POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSTNO	CEK.	RAČUN	ŠT.	10.860
OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NBFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	H
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK. PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH OR GA NIZAdJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠI VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNISKBGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA fTEV. 4. TELEFON 55-25. // PONATISI DOVOLJENI M Z NAVEDBO VIRA. M OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. *
XXII. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 1. APRILA 1939
ŠTEV. 7.
Nam Slovencem je danes potrebna gospodarska skupnost bolj nego kdaj prej
Plenarna seja Zbornice TOI v Ljubljani
Dne 22. t, m. je bila plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani, za kate-r° je vladalo veliko zanimanje in ki je bil.a toliko važnejša, ker se je na tej ?^Ji uredilo eno najvažnejših vprašanj.
eio zbornice je namreč že dalj časa Oviralo vprašanje avtonomije obrtnega odseka, ki se je včasih postavljalo v takem obsegu, da se je že resno razpravljalo tudi o ločenih zbornicah. Po dolgih posvetovanjih so se vendar vse te težave premagale in vprašanje avtonomije posameznih odsekov se je uredilo kar najbolj liberalno, saj bodo v bodoče vsi odseki popolnoma avtonomni, pri tem pa se je vendar le ohranila skupnost slovenskih gospodarskih stanov. Potek seje pa je tudi pokazal, da hočejo gospodarski krogi to skupnost 2 vso odločnostjo hraniti in sporazum je bil dosežen s tako ogromno večino, da je bilo vsem, ki so delovali za ta sporazum, v pravo zadoščenje. Plenum sam pa se bo mogel po tej odločni volji posvetiti svojim velikim in koristnim nalogam.
Plenarno sejo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja ter vse navzoče zbornične svetnike in takoj prešel na dnevni red. V predsedstva nih naznanilih je poročal, da je ban dravske banovine odobril zbornični proračun za tekoče leto s predvidenimi dohodki v višini 3,790.142 din in izdatki v višini 3,783.459 din. Banska uprava Je nadalje odobrila sklep zbornične plenarne seje od 16. novembra lanskega leta, s katero se povišajo takse za obrti, za katere je potrebna dovolitev po § 360 zakona o obrti. Povišek taks gre deloma za kritje specialnih izdatkov gostinskega odseka, ki so v prvi vrsti namenjeni za pospeševanje tujskega prometa.
Zbornično predsedstvo je imenovalo v posvetovalni odbor za organiziranje in pospeševanje avtobusnega prometa zborničnega svetnika ravnatelja Združenih papirnic g. dr. Cirila Pavlina.
Na poziv kraljevske banske uprave je zbornično predsedstvo na seji dne 20. februarja 1939. sklenilo predlagati za člane ravnateljstva SUZOR-a gg.: Avseneka Ivana, zborničnega svetnika v Ljubljani, Hohnjeca Miloša, zborničnega svetnika v Celju, za namestnika: Ivana Ogrina, podpredsednika Zbornice za TOI, za člana nadzorstva: g. dr. Ahačiča Kozma, industrijalca v Tržiču.
Na poziv vrhovnega državnega pravobranilstva je predsedništvo zbornice delegiralo v posvetovalni odbor gosp. zborničnega svetnika Antona Krejčija.
V	vrsto zborničnih svetnikov je posegla kruta smrt in ugrabila 14. januarja t. 1. g. Vezirja Gezo, člana gostinskega odseka. Na predlog gostinskega odseka je predsedstvo namesto g. Vezirja poklicalo v zbornico kot zborničnega svetnika njegovega namestnika g. Vukana Ludvika, hotelirja iz Dolnje Lendave.
Predsedstvena poročila je sprejel plenum na znanje, na kar je prešel g. predsednik Jelačin takoj na drugo toč* ko dnevnega reda ter podal poslovno poročilo o delu Zbornice. Na lanski pomladanski seji smo morali ugotoviti, da je bila zvezna republika Avstrija likvidirana in da je zavzela čez noč njeno mesto velika Nemčija. Na proračunski seji smo poročali, da je prišlo do razkosanja češkoslovaške repu*
blike in do razcepitve sudetskega ozemlja. Seja dne 22. t. m. pa se je zopet vršila neposredno pod vtisom zelo važne politične spremembe z dalekosežni-mi gospodarsko-političnimi posledicami, saj je naša bratska Češkoslovaška razpadla in prenehala obstojati kot samostojna država ter je češko ozemlje zasedla Nemčija, kar /pomeni za našo zunanjo gospodarsko-politično situacijo popolnoma nov položaj. Posebno ob* močje naše Zbornice je bilo z ozemljem češke republike že od davnih dob tesno gospodarsko povezano. Večji del industrijske iniciative je prišel prav iz teh dežel, toda 'kljub osnovanju in razvoju filialnih industrijskih podjetij v Sloveniji je promet s Češkoslovaško ostal skoraj neizipremenjeno intenziven in vsestranski. Ne moremo še danes premotriti vseh posledic nenadnega razvoja dogodkov zadnjih dni, vendar lahko rečemo, da smo s prestankom njihove samostojnosti izgubili važno oporišče in rezervo, ki nam je bila prepotrebna. Zadnji dogodki so zanesli v gospodarske kroge ponovno občutek negotovosti in nestalnosti ter nam nalagajo za to skrajno previdnost in rezerviranost. Izgledi, ki nam jih odpira nova konstelacija razmer v Evropi so zopet postali za naše gospodarstvo zelo nejasni in vsi imamo le eno željo, da bi jih mogli s skupnimi napori, s trezno razsodnostjo in pametno uvidevnostjo prebroditi.
Besede bratom Čehom
Češkoslovaška, ki je prenehala biti samostojna država, je igrala v naši zunanji trgovini vidno vlogo ter je zavzemala drugo mesto v naši uvozni trgovini. Kljub razvitosti njene agrarne produkcije je pomenila za naš izvoz važno rezervo. Bila je prva, ki je v najtežjih dneh svetovne gospodarske depresije odobrila preferencialno postopanje za naše najvažnejše poljske pridelke. Njena povezanost z industrializacijo dravske banovine, posebno v tekstilni stroki, pa tudi na bančnem polju in v kemični industriji je obsežno razpletena in mnogostranska. Z*.
-1 y'	«Š!L.	2.2*5
Poravnajte naročnino za OBRTNIŠKI KOLEDAR za L 1939»
jr* --~s-
v ..mr
M TV
Za sporazum
Dogodki zadnjih dni so težak kamen preizkušnje. Tudi naše notranje politično življenje je po 20 letih še vedno neurejeno in nerazčiščeno. To ni zdravo in povzroča tudi našemu gospodarstvu mnogo škode. Zbornica s skrbjo spremlja razvoj teh prilik in izraža samo eno željo, da bi nujno uvideli odlo* čujoči činitelji, da ne kaže izgubljati časa in da je neobhodna potreba, da se sporazum za vsako ceno doseže, pa tudi če bi izglodale trenutne žrtve še tako težke.
