- viste, je popoldne vzklikala na korzu »Živela Srbija«; tri so aretirali takoj, štiri pa našli po^ zneje. Demonstracija je bila tudi pred želez- niško postajo v Gorici. Tu je bilo aretiranih šest demonstrantov, med njimi k vojaški' slu- žbi vpoklicani rezervni predmojster trdnjav- skega topniškega polka št. 5 Jožef Prinoič, ki je vzklikal »Živlo Petar!« Okrajno gla- varstvo in policija sta po mnenju vojaškega r~štacijskega poveljnika ukrepala dovolj ener- gično (AVA Mdl Präs. 240 in 1818 ex 1913). — Učitelj v Logu pod Mangartom Izidor Koch je po poročilu okrajnega glavarstva Tolmin z dne 19. januarja 1913 zbiral v Lo- gu in tudi Rajblju na Koroškem prispevke za srbski Rdeči križ in bil kaznovan. Cesar- ski namestnik v Trstu Hohenlohe je notra- njemu ministrstvu ob tej priložnosti zagotovil: »V celoti bom potrdil kazenski sklep okraj- nega glavarstva Tolmin, da bi preprečil po- navljanje takšnega zbiranja, ki ima vselej v svojem temelju narodno dejavnost, ki pre- sega dovoljeno mero.« (AVA Mdl Präs 1818 ex 1913). — Kranjski deželni ipredsednik Schwarz je 5. januarja 1913 poročal o posa- meznikih, ki so odšli kot prostovoljci v Srbijo ali Črno goro; Rajmund Peterlin, Evgen Vav- ken, Blaž Lipar in Mihael Cop iz Dobrave, »nazadnje pisar v neki advokatski pisarni v Celovcu« (AVA Mdl Präs 5775 ex 1914).. — V Krškem je dr. Ivan Dimnik 27. januarja 1913 govoril v gostilni enoletnim prostovolj- cem nemške narodnosti: »Vi niste naše krvi in zato tudi ne boste branili naših interesov; toda boste že videli, do kam vse to pride; Sr- bi, Hrvatje in Slovenci smo eno. Se boste že še naučili' slovenski!« Na zahtevo 3. korpusa je graško državno pravdništvo začelo posto- pek proti Dimniku (AVA Mdl Präs 2657 ex 1913). — O slovenskih zdravnikih, ki so odšli pomagat v Srbijo, je poročal kranjski de- želni predsednik Schwarz 9. in 16. julija 1913 (AVA Mdl Präs karton 2042 ex 1913). — Poveljstvo 3. korpusa je tudi obvestilo no- tranje ministrstvo o primerih, ki zadevajo Slovence: —■ Infanterist 87. pehotnega polka Anton Struby je 1. decembra 1912 v neki go- stilni v Celju vzkliknil »Živela Srbija!«. — Rekrut istega polka Rojnik je 24. decembra 1912 v neki gostilni v Braslovčah napovedo- val razdelitev Avstrije in ustanovitev veli- kosrbske države. — Podobno je izjavljal ob isti priložnosti Infanterist istega polka Jurak. — V srbofilskem smislu je ugovarjal vojake Kobal v Vipavski dolini. — V Gorici so vo- jaki peli »Hej Slovani«. — V Prvačdni so vo- jaki vzklikali »Živela Srbija!« — Konec no- vembra 1912 je v Judenburgu neki vojak 17. bataljona poljskih lovcev (17. F. J. Baon.) de- jal: »Ce pride danes do vojne s Srbijo, ne bom streljal proti svojim bratom, temveč bom nameril puško v nebo; če pride do vojne proti Rusiji, pokažem belo zastavo.« — Fer- dinand Pinter, vojak topniškega skladišča v Kotoru je izjavu, da bo streljal v zrak, ne na sovražnika (AVA Mdl Präs 240 ex 1913). — Cesarski namestnik za Primorsko je 20. mar- ca 1913 poročal o manifestacijah za Srbijo in Bolgarijo v Biljani v goriških Brdih. Not- ranje ministrstvo je Hohenloheju svetova- 112 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 lo, naj odstrani v Biljani občinskega tajnika KožMna (AVA Mdl Präs 3480 ex 1913). 2e v letu 1912 je poveljstvo 3. korpusa v Gradcu izvedelo za zbiranje denarnih prispev- kov za Srbijo in ukrepalo proti temu (KA 3. KorpsKom Präs 5411—3-13/3). Elaborat mi- nistrstva za notranje zadeve iz februarja 1913 o državi in vojski sovražnem gibanju pa je ugotavljal, da se je z novo mednarodno na- petostjo takšno gibanje vnovič začelo zlasti na Češkem, v Dalmaciji in na Kranjskem, da ima izrazito Avstriji sovražen značaj in da podpira Srbijo (AVA Mdl Präs 2928 ex 1913). Najznamenitejši politični dogodek na Slo- venskem v zvezi z balkansko vojno je preda- vanje Ivana Cankarja 12. aprila 1913 v Ljub- ljani »Slovenci in Jugoslovani«. V njem je Cankar z izrazno močjo umetnika povedal, kaj je zmagovita vojna balkanskih držav pro- ti Turčiji pomenila za vznik osvobodilnih te- ženj pri Slovencih; tu je nadvse razločno op- redelil jugoslovansko vprašanje kot politično in izrekel besede, ki pomenijo najvišji vzpon slovenske politične misli pred prvo svetovno vojno: »Ce mislijo ti štirje" narodi, da so si sorodni in da bi najlažje in najbolje živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njihovi želji, naj si zgrade zvezno republiko jugo- slovansko!« Znano je, da je že 19. aprila 1913 kranjski deželni predsednik Schwarz razpu- stil socialdemokratično društvo Splošna de- lavska zveza »Vzajemnost«, ki je Canka- rjevo predavanje priredilo, in da je samega Cankarja, ki ga je branil dr. Anton Der- mota, kranjsko deželno sodišče dne 21. avgu- sta 1913 na tajni razpravi obsodilo na te- den dni zapora. Obtožba, ki jo je sodišče sprejelo, je temeljila na dejstvu, da je Cankar v svojem predavanju izrekel bese- de, ki so pri objavi predavanja v »Zarji« bi- le izpuščene: »Mi, kar nas je, mi vsi smo te mislili, da je naš edini cilj, da dosežemo ju- goslovansko republiko« in pa »Pustimo Av- strijo v njenem lastnem dreku. Bodimo kakor Mazzdni v Italiji!« Obtožnica je bila mnenja, da Cankarjeve izjave »sicer ne spodbujajo k določenim dejanjem,... a spodbujajo v bolj splošnem smislu k dejanjem, ki so usmerjena k republikanski državni ureditvi in ki so zato po zakonu prepovedana ni nemoralna.