Pretekla zimska doba beleži v gospodarstvu naše kraljevine mnogo važnih gospodarskih in zakonodajnih do. godkov. Med izdanimi uredbami, ki so stopile že lansko leto meseca decembra v veljavo, sta za gospodarstvo najvažnejši Uredba o samoupravnih hra-
nilnicah in uredba o invalidih, v zadnjem času pa novi finančni zakon z državnim proračunom za leto 1939-40. Poleg teh zakonov in uredb, pri katerih Zbornica ni imela iprilike sodelovati, pa je zbornični urad proučeval v tesnem stiku z interesenti še celo vrsto drugih uredb. Sledilo je podrobno poslovno poročilo o naši zunanji trgovini, kakor tudi o notranjem tržišču.
Obrtni referat je posvečal glavno po* zomost vprašanju o zavarovanju obrtnikov ter je v to svrho priredil delegatske konference obrtniških združenj ter poleg tega še pismene poizvedbe. Vsa združenja soglasno poudarjajo, da se mora v vsakem pogledu izvesti decentralizacija nalaganja in upravljanja zbranih sredstev. Na konferenci obrtnih zbornic v Beogradu so se vse zbornice zedinile v načelu, da se uvede zavarovanje obrtništva za primer starosti, onemoglosti, smrti in bolezni, da pa zahtevajo, naj se po temeljiti proučitvi doseže znižanje s tem zvezanih premij za obrtništvo, da se odpravi predvidena centralizacija in ustanove samostojni zavarovalni zavodi za okoliše, ki imajo zadostno število zavarovancev ter da se nalaganje denarja oprosti omejitev, ki veljajo glede nalaganja rezerv zavarovalnih zavodov.
Novi finančni zakon, ki je bil pretekli teden izglasovan in stopi s 1. apri* lom v veljavo, je po številčnem delu za 762 milijonov dinarjev večji od sedanjega, proti proračunu za leto 1837-38 pa celo za 2.619 milijonov dinarjev večji. Tako znatno povečanje proračuna daleč ni v skladu z zboljšanjem razmer v našem gospodarstvu. Za pokritje povečanih proračunskih izdatkov se je uvedla posebna pavšalna doklada, ki se giblje od 15 do 35°/o in pomeni za gospodarstvo dravske banovine povečanje davčnega bremena za okroglo 41 in četrt milijona dinarjev. Povišale se bodo tudi železniške tarife, linearno za 5% in sicer potniške in tovorne. Železniška uprava motivira zvišanje s tem', da je naš vozni park zelo iztrošen, da je gornji ustroj železnic v slabem stanju ter neobhodno potreben obnove.
Ob koncu svojega poslovnega poročila je predsednik g. Ivan Jelačin opozoril, da živimo v težkih časih in je izrazil prošnjo na vse merodajne faktor* je, da naj se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga naša doba in naj čim prej dosežejo sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj v naši domovini, da bomo lahko nastopili kot močna konsolidirana država.
Sledilo je poročilo o zborničnih zaključnih računih.
Dohodki so znašali 3,801.107 din, za 28.607 več kakor so bili preračunani, stroški pa 3,711.442 din, za 10.384 din več.
j Donos doklade je zaostal za 204.918 din ali za 10%> od proračuna, več kakor je bilo proračunano pa so dale splošne takse in takse od mojstrskih izpitov, in sicer prve za 196.472, druge pa za din 30.066.
Pri osebnih stroških je bil dosežen prihranek 21.493, pri stvarnih pa din 20.509.
Dolg Zbornice pri pokojninskem zakladu se je zmanjšal za 100.000 na 700.000, pri Celjski posojilnici (za obrtni dom v Celju) pa od 132.500 na 90.000 dinarjev.
Izlet !v Milan
Zveza obrtnih društev za dravsko banovino priredi od 22. do 25. aprila poučen izlet na milanski velesejem. Podrobni program smo objavili že v zadnji številki »Orbtnega Vestnika«. Izleti Zveze so znani in priznani po svoji odlični organizaciji. Vodstvo izleta se je tudi to pot kar najbolj potrudilo, da napravi potovanje čim udobneje. Izletnikom bo dana prilika, da si poleg milanskega velesejma in znamenitosti milijonskega mesta samega ogledajo tu di bajne Benetke, Padovo, Verono, Trst itd. Stroški za to potovanje so malenkostni.
Vožnja z najmoderneje urejenim avtobusom tja in nazaj vključno s kolektivnim potnim listom in vstopninami na velesejem, v doževo palačo v Benetkah, v akvarij v Trstu in vožnja na 100 m visoki razgledni stolp z električnim dvigalom v Benetkah znaša 347 din. V ta znesek je vštet tudi honorar za posebnega vodnika po Milanu. Prenočišče in prehrana staneta 238 dinarjev, kar pa ni obvezno.
Vsi prijavljenci, ki ne spadajo pod območje ljubljanske policije, morajo imeti od pristojnega sreskega načelstva dovoljenje, da lahko potujejo s kolektivnim potnim listom v Italijo.
Udeleženci pa morajo predložiti potrdilo o plačanih davkih. Vsak prijav-ljenec naj pošlje dve sliki in naslednje podatke: ime in priimek, poklic, ime očeta, dekliško ime matere, kraj in datum rojstva ter stalno bivališče.
Prijave se sprejemajo do 10. aprila, vendar vodstvo prosi, da se p. n. interesenti prijavijo čim preje, ker si bodo s tem zagotovili lepše in udobnejše sedeže, vodstvu samemu pa olajšali delo v pripravah. Istočasno s prijavo nam sporočite, ali želite, da vam se preskrbi tudi prenočišče in hrana.
Vse podrobne informacije in potovalne prospekte daje in prijave sprejema Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Telefon 35-23. Vabljeni obrtniki, kakor tudi prijatelji obrtništva.
Vesti zadnjih dveh tednov
Maršal Goring je izjavil, da Čehi ne bodo služili v nemški armadi, pravico pa bodo imeli vzdrževati le policijo. Da se odpravi nezaposlenost na češkem je že dal potrebne ukrepe, da se zaposlijo delavci na Češkem.
Dr. Hacha je izdal poziv na češki narod, da prepusti bodočim rodovom skrb za razjasnitev sedanjih dogodkov in da sprejme sedanje razmere možato. Nemčija bo branila Čehe na zunaj, notranjo varnost pa si bodo zagotovili z lastnimi sredstvi. Gospodarsko življenje češke bo v skladu z gospodarskimi interesi Nemčije.
Slovaška bo sicer tudi pod protektoratom Nemčije, toda ne bo v okviru raj-ha, kakor češka. Slovaška bo nekak do-minij Nemčije, češka pa njen protektorat. Ne bo pa mogla Slovaška vzdrževati svoje vojske, ker je brez denarja in 1. aprila ne bo mogla plačati vojakom plač. Rudna bogastva Slovaške bodo vsa prešla v nemške roke, ker Slovaki nimajo kapitala za izkoriščanje svojih rudnih bogastev.
Francoska in angleška vlada sta sporočili nemški vladi, da ne moreta priznati legitimnosti nemške okupacije Češke. Enako je odgovorila na nemško sporočilo o zasedbi češke sovjetska vlada in enako je odgovorila tudi washington-ska vlada.
pač ne more zahtevati. Zato je nasta-
Londonska vlada je obvestila nemško vlado, da smatra, da pomenijo zadnji dogodki odpoved monakovskega sporazuma ter obveznosti o miroljubnem sodelovanju. Angleška vlada smatra nadalje za nezakonite spremembe, ki so nastale z vojaškim posredovanjem na Češkem in Slovaškem. Enako izjavo ko angleški veleposlanik je podal nemški vladi tudi francoski veleposlanik. Angleški veleposlanik v Berlinu je bil poklican v London, da poroča angleški vladi. V istem namenu je odšel tudi francoski berlinski veleposlanik v Pariz.
Na slavnostni večerji v čast predsednika Lebruna je imel angleški kralj Jurij VI. zdravico, v kateri je med drugim dejal: Francosko angleški odnošaji se dostikrat proslavljajo, toda še nikdar niso imeli tako velik pomen kakor sedaj. Naša dva naroda se lahko ozreta nazaj na vrsto stoletij, ki jih ne izpolnjuje le junaštvo, temveč tudi veliki uspehi v znanstvu in umetnosti. Praksa demokratičnih vlad je dala našima narodoma ustanove, po katerih se najbolj zgovorno izražata svoboda in pravica, ki ju naša naroda enako ljubita. Naša naroda se zavedata tudi skupnosti, ki ju veže.Pre-pričan sem, da bodo mogli naši državniki še uspešneje sodelovati, kar bo le usluga miru. Obe naši vladi sta pripravljeni čim več storiti za mir, ne bosta pa sodelovali pri nobeni ureditvi, kjer se kršijo načela, ki morajo vladati v odnošajih posameznih držav. Zavedamo se težav, ki so nam na poti, vendar pa gledamo z zaupanjem v bodočnost, ker se zavedamo svoje sile, svojih intelektualnih in drugih vrlin.
Predsednik Lebrun pa je odgovoril: Prijateljstvo Francije in Anglije je zakoreninjeno v moralni zavesti. Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globoko ter sta se oba naroda izjavila za načela, ki so tako za posameznika, kakor za cele narode najvišji razlog, za katerega se splača živeti. Iz teh idealov črpamo svojo moč in to nam daje pogum, da bomo tudi v bodoče spoštovali ta načela. Naše čustvo časti, pravice, človeškega dostojanstva, spoštovanje sporazuma in dane besede, naša vdanost svobodi govora in tiska, nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, naša ljubezen do miru, vse to so naša načela, po katerih živimo. Kadarkoli so bila ta naša načela ogrožena, je zahteval narod, da se naše oboroževanje poveča. Na ta način delamo za mir, ker sicer noben narod, ki mu mir ni zajamčen, ne bo doživel blagostanja:
ZAHVALA
Mnogobrojnemu številu častilcev k moji 70-letnici se najprisrčneje zahvaljujem za izražene čestitke in njihove želje, da naj vztrajam tudi v naprej v borbi za dobrobit obrtnega stanu. Zavedam se, da je še vse polno nedostatkov, ki jih je treba popraviti odnosno preprečiti, zlasti mislim na šušmarstvo in nelojalno konkurenco, ki ogražata napredek kakor tudi obstanek našega legalnega obrtništva. Vzbujati je treba dandanes bolj kakor kdaj poprej stanovsko zavest za skupno složno delo, ker le v stanovski slogi najdemo izhod pred velekapitalom in veleindustrijo. Zagotavljam in obljubljam, da bom storil ob vsaki priliki le to, kar mi velevata stanovska zavest in poštenje. V tem smislu se vam zahvaljujem. — Malovič Matko, mizarski mojster in lastnik pogrebnega podjetja Novo mesto.
Prepoved ustanavljanja veleblagovnic podaljšana le do konca 1939
Ministrski svet je izdal na predlog trgovinskega ministra uredbo, s katero se do konca decembra 1939 prepoveduje ustanavljanje veleblagovnic v državi kot tudi njih podružnic.
S tem je obnovljeno stanje, kakršno je bilo pred novim letom 1939. Bati se je zato, da bo v decembru 1939 zopet nastala ista negotovost ko lani.
Zato znova predlagamo, da se že enkrat napravi celo delo in izda uredba o prepovedi veleblagovnic, kakor so jo predlagale naše zbornice, ki so pač za takšna vprašanja najbolj kompetentne. Ta načrt uredbe je v resnici jasen in edino ta načrt popolnoma zadovoljuje trgovstvo. S sprejetjem tega načrta uredbe pa bi bili rešeni tudi te nerodnosti, da vsako leto doživljamo nove boje in nova razburjenja zaradi veleblagovnic. Ali je to res treba f
■ Odseki so proračunane zneske skoraj v celoti izkoristili, in sicer:
odsek	neizkoriščenih
industrijski	180.098	9.902
trgovski	290.971	1.028
gostinski	114.999	—
obrtni (brez poviška taks) 580.141	33
Zbornično čisto premoženje se je zvišalo za 47.165 na 2,717.743 dinarjev.
Sklad ZPU je imel 450.901 din dohodkov ter se je njegovo premoženje povečalo za 19.904 na 105.849 din.
Sklad za zgradbo muzeja za umetno obrt se je zvišal za 27.981 na 129.177 dinarjev.
Pokojninski sklad zb. nameščencev ne spada sicer v pristojnost zborničnega sveta, a je zaradi popolnosti slike dodano tudi poročilo o skladu. Znaša 6,627.259 din. Izdatkov je imel 501.057, od tega za pokojnine 359.416 din, dohodkov pa 524.681 din brez dotacije zbornice.
Računski zaključek je plenum odobril.
Zbornični svetnik Zadravec je nato prečital zapisnik o pregledu zborničnih računov za 1. 1938., ki so ga sestavili zbornični člani gg. Kastelic, dr. Pavlin, Šerec in Zadravec v navzočno* sti glavnega tajnika Mohoriča kot po-lagatelja računov in knjigovodje Logarja. Poročilo se glasi:
Nadzorstveni odbor je vse zaključne račune v posameznih postavkah razčlenil in ugotovil, da se končne vsote točno ujemajo s knjižbami. Poedine knjižbe so bile tudi primerjane s knjižnimi prilogami, pri čemer se je tudi v tem pogledu ugotovila soglasnost.
Premoženje posameznih zakladov ob koncu leta 1938. znaša:
1. pri zborničnem zakladu dinarjev 2,717.743.42;
2. pri fondu za zgradbo muzeja kralja Aleksandra I. Zedinitelja za umetno obrt din 129.177.13;
3. ,pri fondu Zavoda za pospeševanje obrta din 105.849.45.
Pri pregledu knjig, knjižnih zaključkov in zaključnih računov se je ugotovilo, da so vsi zbornični odseki poslovali v okviru svojih proračunov, kar velja tudi glede skupnih izdatkov. Ta okolnost posvedočuje še prav posebtio vestnost, s katero je bil zbornični proračun za leto 1938. sestavljen.