« (Lai- bacher Zeitung, 22. avgust 1913, št. 192. Pre- davanje in prepoved Vzajemnosti — Zgodo- vinski arhiv KPJ, knj. V, Beograd 1951, str. 257—263). Kar je novega, je to, da se je za Cankarjevo predavanje pozanimal tedaj pre- stolonaslednik Franc Ferdinand in sicer prek poveljstva 3. korpusa v Gradcu. (KA 3. Korps Kom Präs, Nr.. 2355, 2422, 2824 in 4025 ex 1913—3—6/3, 2—5) Dunajski dnevnik »Neue Freie Presse« je namreč 22. aprUa 1913 objavil novico »Uk- repanje proti nacionalnim demostrantom na Kranjskem«, ki je omenila primer dr. Ivana Dimnika v Krškem, nato pa nekoliko obšir- neje pisala o prijavi državnega pravdništva proti Ivanu Cankarju." Novica je vzbudila pozornost v prestolonaslednikovi vojaški pi- sarni (»Militärkanzlei«), v t. i. belvederski vladi. 4. maja je ta pisarna po prestolonasled- nikovem nalogu prosila pojasnila od pove- ljstva 3. korpusa. Graško poveljstvo je sicer vedelo za primer I. Dimnika, kajti šlo je za zadevo, ki je neposredno zadevala vojaške osebe in je o njej prestolonaslednikovi pisar- ni bilo že rutinsko poročano 15. februarja 1913. Glede Cankarja pa je bilo presenečeno. Zato je najprej 6. maja zaupno terjalo o njem poročUa od vojaškega poveljstva v Ljubljani, hkrati pa je vsem vojaškim in domobranskim poveljstvom na svojem območju še enkrat zabičalo, da morajo »nemudoma in kar naj- podrobneje poročati o vsakršnem srbofilskem primeru, ne oziraje se na to, ali so vanj za- pletene vojaške ali civilne osebe«. Ljubljansko vojaško štaoijsko poveljstvo je že 7. maja 1913 sporočilo, kar je zvedelo o Cankarjevi zadevi pri deželnem predsedstvu, pri policijski direkciji in pri preiskovalnem sodniku. Od nadrobnosti bd bilo omeniti opo- zorilo, da je v »Zarji« predavanje objavljeno v zmernejši obliki, da je na predavanju bilo navzočih kakih 250 oseb in da je bila razpu- ščena celotna organizacija »Vzajemnosti«, in sicer poleg ljubljanske osrednje še 21 pode- želskih podružnic. Zanimiv je tudi način, ka- ko to poročilo govori o političnem jedru Can- karjevega predavanja: »Nato pa je sledilo razvijanje fantastične politične utopije, ki je kulminirala v združitvi vseh južnih Slovanov z namenom ustanoviti jugoslovansko republi- ko.« 29. maja je ljubljansko poveljstvo pos- lalo prepis prijave, ki jo je bil 13. aprila proti Ivanu Cankarju vložil pri ljubljanski policij- ski direkciji policijski konceptni praktikant Johann Gogola, navzoč pri predavanju kot vladni zastopnik. Priložilo je tudi nemški prevod predavanja, kakor je bilo priobčeno v »Zarji«. Prijava vsebuje zapis Cankarjevega predavanja, kakor si ga je Gogola sproti be- ležil. V njem so v slovenskem jeziku zabele- ženi posamezni stavki, ki je zaradi njih bil Cankar pozneje obsojen. Graško poveljstvo je vse te informacije sporočilo prestolonaslednikovi pisarni 9. maja in 6. junija 1913. Končno je 6. septembra 1913 sporočilo tej pisarni še Cankarjevo ob- sodbo, povzeto po novici v »Laibacher Zei- tung« z dne 22. avgusta 1913, ki jo je pre- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 113! jelo od ljubljanskega poveljstva. Prestolo- naslednik je menda s poročanjem in ukrepi proti Ivanu Cankarju bil zadovoljen, saj ni videti, da bi zahteval še kakih dodatnih pojasnil in ukrepov. Vsekakor je to eden red- kih, če ne edini primer, da se je neposredno pozanimal za Politično dogajanje med Sloven- ci, glede katerih se je sam in sploh ves av- strijski državni vrh obnašal tako, kot da oni kakih državnopravnih zahtev, ki bi jih bilo treba jemati resno, sploh ne morejo postaviti. Interpelacija dr. Karla Verstovška dne 27. decembra 1912 v državnem zboru, slovenske- ga klerikalnega poslanca, izvoljenega v volil- nem okraju Marenberg ob severni jezikovni meji na Štajerskem, sicer člana Hrvatsko-slo- venskega kluba, o postopanju političnih in sodnih oblasti proti slovenskemu prebival- stvu sodnega okraja Gornja Radgona na šta- jerskem,' je bila povod za obsežnejše poro- čilo cesarskega namestnika na Štajerskem z dne 15. februarja 1913 notranjemu mini- stru o vplivu vojne na Balkanu na šta- jerske Slovence (AVA Mdl 2051 ex 1913). Štajerski namestnik Clary je v podrobno- stih priznal točnost Verstovškove interpela- cije, zatrdil pa je, da politične oblasti pri teh preganjanjih niso udeležene, temveč le sod- ne. Na koncu je dodal opravičevalno infor- macijo: »Kar zadeva učinek vojnih dogod- kov na Balkanu na prebivalstvo slovenske- ga dela dežele, ni bilo ob začetku s tem v zvezi opaziti kakega gibanja, posebno ne na podeželju. Med potekom vojne pa se je ob rastočih uspehih balkanske zveze začela, zla- sti v mestnem in političnem okraju Ptuj, na- črtna agitacija slovenske inteligence, usmer- jena pa je bila v prvi vrsti k bujenju slovan- skega narodnega čustva. Na videz se je te agitacije udeleževala samo slovenska liberal- na stranka, agitirali pa so — četudi ne tako odkrito in demonstrativno — tudi predstav- niki klerikalne smeri. Gibanje je vzdrževal zlasti slovenski tisk, ki sploh ni prikrival svoje simpatije za slovanske balkanske naro- de in specialno za Srbijo; bistveno je pripo- mogel k vplivanju na čustva slovenskega pre- bivalstva v tem smislu. Ko je razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo postajalo vse bolj neprijazno, se je med slovenskim prebival- stvom vedno bolj širila misel, ki je sicer jav- no niso izražali, da je v razmerju do Srbije kriva monarhija in da je