Temu nasprotno pa pri zaključnih računih Zavoda za pospeševanje obrti tega ni bilo mogoče povprek ugotoviti. Tako izkazuje na primer dejansko stanje izdatkov Zavoda za pospeševanje obrta nap ram proračunu: pri »raznih tečajih in predavanjih« (postavka 1. in 2.) rednih izdatkov prebitek od okroglo 34.000 din oz. 26.000 dinarjev, na izdatkih za potovanja pod naslovom »obrtne razstave« (postavka 6) okroglo 20.000 din ter na odškodnini za dežurno delo (postavka 3) okroglo 9.000 din več izdatkov. Nadalje se je štedilo na »pripomočkih za tečaje in predavanja« (postavka 12), ki izkazuje prihranek skoraj 40.000 din, pač pa, ne da bi bilo kritja v proračunu, se je izdal za berlinsko razstavo, razen državne podpore, še znesek 97.000 din. Pri postavki »Podpore obrtnim organizacijam za tečaje« se je mesto preliminiranih din 10.000.—, izrabilo samo din 1.500.—.
Nadzorstveni odbor smatra za umestno priporočiti, naj bi se v bodoče stremilo, da bi se bodoči proračun Zavoda za PO gibal v večjem soglasju z dejanskimi potrebami. Priporočilo bi se v bodoče tudi »razne izdatke« tega fonda nekoliko bolj razčleniti, s čimer bi bil omogočen lažji pregled.
Na podlagi izvršene revizije se soglasno sklene predlagati plenumu zbornice;
1. računski zaključki zbornice, fonda za zgradbo muzeja Kralja Aleksandra I. Zedinitelja za umetno obrt. in fonda zborničnega zavoda za pospeševanje obrti za poslovno leto 1938. se odobre in naj se predložijo g. banu dravske banovine v Ljubljani;
2 zborničnemu gen. tajniku gospodu Ivanu Mohoriču kot računodajalcu se da absolutorij.
Zb. ppred. Ogrin pravi, da se je gra* jalo njegovo postopanje. Toda berlinska razstava je prišla nepričakovano in je veljala 100.000 din. Denar se je zato moral vzeti drugod. Nič se pa ne omenja, da smo letos prvič dobili od države 65.000 za zavod in da je bilo 20.000 din prebitka.
Zb. svet. Rebek prosi za razna pojasnila, ker na seji obrtnega odseka teh
pojasnil ni mogoče dobiti. Tako glede nastavitve sina g. Ogrina. G. Ogrin pojasnjuje, da mora nekdo pisati na stroj in lepiti znamke, ker se to od njega
ključnih računih, ki so bili soglasno sprejeti, je prišlo na dnevni red vprašanje sipo razuma glede avtonomije obrtnega odseka. Predsednik g. Ivan Jelačin je poročal, da je bil že na zadnji plenarni seji izvoljen medodsekovni odbor, ki je vprašanje avtonomije zborničnih odsekov temeljito proučil. Na seji 13. marca t.. 1. je bil na predlog zborničnega podpredsednika g. Skubi= ca, predsednika trgovinskega odseka g. Smerkolja, zborničnega svetnika g. Krejčija in na dodatni 'predlog zborničnega svetnika g. Kavke sprejet naslednji sporazum:
1. V čl. 24. zbornične uredbe j^ zagotovljena vsem odsekom popolna avtonomija. Vsi odseki naj poskrbe, da se ta avtonomija v celoti varuje in izvaja. Obstoji skupna zbornica z enim predsednikom, eno blagajno in enim računodajnikom, vendar pa razpolagajo odseki v lastnem avtonomnem delokrogu s krediti, ki so jim dodeljeni v skupnem proračunu za izvrševanje nalog odseka. To velja tako za obrtni odsek, kakor tudi za ostale odseke.
2. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI naj se izloči iz sestava zbornice in naj se preosnuje v nov zavod kot samostojna pravna oseba. Tak zavod bo zbornica podpirala s subvencijo, določeno v vsakoletnem zborničnem proračunu.
3. Da dobi ta sporazum pravno podlago in da se ne bo mogel izigravati, ga potrdi tudi plenarna seja zborničnega sveta s tem, da odobri vso dosedanjo uvedbo avtonomnega poslovanja odsekov, da se zavaruje avtonomU ja odsekov tudi za bodoče in da se tako izvaja.
4. Gospod zbornični predsednik izjavlja, da bo v svojem svojstvu kot zbornični predsednik od svojih funkcij prepustil nekatere zadeve pbsameznih odsekov, ki pripadajo njih izključnemu delokrogu, po sporazumu posameznim odsekovim predsednikom, da skv-be za njih izvršitev.
5. Soglasno se končno sklene, da se ta sporazum predloži vsem odsekom v izjavo, nakar skliče predsednik g. Jelačin še pred prihodnjo plenarno sejo ponovno sejo medodsekovnega odbora, ki naj sklepa o nadaljnjih ukrepih.
O tem sporazumu so tudi vsi odseki razpravljali ter sklenili: industrijski odsek je v prisotnosti od 12 od 16 članov soglasno sklenil, da odobrava ta sporazum v prepričanju, da bo z njim zagotovljen mir v Zbornici in omogočeno delo skupne zbornice. Če pa bi do tega miru ne prišlo izjavlja, da bo delal za ustanovitev lastne industrijske zbornice.
Seja trgovinskega odseka se je od 16 udeležilo 15 članov, ki so soglasno odo= brili sporazum z dostavkom, da ga smatrajo za zadnji poizkus mirnega dela v Zbornici in vsako novo debato avtonomije obrtnega odseka odklanja-jo.
Prav tako se je soglasno izrazil tudi gostinski odsek.
Obrtni odsek pa je zboroval 21. marca in od 20 članov se je 8 izreklo za sporazum, 9 članov in g. Ogrin pa so podpisali izjavo, da vztrajajo na svojem prvotnem načrtu o avtonomiji obrtnega odseka, ali pa bodo nastopili za samostojno obrtniško zbornico.
Za sporazum se je torej izreklo 43 članov proti pa 10. Potrebna dve tre-tinska večina je torej za sporazum.
K besedi se je takoj oglasil g. Ivan Ogrin, ki je prečital naslednjo izjavo: »Včeraj smo na odsekovi seji glede avtonomije obrtnega odseka izglasovali: Sklenilo s^je, da v tako važni zadevi morajo vsi svetniki podati svoje mnenje. iSjavzočnih je bilo 17 članov, 3 pa so bili zadržani oziroma bolni. O teh dveh sta dva odsotna, to je g. Kavka in Zadravec, že podala svoji mnenji, za tretjega, t. j. g. Midoferja, pa se je sklenilo, da v roku 3 dni poda svoje mnenje. Stavil se je pismeni predlog, da se da obrtnemu odseku popolna avtonomija, in sicer do 1. junija t. I, ako pa ne, pa se odločimo za samostojno zbornico. Za ta predlog je glasovalo 10 svetnikov ter so ta predlog tudi podpisali. Med njimi je bil tudi pred-
vil sina, da mu to dela.
Predlog nadzorstva je bil nato sprejet.
sednik Ogrin in ker je po zborničnem statutu predvideno, da kamor glasuje pri enakih glasovih predsednik, je sma-tran predlog za sprejet. Od ostalih članov je izjavil g. Zadravec tako, da se glasovanja abstinira, njegovo izjavo je podal g. Urbas. Za neki spora* zum, da ostane sporazum tako kot je dosedaj, pa je glasovalo 8 svetnikov. Ker je tako preje omenjeni predlog dobil večino, zahtevam, da se to respekti-ra ter da se nadaljujejo pogajanja v smislu predloga. Ako pa zbornica to odkloni, pa v smislu predloga smatram, da se zbornica ne mara pogajati z obrtnim odsekom in prosim, da se kot končni sklep v smislu tega predloga odda banu kot nadzorni oblasti.«
Sledila je debata, v kateri je g. zbornični svetnik J. Zadravec pojasnil, da je njegov glas napačno tolmačen. Vzdržal se je glasovanja v protest proti postopanju predsednika Ogrina. Čisto nepravilno je zato šteti njegov glas, kakor da bi se izrekel za stališče podpisnikov izjave.
Zbornični svetnik g. Josip Rebek pripominja, da se je vprašanje avtonomije obrtnega odseka od vsega začetka razpravljalo v odseku tako, da bi se našo grupo prikazalo kot nasprotnike te avtonomije. G. Ogrin hoče prikazati stvar tako, kakor da so pristaši g. Rebeka proti obrtniški politiki. Nato je g. Rebek prečital izvleček zapisnika seje obrtnega odseka, ki se je vršila dan popreje, kjer je g. Ogrin trdil, da se obrtniki zapostavljajo pri predsed-stvenih sejah Zbornice za TOI. Kakor je razvidno iz zapiskov, je zbornični svetnik g. Iglič zavračal njegove trdi* tve in zanikal njih istinitost za to je predsednik g. Ogrin izjavil; »Odgovoriti moram g. Igliču, ki pravi, da se predsedniku obrt. odseka ni godila nobena krivica. Res pa je, da je tako bilo in da tako ne more iti več naprej. Zavod je imel lepe prihranke, ki so bili zamrznjeni. Šlo je zato, da sc ti zneski zamenjajo za svet, ki bi moral biti zavodov, ker je bil denar od za* voda hranjen. Pa so rekli, .da bo svet last skupne zbornice in tega nismo mogli preprečiti. Dalje je bilo v zbornično službo sprejetih 6 uradnikov, pa pri nastavitvi nismo imeli nobene besede, češ, da obrtniki nič ne plačamo (medklic g. Rebeka: to so osebne stvari.) Že vemo, kedaj gre za osebne stvari. Reklo se je na neki seji predsedstva, da smo mi obrtniki zatirjevalci pomočnikov (medklic g. Rebeka: to so rekli? Zakaj niste tega že prej povedali?) Pri takih stvareh ne moremo potrpeti in zato sem šel iz vsake seje predsedstva žalosten, kako da obrtniki nič ne pomenimo.« Zato stavi ja zbornič. svetnik Rebek predsedniku Zbornice vprašanje, ali je res, da se v predsedstvu žaljivo postopa z g. Ogrinom. Če je to res, potem mora protestirati proti takemu postopanju in vzeti g. Ogrina v zaščito, ker ne more dopustiti, da bi se predsednik obrtnega odseka na tak način omalovaževal. Če pa'ni res, zahteva pojasnila.
Predsednik Jelačin je takoj nato izčrpno odgovoril na vsa ta vprašanja. Pojasnil je najprej, kako je bilo s prihranki. Soglasno se je sklenilo na seji predsedstva, da se izkoristi prilika in da se za hranilne knjižice Kmetske nakupijo parcele ter se je kupila ena na Dolenjski, druga pa na Tyrševi cesti. V ta namen se je porabilo 7 knjižic z 1,450.000 din vlog. Od teh je bila ena knjižica z 230.000 dinarji last ZPO. Kupile so se parcele, ker se je upravičeno sklepalo, da bo vrednost teh parcel bolj narasla, kakor pa so znašale obresti Kmetske. Ko so se kupile te parcele, se je naravnost mislilo na to, da se bodo zamenjale za primerne za obrtni dom. Zbornica bi za ta obrtni dom tudi prispevala in dala skupno pač mnogo več, kakor pa je bila vrednost knjižic ZPO. Tako je tudi svoje dni dala za Trgovski dom. Zato je več ko iz trte izvito, da se je zbornica hotela po lastiti tega denarja. Ne le tistih 230.000 din, temveč celo stavbišče bi šlo za obrtni dom.
Glede nastavitve uradništva pa je stvar naslednja. O namestitvi se je razpravljalo na predsedstveni seji, na ka-
Vprašanje avtonomije obrtnega odseka
Po končani debati o zborničnih za-
teri je bil navzoč tudi podpredsednik Ogrin, ki pa je od seje odšel, ker je bil med prosilci tudi njegov sin, ki pa ni bil nastavljen.
Naravnost izmišljotina pa je, da bi bili mi kakšni zatiratelji obrtništva. Nasprotno je res in prepustil sem g. Ogrinu, da je izvrševal posle, ki so pri« padali v mojo funkcijo. Absolutno tudi ni res, da bi se kdaj koli govorilo na predsedstvenih sejah, da obrtniški mojstri izkoriščajo pomočnike. Še manj je res, da bi se zahteve obrtnikov omalovaževale ali da ne bi upoštevali predsednika obrtnega odseka. Ravno nasprotno je res, da smo bili vedno iskreno za sodelovanje z obrtniki, ker smo bili za skupne zbornice in smo pač tudi vedno lojalno sodelovali. Toda z g. Ogrinom je križ.
G. Rebek se je s tem pojasnilom zadovoljil in pripomnil, da se vedno raznaša med obrtništvom, kako grdo postopa Zbornica z obrtniki. Z raznašanjem takih stvari se obrtništvo namenoma indisponira proti Zbornici. Če hoče g. Ogrin ločeno Zbornico, potem naj to odkrito pove. K besedi se je prijavil zbornični svetnik Litrop, ki je glede na pojasnila v plenumu preklical svoj podpis na izjavi g. Ogrina in ob* enem omenil, da je podpisal izjavo, ne da bi poznal besedilo, ker je bil napačno informiran in ker sploh ni vedel za sporazum, ki se je sklenil med odseki. Nato se je razvila živahna debata o postopanju g. Ogrina, ki je poslal na občni zbor združenja čevljarjev v Ptuju kot predstavnika Zbornice g. Kresala (tajnika Ogrinove obrtniške organizacije in urednika Slov. obrtnika,) na zborovanje pekovskih mojstrov v Ormožu pa je delegiral namesto' tamo-SnJega zborničnega svetnika g. Zadrav-Ca> ki je sam te stroke, zborničnega Svetnika g. Bureša, ki je urar iz Maribora. G. predsednik Jelačin omenja, da je pričakoval, da bo g. Ogrin lojalno izvrševal agende, ki mu jih je prepustil. G. Ogrin je nato odgovarjal na nekatere očitke, ki so padli na njegov račun in je popravil svojo prejšnjo izjavo, češ, da niso žaljivke padle v zborničnem predsedstvu, temveč od nekega člana zborničnega predsedstva, na seji finančnega odseka.
(Zbornični svetnik g. Čeč: »ali mislite mene?«)
Zb. svet. Iglič obžaluje, da se vedno premljevajo v plenumu zadeve iz obrtnega odseka. Toda samo v plenumu ne pa v odseku morejo dobiti člani obrtnega odseka informacije. Zdi se mu, da je vsa akcija za avtonomijo nastala le zato', 'ker se bližajo volitve v zbor* nico. Hannilbal ante portas! Zeli, da bi bilo konec tega, da se pere naše perilo v plenumu!