treba po možnosti preprečiti vojno med tema dvema državama. V mesecu novembru in decembru je bilo na Ptuju in okolici blizu 10 shodov z dnevnim redom: 'Balkanka vojna in Slovenci', skoraj vse je priredila slovenska liberalna stranka in vsa so imela zgoraj omenjeni cilj. Govori, ki so jih imeli pri tem, so bili vsi sestavljeni po nekem splošno dogovorjenem konceptu in niso predstavniku vlade, ki je bil povsod na- vzoč, dali povoda za intervencijo. Da bi pri- dobili prebivalstvo, ki je znano po zvestobi cesarju, so shode večkrat sklenili z izjavo lojalnosti. Posledica te propagande je bila vse bolj naraščajoča simpatija za Srbe. Oklic slovenskih časopisov za zbiranje prispevkov za Rdeči križ slovanskih balkanskih držav je bil sprejet z zadoščenjem in marsikje je do- segel živahno udeležbo pri zbiranju. V mestu Ptuju je zbiranje prineslo pomembno vsoto 600 kron. Ko je bila monarhija prisiljena okrepiti čete na mejah, in ko so zato bili vpo- klicani številni rezervisti, je spričo skrbi za lastne svojce opazno popustilo Srbom poseb- no prijazno razpoloženje med slovenskim prebivalstvom. Vojaškim vpoklicem so se po- vsod točno odzvali. Po 1. januarju t. 1. so omenjeni shodi popolnoma prenehali. — Pri nemškem prebivalstvu spodnje Štajerske, ki je s svojimi simpatijami stalo popolnoma in v celoti na strani monarhije in proti Srbiji in ki je bilo deloma prav željno vojne, so spre- jemali slovenske manifestacije simpatij za slovanske balkanske države in še zlasti za Srbijo kot pravcato veleizdajalstvo in to je bilo vzrok za številne patriotične manifesta- cije.« Claryjevo poročilo očitno ni imelo name^ na samo mformirati, ampak je bilo nekakšno dokazovanje upravičenosti preganjanj, ki je o njih govorila interpelacija. Dogajanje, ki o njem govorita interpelacija in poročilo in pa sam ton Claryjevih izvajanj že kažeta obri- se tistega vala preganjanj, ki se je dvignil proti Slovencem na Štajerskem ob začetku svetovne vojne dobro leto pozneje. Tudi naddeželno državno pravdništvo v Gradcu, pristojno za Štajersko, Koroško in Kranjsiko, je kakor vsako leto tudi za leto 1912 in 1913 poročalo o kazenskih primerih in motnjah javnega miru iz verskih, social- nih in nacionalnih vzrokov. V obeh poročilih je najti odmeve balkanskih vojn. Referent v ministrstvu za notranje zadeve si je izpisal iz poročUa za 1. 1912 (AVA Mdl 1833 ex 1913): »Maribor. [...] Tisk je imel ob do- godkih na Balkanu obilo snovi za izjave, ki so se pogostoma obračale proti Nemcem in Slovanom in prav tako proti prizadetim re- ligijam.« — »Celje,, [. .. ] Po izbuhu balkan- ske vojne se je posrečilo brezvestnemu šču- vanju posameznih agitatorjev, ki so se dozdaj znali umakniti pregonu, da so privrženci (slo- venske) radikalne stranke v obravnavanju grozeče nevarnosti vojne celo dajali uporni- ške, državi sovražne w. veleizdajalske izja- 114 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 ve.« — »Kranjska. [... ] Dogodki na Balkanu so povzročali v zadnjih mesecih 1. 1912 silovi- to in trajno razburjenje slovenskega prebi- valstva. Spričo zmag zaveznikov nad Turki so mnogi pozabljali, da so avstrijski državlja- ni; posebno v tisiku so se strastno postavlja- li na stran Srbije in proti Avstriji. Zbirika prispevkov za Rdeči križ balkanskih naro- dov je prinesla nad 49.000 kron. V celem' je slovensko prebivalstvo menda darovalo za balkanske Slovane veliko več kot 100.000 kron.« [... ] »Tako je razveseljiva slika, ki jo vzbuja poročalo o razpoloženju nemškega dela prebivalstva, skaljena po pojavih na Kranjskem in deloma na spodnjem Štajer- skem, ki jih je treba vzeti zelo resno, četudi se tukaj med slovenskim prebivalstvom še vedno najdejo državi zvesti elementi.« Za leto 1913 je naddeželno državno prav- dništvo v Gradcu ugotavljalo med drugim (AVA Mdl 2044 ex 1914): »Maribor. [...] Manifestacije simpatij za balkanske države so uplahnile zaradi medsebojnega boja med njimi.« [...] »Koroška. [...] Pretežni del nemškega in slovenskega prebivalstva je mi- roljubnega značaja. Nasprotja so se največ vnemala v tisku, večkratne nepatriotične iz- jave po § 305 drž. zakonika pa so izvirale iz potrebe nepomembnih ljudi po ugovarjanju.« [... ] »Kranjska [... ] Razburjenje Sloven- cev, ki je narastlo zaradi balkanskih dogod- kov, odseva v razbrzdanosti tiska 'Preporod' in 'Dan'. 'Preporod' je že prenehal izhajati [,..] Zaradi avstrijske zunanje politike, ki se ne ozira na južnoslovanske želje, je pri- šlo do vehementnüi naPadov na dunajsko zu- nanje ministrstvo oz. na ces. kr. zunanjega ministra grofa Berchtolda, kar je vodilo h konfiskacijam. Iz navedb o konfiskacijah, ko- likor zadevajo samo slovenske tiskovine ... izhaja, da javno življenje Kranjske napolnju- jejo sovražni izpadi proti dinastiji, državi in Nemcem [... ] Zmagam slovanskih bratov je v letu 1914 treba pripisati še 4 nove kazen- ske zadeve ...