Zb. svet. Šimenc spominja na stari boj za ločene zbornice ter naglaša, da bo imelo obrtništvo kmalu priliko, da se izjavi, če je za skupne ali ločene zbornice.
Zbor. svet. Čeč je nato prav odločno in odkrito povedal svoje mnenje. Hoče čiste račune ter je zato že večkrat kritiziral delo obrtnega odseka, ker se tu dela vse preveč familiarno. Navaja par takšnih primerov. Konsta-tira nadalje, da se je sklenilo, da ne sme nobeden član zborničnega sveta biti dobavitelj Zbornice, niti se ne smejo nastavljati njegovi sinovi. To pa se ne izvaja. Omenja tudi, da je upravo parcele prevzel sam in da jo upravlja seveda gratis, dočim je g. Ogrin predložil račun. Zavrača, da bi kdaj nastopil proti avtonomiji obrtnega odseka, temveč hotel je le eno: red! (Odobravanje.)
Zb. svet. Senčar omenja, kako težka napaka in kako težke posledice so bile, ker je g. Ogrin delegiral na občni zbor tamošnje čevljarske zadruge gospoda, ki ni ne zbor. svetnik ne njegov namestnik. Iz nacionalnih vzrokov želi, da se takšne napake ne bi več storile.
Zb. svet. Ambrožič pravi, da v obrtnem odseku ni mogoče govoriti, ker se vsaka beseda tolmači napačno, češ da smo proti avtonomiji obrtništva. Če bi podeželski obrtniki poslušali današnjo razpravo, bi prav čudno gledali.
Pred. Ogrin je nato reagiral na ne* katere očitke in med drugim dejal, da je očistila parcelo družba, katere poslovodja je on. Računala pa je le po običajnih cenah. Če je koga drugega delegiral na zborovanja, za to zbornico ni nič veljalo.
Zb. svet. Stane Vidmar: Ta razprava se sedaj vleče že dve uri in postaja vedno bolj neokusna. Izgloda, da gre za osebo g. podpredsednika Ogrina, ki ne loči dobro svoje in obrtniške interese. Mora reči, da zaradi teh obrtniških debat pada nivo razprav od seje do seje. Zaradi teh prerekavanj z g. Ogrinom zastaja vse drugo delo: Namesto, da bi razpravljali o tem, kako zaščititi naše gospodarstvo, se prerekamo a tem, če bo odvažal smeti s parcele g. Ogrin ali kdo drugi. Mislim, da je industrijski odsek dovolj jasno povedal, da mora biti teh neplodnih prerekanj konec.
Zb. svet. Fazarinc naglaša, da je treba zaradi razčiščenja pojmov povedati, da nekateri gospodje iz obrtniškega odseka, in med njimi tudi g. Ogrin, vozijo na dveh kolosekih. Izjavljajo se za skupne zbornice, drugod pa izjavljajo, da zahtevajo ločene zbornice. Za visokega zastopnika zbornice je to nedopustno. Res je, da zapravljamo čas s to debato in zato apelira na obrtnike, da sprejmejo sporazum in napravijo konec temu mučnemu položaju. (Odobravanje.)
V	zaključnih besedah je predsednik g. Jelačin podal še nekatera pojasnila ter je med drugim omenil, da je napačno naziranje g. Ogrina, češ da pot g. Kresala na občni zbor v Ptuju ni povzročila Zbornici nobenih stroškov, ker ne gre za stroške, temveč za to, da sme zbornica poslati na občni zbor le svojega člana, ker je po zakonu nadzorstvena oblast nad združenji.
Naglašal je, da obrtniki niso vedno pravilno poučeni o delu Zbornice, o čemer se je osebno prepričal na obrtniškem taboru v Št. Vidu. Poudarjal je, da je vedno šel obrtnikom čim bolj na roko, da pa se je njegova ustrežljivost dostikrat izigravala. Pozval je še zbornične svetnike, da pri glasovanju upo* števajo da gre za sporazum, ki ima namen, ustvariti mirno sožitje v zbornici.
Pri glasovanju se je izkazalo, da so le štirje zbornični člani glasovali proti sporazumu od celotnega števila navzočih 47 zborničnih članov. Prot.i sporazumu so glasovali gg. Ogrin, Šimenc, Klabučar in Virbnik. Glede na rezultat glasovanja je g. Ogrin zapustil zbornično dvorano z izjavo, da to še ni zadnja instanca.
Pri zadnji točki dnevnega reda so bili stavljeni številni samostojni predlogi, tako je zbornični svetnik Rojnik stavil predlog za zboljšanje poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa.
Zbornični svetnik Pintar je predla* gal, naj Zbornica opozori merodajne faktorje na nujno potrebo, da država iz svojih davčnih dohodkov prispeva za novi narodni sanitetni fond vsaj toli-liko, kolikor je doslej prispevala za zdravstvene namene, da se preprečijo nove dajatve. G. Pintar je stavil še drug predlog glede posebne davčne doklade, ki se uvaja z novim finančnim zakonom. V imenu gostinskega odseka je predsednik tega odseka g. Majcen stavil predlog, da se Zbornica zavzame za ukinitev takse na oskrbnino na letoviščih, ki jo uvaja uredba o narodnem sanitetnem fondu. Zbornični svetnik g. Ambrožič je podal predlog, da se spremeni določba, po kateri se poviša skupni davek na poslovni promet na usnje od 8.2 na 12% namesto dosedanje banovinske trošarine na čevlje, ki so jo plačeVhle le tvornice, med tem ko bo dražje usnje plačeval vsak čevljar.
Zbornični svetnik g. Iglič je podal predlog za znižanje voznih cen za poučne ekskurzije obrtniških-nadaljeval-nih šol.
K občnemu zboru Zanatske banke v Beogradu
Dne 19. t. m. se je vršil v Beogradu XH. občni zbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije d. d., ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Milan Stojanovič. Po obširnem poslovnem poročilu, ki ga je podal ravnatelj g. Milan Dragič, se je razvila razprava. Med drugimi je govoril tudi g. Rebek Josip, predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino.
Poudarjal je, da nam poročilo upravnega odbora za preteklo leto dovolj jasno dokazuje, da se ta veliki obrtniški denarni zavod zaveda svoje vloge, ki mu je dana pri gospodarskem napredku našega obrtništva. Vse panoge zavodovega po-
slovanja so pokazale splošni napredek, kar koristi bančnim delničarjem kot tudi dolžnikom. Povečano dividendo bodo delničarji z odobravanjem sprejeli, a glavno pri tem je pač dejstvo, da se potom rastoče dividende popravi sedanja vrednost delnic. Zavedati se moramo, da na občinstvo slabo vpliva dejstvo, da delnice ene pol državne priviligirane ustanove veljajo samo polovico njene nominalne vrednosti. Delo v tej smeri je treba nadaljevati, da dobe akcije vsaj svojo prvotno nominalno vrednost.
Vsled razmaha bančnega poslovanja upamo, da se bo znižala obrestna mera za dolžnike. Država pa naj izplača še njen zaostanek na bančnem kapitalu in s tem pripomore do čim prejšnjega znižanja obrestne mere.
Vsak dan se kaže večja potreba po dolgoročnih kreditih. Obrtnik rabi danes tudi kapital za večje investicije, ki pa se ne morejo amortizirati v 5 letih, kot to predvideva naša banka. Koristno bi bilo, da tudi Zanatska banka uvede novo vrsto hipotekarnih posojil po tekočem računu, kot je to pred kratkim uvedla v svoje poslovanje Državna hipotekarna banka.
Uprava banke naj dalje posveča posebno pažnjo in nudi širokogrudno svojo pomoč obrtniškim nabavljalnim in produktivnim zadrugam. Prepričani smo, da bo obrtništvo moglo uspešno konkurirati z industrijo edino z združevanjem v svojih gospodarskih zadrugah.
Pri volitvah v centralno upravo Za-natske banke je bil izvoljen za njenega člana g. Urbas Miroslav, dosedanji član poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani. S tem je postal g. Urbas Miroslav tudi predsednik poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani na mesto dosedanjega predsednika Lovra Pičmana, ki je izpadel iz poslovnega odbora podružnice Zanatske banke v Ljubljani in tudi prenehal biti član centralne uprave v Beogradu.
Gosp. zadruga ključ, mojstrov v Ljubljani
Dne 15. marca se je vršil redni občni zbor Gospodarske zadruge ključavničarskih mojstrov v Ljubljani. Na mestu je, da se naš list spomni s pohvalnimi besedami ene najpomembnejših obrtniških gospodarskih zadrug, ki so bile ustanovljene zadnja leta.
Poldrugo leto je, kar je začela ta zadruga s poslovanjem. Združila je v svojem krogu ključavničarje, največ iz Ljubljane in bližnje okolice. Skromna so bila sredstva, težak začetek, ali vztrajna volja je zmagala. Danes lahko rečemo, da si je ustvarila temelj, na katerega more s trdno zavestjo graditi svoje nadaljnje uspehe v korist svojemu stanu. In če lahko zaznamujemo tako lepe uspehe v ključavničarski stroki, zakaj bi ne stopali po istih stopinjah obrtniki raznih drugih strok. Složni bomo obrtniki dosegli mnogo, nesložni ničesar.
O	intenzivnem in požrtvovalnem delu uprave in nadzora svedoči 42 sej, ki jih je imela zadruga tekom preteklega leta. K tako požrtvovalnemu delu vodstva so prispevali vsi zadružniki s tem, da so se oklei ili zadruge s polnim zaupanjem v veliko delo, ki ga hoče zadruga izvesti v nadaljnjih letih. Sami člani ugotavljajo, da jim je zadruga okrepila stanovsko zavest, da težave, ki tarejo obrtnika, laže prenašajo, ko slutijo, da se jim v složnem delu obeta lepša prihodnost. Koristi, ki jih nudi ta ustanova svojim članom, so velike: zavedajo se dolžnosti rednega plačevanja svojih faktur, poučeni so o cenah za surovine in izdelke, zato radi odštejejo denar za blago, ko ugotovijo, da jim zadruga nudi blago najceneje.
V	gospodarskem razmahu zadruge vidijo svoj napredek. Vse to so gonilne sile, ki usposabljajo obrtnika k napredku.
Zadruga šteje 33 članov, kar je za začetek mnogo. Delo se vrši s previdnostjo in vsakemu nadaljnjemu razmahu je predpogoj trden premišljen program. Uspeh zadruge je več ko povoljen, saj izkazuje prebitek, ki ga ni nikdo pričakoval, in vse to gre v zopetno korist članstva.
Z ozirom na nov zakon o gospodarskih zadrugah, je zadrpga spremenila prvotni naziv in se bo odslej imenovala: »Žele-z o - p r o m e t«, nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
S	tem je podana možnost za pristop v članstvo ne samo ključavničarjem, ampak vsem obrtnikom kovinskih strok. Krog in delovanje zadruge se bo s tem razširilo, kar je zopet dokaz dobro in solidno začete akcije v korist obrtništvu.
Tej koristni zadrugi izrekamo željo, da bi našla posnemalce, ako vzamemo našo slovensko prislovico, ki pravi, da dobri zgledi vlečejo.
Iz naših organizacij
Občni zbor
OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V ŠIŠKI
Dne 19. marca 1939 se je vršil v prostorih tovariša Mihaela Kavčiča občni zbor Obrtnega društva v Šiški. Občnega zbora se je udeležilo skoraj vse obrtništvo tega okraja, iz česar se vidi, da se obrtništvo dobro zaveda, da jih bodo le
I	njihove zdrave roke in zdrava pamet peljale v boljšo bodočnost ter da bodo le v slogi uspešno napredovali. Občni zbor se je razvil v lepo manifestacijo rokodelskega stanu, ki je živo povezan v tej svoji organizaciji, saj deluje že 18 let v procvit svojega stanu in dobrobit članstva.
Predsednik g. J. Kurnik je ob tej priliki obširno poročal o delovanju odbora v preteklem letu. Ob tej priliki je tudi omenil, da je odboru v veliko priznanje, da so se občnega zbora udeležili tudi obrtniki, ki do sedaj niso bili člani, a upa, da jih že danes lahko pozdravi kot člane te prekoristne ustanove rokodelskega stanu.
Blagajniško poročilo, kakor tudi vsa ostala poročila funkcionarjev, so bila za društvo zelo razveseljiva.
Na tem občnem zboru je pristopilo večje število novih članov. Izvoljen je bil dosedanji odbor, le da sta še poleg tega izvoljena v upravni odbor g. Malenšek in g. Seršen.
Na splošno željo članstva je bilo k občnemu zboru tudi vključeno predavanje o starostnem zavarovanju ter o funkcijah združenj.
Predavatelj društveni tajnik g. Perko Matija je nazorno orisal načrt zakona o obrtniškem zavarovanju, ter slušateljem jasno obrazložil pomen tega zakona za obrtništvo, kakor tudi bremena, ki bodo nastala s tem. Nadalje je predavatelj tudi obširno obrazložil pomen in delovanje obrtnih združenj ter dolžnosti in obveznosti obrtništva do njih.
Občni zbor se je zaključil po razgovoru o raznih davščinah in tekočih vprašanjih , na splošno zadovoljstvo članstva.
Perko Matija.
OBRTNIŠKI PRAZNIK V LJUTOMERU
V	nedeljo na praznik sv. Jožefa je priredilo Trgovsko-obrtno društvo v Ljutomeru svojo tradicionalno obrtniško proslavo. Po maši se je ob 10. uri vršilo v restavraciji »Triglav« veliko zborovanje.
Predsednik g. Reich Ciril je zborovanje otvoril in pozdravil prisrčno vse navzoče, zlasti pa tajnika Zveze obrtnih društev za dravsko banovino g. Igliča in se mu takoj toplo zahvalil za njegovo udeležbo na njihovi manifestaciji. Uvodoma je pojasnil v lepih besedah pomen tega obrtniškega praznika, ki nam daje priliko, da vsako leto v skupnem nastopu vsega obrtništva na novo poudarjamo in opominjamo merodajne faktorje, da je treba energičnih mer za zboljšanje težkih prilik in gospodarskega položaja. Izrazil je posebno željo z ozirom na nevzdržne gospodarsko-socialne prilike in odločno zahteval, naj se vendar že enkrat uslišijo upravičene prošnje obrtnega stanu in se mu zasigura ona zaščita in pomoč, kot so jo deležni ostali stanovi.