«, se ironično glasi konec poro- čila naddeželnega državnega pravdništva. V obdobju balkanskih vojn je dunajsko no- tranje ministrstvo dobUo iz Trsta dve pre- gledni poročili o jugoslovanskem gibanju v slovenskih in hrvatskih deželah. Sestavil ju je izvedenec za dogajanja na jugu monarhi- je namestnik predsednika tržaške policijske direkcije Anton Mahkovec,* odposlal pa v svojem imenu cesarski namestnik Hohenlo- he. Trst je bil politična opazovalnica široke- ga obzorja. Prvo poročilo (AVA Mdl Präs 7906 ex 1912) je datirano z 22. juüjem 1912, drugo (AVA Mdl 11924 ex 1913) pa z 22. no- vembrom 1913. Časovni razpon je takšen, da poročili v polni meri pokažeta spremem- be, ki so v jugoslovanskem gibanju oz. v slovenski politiki nastopile v času balkanskih vojn v primerjavi s položajem pred temi voj- nami, seveda, kakor jih je videl visok urad- nik avstrijske policije v Trstu. V prvem poročilu je med drugim rečeno: »Med Jugoslovani se je v zadnjem času poka- zalo gibanje, ki si je postavilo za cilj, da us- meri jugoslovansko politiko na čdsto nov tir. Nosilec tega gibanja je jugoslovanska aka- demska in sploh mladina iz izobraženih kro- gov, brez razlike narodnosti.« Ta mladina je nezadovoljna z dozdajšnjimi voditelji in ho- če iti po svoji poti. »Njen cilj je zedinjenje vseh Jugoslovanov pod enim samim imenom, eno zastavo, v enem državnem organizmu. To čisto nacionalistično gibanje baje samo po sebi ni usmerjeno proti monarhiji, marveč ce- lo upa, da mu habsburška dinastija, pod ka- tere žezlom je že večina Jugoslovanov, ne bo nasprotovala in ga ovirala, temveč da ga bo raje uporabila za povečanje svojega vpli- va in sfere svoje moči na Balkanu. Na čelu [... ] stoji hrvatska mladina iz Hrvatske in Slavonije, iz Bosne in Hecegovine in pa iz Dalmacije, pridružil pa se ji je že tudi velik del slovenske liberalne inteligence.« [... ] »Dejanski vodniki tega gibanja so prežeti s pristnimi mladostnimi ideali in se predajajo upanju, da so našli pot, ki mora v dogled- nem času pripeljati do nacionalnega zedinje- nja vseh južnih Slovanov pod imenom 'Jugo- slovani'.« Poročilo opozarja na zborovanje 300 predstavnikov vseh balkanskih slovanskih narodov v Pragi ob vsesokolskem zletu ko- nec junija 1912, kjer je Slovenec, predstav- nik slovenskega akademskega društva Ilirija, »razčlenil cilje in prizadevanja novega giba- nja« in navzočim dejal: Ne bomo več Srbi, Hrvatje in Slovenci, krstim vas za Jugoslo- vane. — »Srbi v (habsburški) monarhiji gle- dajo na to gibanje s simpatijo in vlada pre- pričanje, da se bodo temu gibanju v do- glednem času brez pridržkov pridružili tudi tisti v Črni gori in Srbiji ter da bo iz tega samo po sebi izšlo tudi politično in državno približanje obeh južnoslovanskih držav (habsburški) monarhiji. — Kar pa zadeva Slovence, ni nobenega dvoma, da se bodo pri- vrženci liberalne stranke enodušno postavili v službo nove 'Jugoslavije'. Klerikalna ljud- ska stranka to gibanje najbrž odklanja, pred- vsem že zaradi tega, ker bi nacionalistični značaj gibanja odrinil katoliško versko sta- lišče stranke v ozadje, ona sama pa bi se znašla v nevarnosti, da izgubi neomejeno he- gemonijo, ki jo zdaj ima vsaj na Kranjskem in južnem Štajerskem, a tudi zato, ker naj bi kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 115 težišče novega gibanja na Kranjskem bilo v organizacijah Sokola ...«. Kot protiutež So- kolu je SLS že ustanovila organizacijo Or- lov. »Toda (SLS) bo postavljena pred težav- no dilemo glede na primorske (t. j. istrske, tržaške in goriške) Slovane, za katere se že leto in dan trudi, da bi si jih pridobila, še bolj pa glede na hrvatsko stranko prava, s katero združena deluje za zedinjenje sloven- skega in hrvatskega naroda, kajti zdi se, da se hočejo Hrvatje vsakršnih strank pridružiti novemu gibanju.« Takšno oceno položaja je cesarski namest- nik Hohenlohe ponudil dunajski vladi malo pred začetkom balkanskih vojn. Poglavitna značilnost ocene je, da sicer opaža nastop radikalno nacionalističnega gibanja študen- tovske mladine pri Hrvatih, Slovencih in Sr- bih monarhije, a da še vedno ocenjuje, da to gibanje ni brezpogojno protiavstrijsko. Posebno zanimivo je opozorilo na zadrego slovenske klerikalne stranke glede na Slo- vence in Hrvate v Primorju in pa glede na zedinjeno hrvatsko Stranko prava. Avtor po- ročila je dobro opažal, da je v stranki ze- dinjenih pravašev bila tedaj že močno ob- čutna jugoslovanska usmeritev, pretiraval pa je, ko je to usmeritev pripisoval kar vsem frakcijam te stranke. Drugo poročilo obnovi izvajanja z dne 22. julija prejšnjega leta in doda še ugotovitev po tridesetletnem opažanju političnega razvoja na jugu monarhije, namreč da se je »poleg nazadovanja romanskega elementa v Dalma- ciji in na Primorskem izvršil tudi premik v slovanskih strankarskih razmerah«, tj. da so radikalne usmeritve toliko narastle na ra- čun zmernih in klerikalnih, da je »le še s težavo mogoče spoznati konture prejšnje juž- noslovanske miselnosti.« To velja tudi za Primorsko. Le na Kranjskem zaradi močnega naraščanja klerikalne stranke ni v zadnjem času opaziti krepitve slovensko-liberame sme- ri. Nasprotno, klerikalna stranka se je zaradi svojih uspehov oprijela misli, da si izvojuje hegemonijo med vsemi južnimi Slovani (Av- stro-Ogrske). Temu uvodu sledi jedro poro- čila: »V politični usmeritvi južnih Slovanov je prišlo do čisto posebnega preobrata spričo zadnjih dogodkov na Balkanu. Medtem ko so še pri sokolskem slavju v Pragi težišče po- stavljali na Jugoslovane (»Jugoslaven«) mo- narhije in so samo upali, da se bodo zunanji Srbi temu gibanju pridružili, so povzročile zmage južnih Slovanov na-Balkanskem polo- toku tolikšno navdušenje in tolikšen preo- brat v miselnosti avstroogrskih sonarodnja- kov, da so morali celo najbolj zmerni in najbolje misleči voditelji in stranke zelo ko- renito spremeniti svojo politiko in način iz- ražanja, da bi si obdržali svoje privržence in svoj vpliv. — V Trstu samem in v Primorju se je ta obrat kajpada izrazil manj in se je omejil na zbiranje denarja v korist ranjen- cev — zbrane so bile zelo pomembne vsote — na pozdravne resolucije na javnih shodili in na ovacije državljanom vojskujočih se dr- žav, ko so potovali na bojišče. Četudi se pri tem nii dogajalo nič takega, kar bi prekora- čilo meje po zakonu dovoljenega, posebno ker so oblasti že od začetka ukrenile vse potreb- no, da bi gibanje obrzdale, je bUo vendarle mogoče občutiti v vseh govorih in manife- stacijah prikrite poudarke, ki so dotlej bili tuji slovansikim shodom na tukajšnjem up- ravnem ozemlju.« Poročilo nadaljuje: »Treba je omeniti prepričanje, ki se je izrazilo v ce- lotnem južnoslovanskem tisku vseh strankar- skih usmeritev, namreč da zmaga Slovanov v vojni proti Turčiji ne bo ostala brez učinka na politične razmere v (habsburški) monarhi- ji; omeniti je treba tudi, da se tisk prav ta- ko soglasno postavlja na stališče, da nikakor ne sme priti do oborožene intervencije mo- narhije, ne oziraje se na njene interese v ce- loti. — Posebne pozornosti je vredno dejstvo, da se slovenski klerikalni tisk pri tem postav- lja na še radikalnejše stališče kot pa pansrb- sko misleči (slovenski) liberalni Hsti. Sklicu- je se na to, da gre za boj krščanstva proti islamu; vsekakor pa je k temu prisiljen za- radi taktičnih razlogov, kajti poprej omenje- ni boj med liberalnimi in klerikalnimi Slo- venci oz. med katoliško ljudsko stranko in narodno liberalno stranko na Kranjskem, ki že leta divja z brezobzirno silovitostjo, se bo glede na sedaj opravljeno stmitev vseh Sr- bov in Hrvatov po koncu sedanje balkanske vojne vsekakor razvnel še srditeje kot kdaj poprej.« Poročilo omenja zvezo slovenske kle- rikalne stranke s stranko združenih pravašev in izjavo z dne 20. oktobra 1912 v Ljubljani o politični enotnosti slovensko hrvatskega na- roda in opozarja, da je ta izjava zelo neprijet- na slovenskim liberalcem, hrvatsko-srbski koaliciji ,in dalmatinski narodni stranki, stro- go zvezani s Srbi, »ker v tem vidijo veliko okrepitev katoliške ljudske stranke in njene v strogo avstrijskem smislu vodene politike.« Po tej omembi se poročilo vrača k pisanju slovenskega klerikalnega tiska: »Klerikalni tisk hoče vnaprej zavrniti očitek, da žrtvu- je slovanske interese interesom svoje stranke in zato ta tisk ne sme pri zagovarjanju in- teresov vojskujočih se slovanskih bratov za- ostapati i za liberalnim, čeprav je krepitev pravoslavja znotraj meja monarhije ali on- 116! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 stran njih pravzaprav toliko kot krepitev njenih naj ostrejših nasprotnikov.« Ob ikoncu obravnavanja južnoslovanskih razmer pravi poročilo: »Gotovo je, da bo zaradi vojne ok- repljena srbska samozavest močno učinkova- la tudi na slovanske narode na jugu monar- hije.« V nadaljevanju, ko piše o albanskih razmerah in pa o obnašanju Italijanov v Pri- morju, pove še podrobnost, ki osvetljuje po- ložaj Slovencev v Trstu in sploh v Primorju. Tudi tržaško politično društvo »Associazione Pro Patria« je izdalo oklic za zbiranje pri- spevkov za ranjence, glasilo italijanske na- cionalne stranke v Trstu »Indipendente« pa je »ta oklic pozdravilo z zadoščenjem, toda v komentarju je grobo napadlo slovenski na- rod, kateremu je odreklo vsakršno skupnost s Slovani balkanske zveze.« Pristojni referent v dunajskem ministrstvu za notranje zadeve je bistveno vsebino poro- čila iz Trsta povzel takole: »Ideja zedinje- nja vseh južnih Slovanov v samostojnem dr- žavnem telesu, ki se že dalj časa uveljavlja v južnoslovanskih deželah monarhije ob isto- časnem umikanju konservativno-dinastične usmeritve, je z uspehi balkanskih držav do- bila nove hrane, še več, na južnoslovanskih področjih se uveljavlja pravcati protiavstrij- ski tok, ki ga je treba pripisati okrepljeni privlačni moči balkanskih držav. Tudi slo- venski klerikalci delijo navdušenje za slovan- ske balkanske države, da ne bi izgubili svo- jega političnega vpliva, čeprav pomeni kre- pitev pravoslavnih južnoslovanskih držav slabljenje katoliške cerkve.« Zapetljaji druge balkanske vojne v vseh teh poročilih niso pustili sledu in očitno je ocena o stopnji jugoslovanske usmeritve med Slovenci, kakršno je namestnik Hohenlohe poslal v drugem poročilu, veljala za potrebe dunajske vlade vse do začetka svetovne voj- ne. Tu sta še dva dokumenta, ki govorita v času balkanskih vojn o političnem razpolože- nju Slovencev, in sicer izseljencev v ZDA. V teh letih je izseljevanje prek morja na višku in v ZDA živi kakih 200.000 Slovencev, po veliki večini rojenih in dorastlih še v stari domovini.8 Velik del med njimi ima še av- strijsko državljanstvo in so še živo — tudi po političnih pogledih — zvezani z življenjem domače dežele. Ce še upoštevamo, da se je v ZDA njihovo politično razpoloženje izražalo drugače sproščeno kot v Avstriji, je gotovo, da poročila o njem povedo tudi nekaj o tis- tem razpoloženju Slovencev v domovini, ki bi zaradi avstrijskih razmer lahko ostalo pri- krito. Predsedstvo avstrijske vlade je v začetku leta 1913 obvestilo notranje ministrstvo, da je srbski honorarni konzul profesor Mihajlo Pupin organiziral 14. decembra 1912 v New Yorku veliko protestno zborovanje z naslo- vom »Slovanski narodi Avstrije proti avstro- ogrskd monarhiji.