Po pozdravnih in uvodnih besedah je poročal tajnik Zveze g. Iglič, ki je pozdravil navzoče v imenu zadržanega predsednika g. Rebeka Josipa in v imenu Zveze obrtnih društev sploh. V svojem poročilu je navajal vse one momente, ki ovirajo napredek obrtništva in ogrožajo njegov gospodarski razvoj. Zakon o pobijanju šušmarstva, ki je že celo večnost predložen kot osnutek ministrstvu in za katerega se vrše neprestane borbe, še ni uveljavljen. Težke dajatve, nove socialne obremenitve in davčna vprašanja so tudi problemi, ki jih je treba temeljito preurediti in rešiti. Ogromne rokodelske delavnice v mariborski jetniš-nici, kjer se daje prilika, da odjedajo zaslužek poštenemu rokodelskemu mojstru oni, ki so zaslužili, da vse drugače prestanejo kazen za svoje prestopke, so
dovoljuje
5ečaj je čas, ča pohitite po srečko črž. razredne loterije u glauno kolektura
Vrelec sreče46
IMjv-IB	Dosedaj je domača kolektura »VRELEC SREČE« izplačala svojim naročnikom
ogromno število dobitkov kakor tudi premijo.
Da pa bo možnost Še večja zadeti velike dobitke in premije, zato prav vljudno vabi domača kolektura »VRELEC SREČE«, da si vsak nabavi pri njej srečko.
Domača kolektura »VRELEC SREČE« se odlikuje po velikem številu srečk raznih serij, ter hitri, točni in strogo solidni postrežbi ter takojšnjem izplačevanju dobitkov posluje v splošno zadovoljnost igralcev. Zato pohitite in še danes naročite srečke pri »VRELCU SREČE«, ker tu je sreča doma.
V novem kolu bo izplačala državna razredna loterija igralcem 65,000.000 dinarjev.
Žrebanje I. razreda 38* kola bo 14. aprila t.1.
Priporoča se Vam domača glavna kolektura »VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
CENA SREČK: četrtinka 90, polovica loo, cela $00 din.	Ljubljana — Beethovnova 14.
Kakršna je malta, tak je tudi zid in kakršen cement, tak beton!
To pravilo velja tudi v tehniki AVTOGENEGA VARJENJA kovin.
Kakršen dodatni material, tak je tudi zvarni šiv!
Z dodatnim materialom v obliki
ZVARNIH PALIC
se zvežeta pri varjenju oba robova kovine med seboj in pri tem je odločilne važnosti, da je material prvovrsten, ter v svoji kvaliteti vedno prilagoden kovinam in njih zlitinam, ki jih varimo v tehniški praksi.
Spreten avtogenski varilec se poslužuje le takih ZVARNIH PALIC in ZVARNIH PRAŠKOV, katere izdelujejo renomirane svetovne tvrdke na podlagi znanstvenih izkustev.
V	STALNI ZALOGI IMAMO:
I.a pobakrene palice za varjenje kovnega železa,
6	vrst specijalnih palic za varjenje jekla, palčice za varjenje sive litine, žico za varjenje Čistega aluminija, posebne palice za varjenje aluminijeve litine, material za varjenje elektrona (karterje), legirane palice za varjenje bakra in medi, dodatni material za lotanje,
razne vrste praškov za varjenje sive litine, bakra, medi, brona in aluminijevih zlitin.
AGA RUŠE
udružene jugoslovenske tvornice acetilena In oksigena d. d.	Ruše	pri	Mariboru
minn
mu
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ST. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice In tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki !
V vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Gg. frizerji!
Aparate za trajno ondulacijo — posamezne dele kakor tudi popravila — nudi najceneje
Grašič Ivan
proizvod aparatov za trajno ondulacijo ZAGREB, Gajeva 42
naravnost za obrtnika žaljive ugotovitve. Ni pravično in na mestu, da prav ti ogrožajo gospodarsko stanje in razvoj našega obrtnika, pomočnika in vajenca ter njihovih družin. Skrajni čas je, da država sprevidi in te nedostatke odpravi. Tudi pri javnih ustanovah in samoupravah naj se odpravijo dela raznih rokodelskih obrtov v lastni režiji, ker ta pripadajo izključno le davkoplačevalcu-obrtniku. Nadalje je omenil še vprašanje starostnega zavarovanja obrtnikov in se zavzemal za olajšanje predpisov pri oddaji javnih del. Veliko pažnjo polaga obrtništvo na svoj naraščaj, ki naj ga država, banovina in občine v izdatnejši meri podprejo zlasti v obrtno-na-daljevalnih šolah. Ob koncu je pozval vse navzoče na složno delo in stanovsko zavest, ter zlasti opozarjal na stanovski tisk, ki naj bo vodnik, duševna vez in javni tolmač naših stanovskih vprašanj in težkoč.
Po njegovih izvajanjih se mu je predsednik zahvalil in omenil, da je bil navzoč v Mariboru pri seji okrožnega odbora, kjer se je napadalo našega preza-služnega in neumornega borca-voditelj a g. Jakoba Zadravca. Zato predlaga, da se na današnjem velikem zboru izreče g. svetniku J. Zadravcu popolna zahvala in neomejeno zaupanje za njegovo koristno in požrtvovalno delo v borbi za zboljšanje prilik obrtniškega stanu. Predlog je bil z velikim aplavzom sprejet, ki sta ga še s posebnim poudarkom podkrepila tovariša Horvat in Semenič. Tudi zastopniku za ljutomerski okraj v zbornici za TOI g. Igliču so izrekli popolno zaupanje in priznanje. Končno je bila odposlana brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in ministru za trgovino in industrijo. Zahvalna pisma so se naslovila na Zbornico za TOI v Ljubljani, g. J. Zadravcu in Zvezi obrtnih društev v Ljubljani. S ponovno zahvalo vsem, ki se borijo za napredek obrtniškega stanu, je zaključil predsednik g. Reich lepo uspelo zborovanje.	Iglič.
Za velikonočne praznike
Vam nudimo po najnižjih cenah: moško perilo	otroške	čevlje
žensko perilo	moške	čevlje
nogavice	ženske	čevlje
rokavice	vseh	vrst
ročne torbice
Oglejte si naše cene!
ANT. KRISPER
LJUBLJANA Mestni trg 26	Stritarjeva	ul.	1—3
|	KREDITNO	DRUŠTVO	I
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
let posojila v tekočem računu, proti vknjižbi
.	V	.	11*.	v	•
in
in
poroštvu
tvrdkam.
vsem kredita zmožnim osebam
Lastna denarna sredstva so znašala 31. dec. 1938 Din 8,255.940.64, varnostni zaklad Din 1,215.350.— rezervni zaklad Din 1,183.820.—
čitajte in širite
OBRTNI VESTNIK!
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko-jugoslo venska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
:li!lll]ill!llllllllllllllllllllljii!IIIIIIIIIIIlllllllll|j!!lllllllll!l[ll[[|!illll!llllll|]l!lll![||lillll!lllilllilllll|||illll!il||lllljll!l]llilUi,i'
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.