« Udeležili so se ga pred- vsem Cehi in Srbi, niso se ga udeležili Polja- ki, Ruteni (Ukrajinci) in »večji del« Sloven- cev in Slovakov. (AVA, Mdl/Präs 2546 iz 1913) — »Manjši del« Slovencev se je torej zborovanja udeležil, čeprav njegov naslov slovenskemu podožaju ni ustrezal in večine gotovo ni mogel pritegniti. Lahko si mislimo tudi za tiste, ki so se ga udeležili, da so to storili bolj iz čustva solidarnosti z balkan- skimi zavezniki in v želji odvrniti avstrijsko intervencijo. Zanimivejši je drugi dokument, poročilo avstrijskega konzulata v Clevelandu Nr. CDVI z dne 30. junija 1913 avstro-ogrskemu zuna- njemu ministrstvu (prepis v KA, 3. Korps- Kom Präs 4168 — 30-4/31). To je obsežno (8 tipkanih strani) poročilo o slovenski na- selbini v Clevelandu in sploh v državi Ohio, o številu, organizacijah, tisku itn. V njem najdemo odstavek, ki je bil povod za to, da je zunanje ministrstvo s poročilom seznanilo poveljstvo 3. korpusa v Gradcu: »Čeprav so Slovenci v velikem delu Avstriji oz. (av- strijski) vladi sovražnega mišljenja, so ven- dar z ljubeznijo navezani na domovino. Šte- vilo vojaških ubežnikov med njimi je v so- razmerju z drugimi narodnostmi sicer nekaj manjše, česar pa najbrž ne smemo razlagati z vnetostjo za izpolnjevanje dolžnosti ali z zvestobo (avstrijski) domovini, temveč bolj z osebnim ponosom in z ljubeznijo do vojaških stvari.« Graško poveljstvo je ta vznemirljiva politična ocena tako zbodla, da je izvedlo si- stematično anketo prek podrejenih povelj- stev o razmerah v slovenskih nabornih okra- jih, posebno še glede števila izseljenih vo- jaških obveznikov. — Poročilo clevelandske- ga konzulata ne razčlenjuje posebej, od kod in od kdaj takšno protiavstrijsko oz. proti- vladno razpoloženje med slovenskimi izse- ljenci, pove pa v zvezi z mestom Clevelan- dom: »Cleveland je sedež enega izmed naj- bolj branih slovenskih časnikov v Ameriki, »Clevelandske Amerike«. List izhaja dvakrat na teden, urejuje ga J. L. Pire. Že dostikrat je list pritegnil Pozornost s svojimi močnimi izpadi proti monarhiji in s svojo prijaznostjo Srbom; treba pa je priznati, da objavlja tudi nič manj osome članke proti ameriški vladi, če se mu to zdi primemo. List tudi ne izpusti nobene številke, da ne bd spodbujal Slovence, naj si pridobe ameriško državljanstvo ... List kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 117 je glasilo liberalne stranke.. . ima baje 15.000 naročnikov. — Društveno življenje je med Slovenci močno razvito ... Odbori društev se sestajajo ob določenem času, povprečno tri do štirikrat na leto in se posvetujejo o sta- liščih v političnih in narodnih vprašanjih.« Takšni podatki so dajali splošni oceni konzu- lata o tnočnem protiavstrijskem Imišljienju slovenskih izseljencev še večjo tehtnost, saj je bilo očitno, da je to mišljenje oprto na trdno organizacijsko in politično zrast (struk- turo). Verjetno pa so aktualni politični do- godki na Balkanu in obnašanje Avsto-Ogrske takšno mišljenje še okrepili. Avstrijske civilne in vojaške oblasti so pro- ti t. i. antimilitarističnim, tj. protivojnim in pa proti specifičnim protidržavnim pojavom nastopile tako v smislu vnaprejšnjega pre- prečevanja kot hitrega sprotnega potlačenja. Vse seveda še v okviru mirnodobäkega reži- ma. Vojaška oblast je že iz časa aneksijske krize imela tudi za področje 3. korpusa iz- delan načrt interniranja politično sumljivih oseb za primer vojne pripravljenosti (»Al- larmfall«) in seveda tudi za primer vojne v kateri koli smeri (Kriegsfall R« — vojna z Rusijo in »Kriegsfall J« — vojna z Italijo), zadevno povelje poveljstva 3. korpusa z dne 24. aprila 1909 je imelo številko Präs. Nr. 1943 (K). Iz indeksa registature 3. korpusa je videti, da so sezname politično osumljenih sestavljalli, dopolnjevali in popravljali vsa ta leta do 1912. Kolikor sem dobil vpogleda, so ti seznami bili sestavljeni posebej za politično osumljene iz nacionalnih razlogov ( za ireden- tiste-Italijane, za »srbofile« ali »panslaviste«) in posebej za antimilitariste — socialdemo- krate (npr. leta 1908 »Sozialisten Evident- führung« oziroma leta 1911 »Antimilitaristi- sche Bewegung Evidenthaltung«, vse pod splošnim geslom »Upor« — »Aufruhr«). Imena politično osumljenih so sporočale orožniške postaje vojaškim štaoijskim poveljstvom, ta pa so sestavljala pregledne sezname. Civilne oblasti so pobijanje proti vojne de- javnosti štele med svoje redne tekoče obvez- nosti, uporabljale pa so seveda vse »normal- ne« policijske ukrepe. Ministrstvo za notranje zadeve je v tem smislu že pred vojno na Bal- kanu dajalO' navodila deželnim šefom, ob za- četku vojne pa je »glede na sedanji napeti po- ložaj naročilo vsem deželnim šefom, da ne dopuste antimilitarističnih manifestacij in de- monstracij«, in sicer z okrožnicami Z. 11861, 11681 ex 1912 (tako omenjeno v AVA Mdl Präs 240 ex 1913). 16. decembra 1912 je Poveljstvo 3. korpu- sa v Gradcu izdalo povelje o »postopku pri upornem obnašanju vojakov« (Präs. No. 5565/ K/). Povelje', ki zapoveduje naljdstrejäe in takojšnje ukrepanje, pravi: »V zadnjem času so se dogodili primeri, kd so se vojdki, ver- jetno pod vplivom panslavističnih agitatorjev, uprli poveljem svojih nadrejenih ali pa so govorili izjave puntarske vsebine.« Verjetno so mišljeni predvsem uporniški dogodki na Češkem, na kar kaže tudi oznaka »panslavi- stična« agitacija, saj je na jugu tehnični iz- raz bil »srbofilska«. Ni pa dvoma, da so vojaške oblasti 3. korpusa na svojem pod- ročju pooblastila iz tega povelja uporabljale proti pojavom »srbofilstva«. Na to povelje se je poveljstvo 3. korpusa sklicevalo nasproti vojnemu ministrstvu, ko je od tega terjalo ostro ukrepanje proti antidinastičnim in »sr- bofilskim« pojavom med civilisti; priložilo ga je kot dokaz, da je »na svojem območju že ukrenilo potrebne likrepe«. Gre za intervencijo, o kateri je vojno mi- nistrstvo obvestilo notranje 4. januarja 1913 potem ko navede vrsto primerov »jugoslo- vanske nacionalne agitacije« na področju 3. korpusa, zahteva graško poveljstvo »energi- čno postopanje, zlasti sodišč . .., da bi pro- ti osebam, prepuščenim civilnim sodiščem, uporabili zakon s polno ostrostjo« (AVA, Mdl Präs. 240 ex 1913). Pobuda graškega poveljstva za ostro posto- panje je seveda veljala tudi vojaškim so- diščem. 20. januarja 1913 je posialo okrož- nico garnizijskim sodiščem v Gradcu, Ma- riboru, Celovcu, Ljubljani in Trstu, ki je v njej ukazovalo »v prihodnje takojšnje po- ročanje o prispelih kazenskih prijavah, ki za- devajo puntarsko upiranje ali izjave puntar- ske, ščuvalne ali sploh državi sovražne (sla- vo- ali italofJiske) vsebine)«. Z zapovedjo, da je treba takoj po končanem postopku pre- dložiti kazenske akte, je poveljstvo korpusa nedvomno hotelo nadzorovati, ali sodišča po stopajo dovolj hitro in ostro. (KA, 3. Korps- Kom Präs. 280' — 3-1/1). Poveljstvo 3. korpusa v Gradcu se ni za- dovoljilo z že ustaljenimi, rutinskimi uk- repi. Da bi »ti ukrepi ustrezali konkretnim vojnim pripravam« in pa »zdajšnjemu politi- čnemu položaju,« je že 10. decembra 1912 predlagalo z dopisom Präs. Nr. 5428 vojne- mu ministrstvu, naj bi se izdala natančneje opredeljena navodila za intemiranje in od- gon politično sumljivih v primeru vojne na področju korpusa. Vojno ministrstvo je z do- pisom Abt. 10, Nr. 1793 res. z dne 13. ja- nuarja 1913 tem predlogom pritrdilo. In ta- ko je graško poveljstvo 17. januarja 1913 razposlalo nova strogo zaupna navodila o in- temiranju (KA, 3. KoirpsKom Präs. Nr. 260 — 77-1/1). V primeru vojne pripravljenosti 118 ' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 ali vojnega primera »R« je treba »iz jasnih razlogov« aretirati in odgnati »samo politično nezanesljive osebe slovanske narodnosti«. Se- veda pa je treba prijeti brez ozira na na- rodnost vse osebe, osimiljene špijonaže in agitatorje, nevarne vojaškim interesom ali si- ceršnje sumljive posameznike. V zvezi s tem je treba sestaviti sezname politično sumlji- vih ločeno za vojne primere R in J. Ta navo- dila so bila poslana samo poveljstvom v slo- venskem, hrvatskem in italijanskem oz. ob- mejnem delu področja 3. korpusa (Beljak, Tolmin, Kanal, Krmin, Gradiška, Tržič-Mon- falcone. Gorica, Trst, Poreč, Rovinj, Kötsch- ach, Trbiž, Šmohor, Celovec, Ljubljana, Pulj), obveščena pa so bila deželna orožniška po- veljstva Trst, Ljubljana, Celovec in pa de- želni predsedniki v Celovcu, Lj'ubljani in Trstu. Izvzeta je bila torej Štajerska. 2e 24. januarja 1913 se je oglasilo tržaško deželno orožniško poveljstvo in opozorilo, da je na njegovem območju le zelo majhno šte- vilo oseb, ki bi jih bilo treba v smislu navo- dil »postaviti na hladno« v vojnem primeru R. »Dosti prej pa bi iz narodnih vzrokov tak- šne osebe prišle v poštev v vojnem primeru B.« Zato je predlagalo, naj bi se zanje vodili posebni seznami, tako da bi nastali seznami treh vrst, torej za primer vojne z Italijo, z Rusijo in na Balkanu. Korpusno poveljstvo v Gradcu je ta predlog sprejelo in 3. febru- arja 1913 izdalo novo navodilo (Präs. Nr. 474). Orožniško poveljstvo v Trstu pa je 7. februarja 1913 opozorilo, da tudi novo navo- dilo ni popolnoma jasno, predvsem da ne pove razločno, da je skupino političnih osum- ljencev B treha aretirati v vsakem vojnem primeru. Menilo je tudi, naj bi za politične osumljence B raje uporabljali označitev s črko A, »da bi se izognili morebitnim za- menjavam z vojnim primerom B. ki dozdaj glede aretacij politično sumljivih iz nacional- nih razlogov še ni bil vzet v poštev«. Ta pripomba orožniškega poveljstva v Trstu kaže, da dotlej kake posebne internacije Slo- vencev in Hrvatov v primeru izolirane vojne na Balkanu niso izrecno predvidevali. Sma- trali so jo pač za samoumevno. Korpusno po- veljstvo v Gradcu je zdaj to »pomanjkljivost« nemudoma odpravilo. Dne 17. februarja 1913 je izdalo dodatno navodilo vsem že omenje- nim podrejenim vojaškim poveljstvom (Präs. Nr. 761/K/), ki pravi: »Da bi ti ukrepi (tj. internacija in odgon politično sumljivih) us- trezali konkretnim vojnim pripravam, so bili prilagojeni normiranim vojnim primerom. V vojnem primeru »J« je treba internirati vse politično sumljive italijanske narodnosti in ustrezno zdajšnjemu političnemu položaju tu- di vse navedene pod »B«, v vojnem primeru >R« tiste slovanske narodnosti (v splošnem, torej tudi tiste, imenovane pod »B«), in končno v vojnem primeru »B« vse politično sum- ljive slovenske in hrvatske narodnosti. — Treba je torej sumljive razdeliti v kategorije, ki jih je treba internirati v vojnem primeru »J«, v vojnem primeru »R« in v vojnem pri- meru »B«. — Sumljive posameznike pa je treba napraviti neškodljive v vseh okolišči- nah.« (KA, 3. Korps Kom. Präs. 761 — 77-1/1. 2. 3.). S tem je bil na področju 3. korpusa ustvar- jen sistem, po katerem so Slovenci in Hrvati imeli »privilegij«, da so osumljence iz njihovih vrst zanesljivo aretirali v vojni pripravljenosti ali v vojnem primeru vsake vrste. Vsekakor svojevrstno priznanje okre- pitve nacionalnega gibanja Slovencev in nji- hove jugoslovanske usmeritve v času prve balkanske vojne. Sistem, ki je v letu 1913 os- tal le pripravljen, so praktično' uporabili že leta 1914, po napadu na Srbijo. Tedaj se je pokazalo, da je samo po sebi umevno bil na- menjen tudi Štajerski. Medtem so se vrtela tudi kolesja civilnih oblasti. Notranje ministrstvo je glede predlo- ga 3. korpusa, naj sodišča dobe navodilo o os- trem postopanju, presodilo, da je to v pris- tojnosti pravosodnega ministrstva. Samo pa je »zaradi zdajšnega napetega položaja na- ročilo vsem deželnim šefom, da ne smejo tr- peti antimilitarističnih manifestacij in de- monstracij«. To je storilo z akti Z.11861 in 11681 MI še pred koncem leta 1912. Še po- sebej pa je 3. februarja 1913 zahtevalo od deželnih šefov v Trstu in Gradcu poročila o jugoslovanskih oz. »velikosrbskih« demon- stracijah in agitacijah ter zbiranju prispev- kov za srbski Rdeči križ, o katerih je javljal 3. korpus. (AVA Mdl Präs. 240 ex 1913). Tudi pravosodno ministrstvo je ustreglo želji vo- jaških krogov in izdalo 14. februarja 1913 strogo zaupen odlok (Z. 55) vsem naddežel- nim državnim pravdništvom, ki jim je na- ročal, naj postopajo strogo in hitro in nika- kor ne formalistično (AVA Mdl Präs. 2928 ex 1913). Najbrž pod vtisom teh navodil in spričo Bumljivosti slovenske socialne demokracije po Cankarjevem predavanju je kranjäko de- želno predsedstvo dalo 1. 1913 prepovedati pr- vomajski sprevod v Ljubljani, medtem ko je prvomajski shod v Idriji bil razgnan, ker je tam Anton Kristan govoril proti vojaščini in kritiziral avstrijsko notranjo politiko. Mini- strstvo za notranje zadeve se s prepovedjo sprevoda v Ljubljani ni strinjalo (AVA Mdl 3480 ex 1913). Vladno politiko do socialne de- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 23 1975 119- mokracije je pač pojmovala širše. Morda je k temu Pripomoglo tudi obnašanje socialnih demokratov na Koroškem, o katerih je posve- tovanje vojaških in koroških civilnih oblasti dne 20. januarja 1913 v Celovcu ugotovilo: »Protiivojaška propaganda. Delavstvo je sicer res socialističnega mišljenja in ima tudi svo- je organizacije, toda ni niti državi sovražno niti protimilitaristično. V zadnjem času še posebno ni bilo opaziti nobenih takih poja- vov.« (KA 3. KorpsKom Präs 422 — 16—4/1).. Ne brez presenečenja so avstrijske oblasti, civilne in vojaške, videle, da se pod vplivom zmagovite vojne balkanskih diržav krepi in ostri pri Slovencih narodno in »srbofilsko« t.j. državnostno jugoslovansko gibanje. V re- agiranju avstrijskih oblasti ni najti sledu ka- kega spoznanja ali pripravljenosti, da bi na- raščajoči radikalizem ublažile z večjim upo- števanjem slovenskih nujnosti. Veliki pomen tega gibanja so priznale le s tršim njegovim zatiranjem in z novo opredelitvijo smeri in cilja poglavitnega političnega udarca. Av- strijski oblastniki so se pripravili le na »zdravljenje« z operacijo. V letih 1912—1913 je v njihovih aktih najti že vse elemente in značilnosti tistega širokega napada na zna- menja in na nosilce državnostnui slovenskih prizadevanj, ki se je sprožil leto pozneje ob začetku prve svetovne vojne. Ta napad tako ni bü improvizacija, zrastla iz vročičnosti in živčnosti prvih tednov vojne, bil je priprav- ljen obračun. OPOMBE 1. D. Biber, Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski pubUcistikii med balkanskimi vojnami 1912—1913. Zbornik »Isto- rija XX veka>da so ti ljudje s temi klici samo izraziili svojo sim- patijo za bojevnike proti polmesecu, da o kaki veleizdaji ne more biti govora, saj Avstrija ven- dar ni v vojni s Srbijo aM Bolgamjo...-« Inter- pelacija navaja nadalje; »Preiskave so po hišah dellali celo ponoči, ko je orožništvo iskalo srbske časopise. Preprostim kmetom so trdili, da so ši- rili srbsko propagando ... Pni županu v Boračovi g. Veberiču so delali hišno preiskavo vso noč, našli seveda niso ničesar. V Okoslavcdh je bila seja odbora kmetijskega društva... zdaj pa vodijo proti odbornikom preiskavo, češ da so imeli za- rotniški sestanek... 17. decembra so aretirali kmeta Franca Bračiča iz Boračove. V gostiani se je bil spri s pristaši Stajerčeve stranke zaradi vojne balkansldh držav s Turčijo. Nasprotniki so ga nato denuncirali pri oblasti, da je hujskal ljudstvo in da je dejal, da ne bo streljal na Srbe in pod.« — Končno opozorilo interpelanta Ver- stovška, »takšno postopanje more usmrtiti pat- riotična čustva« v slovenskem ljudstvu, bi pač lahko vzbudila tudi dvom o trdoživosti teh »ču- stev«. — 8. Anton Mahkovec je bil Slovenec, ro- jen 19. julija 1855 v Reki pri Trebeljevem (Li- tija), pravnik. Od 14. novembra 1884 konceptnd pripravnik pri namestništvu v Zadru, 1887—1894 v politični službi v Kotoru in Dubrovniku, od 1895 pa na policijski direkciji v Trstu (R. An- drejka. Zaslužni slovenski upravni juristi, Pol stoletja društva »Pravnik«, Ljubljana 1939, str. 100). Dodati bi bilo, da je A. Mahkovec kot štu- dent bil član akademskega društva »Slovenija«. V aktih notranjega ministrstva je iz vseh teh let večje število njegovih poročil o gibanju v Dal- maciji in tudi o političnih razmerah v Črni gori in v Albaniji. — 9. Anton Melik, Slovenija, Ljub- ljana 1936, str. 633.