102 103 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA obremenjujoča. Uprizoritvena verzija pripovedi dekletu podeli enakovreden položaj, omogoči ji, da s samostojno odločitvijo razreši lastno notranje navzkrižje in v procesu odraščanja simbolno zapusti ter odžaluje divji/ otroški svet. Velikani in Vile nastopijo kot del druge uprizoritvene zgodbe – o (pre- imenovanem) Marku, zagledanem v Metko, ki jo ugrabi povodni mož –, pri čimer velikani počnejo prav to, kar v Trdinovi istoimenski kratki bajki (se kamenčkajo z mlinskimi kamni, kadijo ogromne pipe, da cele Gorjance zavijejo v meglo, se pomastijo z volki in se ustrašijo človeškega glasu – in ne omembe božjega imena), Vile pa ohranijo svoje poglavitne značilnosti (dekleta, ki poznajo skrivnosti in sve- tujejo ljudem, si ob zarji razčesavajo svoje dolge lase, lepo pojejo in plešejo, a se maščujejo, če jih kdo opazuje) in nadomestijo črnošolca in mrliče, ki pri Trdini iz črnih bukev zaljubljenemu fantu napovedujejo, kje najti Metko, ki jo je povodni mož, ko je brez strahu sama hodila do Krke in prevzeta nabi- rala svetleče kamenčke in predmete (še ena premena glede na Trdinov zapis), zaprl v stekleno hišo pod reko. Marku, izgubljenemu in iščočemu v gorjanski noči, velikani in Vile pridejo na pot kot grozeče ali priljudnejše, a še vedno previdnost zahtevane prikazni na poti njegove želje in zadane naloge. Tako vključena v zgodbo, se bajeslovna bitja pokažejo tudi s svojimi »človeškimi« lastnostmi in slabostmi, kakor tudi človeške osebe v svojih preizkusih in soočenjih nastopijo v realnem spoju notranjih tenzij, moči in šibkosti, pre- udarnosti in zaslepljenosti. Uporaba in avtorska reinterpretacija avtohtonih motivov, ljudskih in Trdino- vih pripovedi pri tem stopa v dialog tako s preteklostjo kot sedanjostjo. S samo tradicijo pripovedništva, ki preči zgo- dovinski horizont, svetom, ki ga urav- nava ženski glas, ter bogato vsebinsko in uprizoritveno simboliko uprizoritev priklicuje spomin na izročilo našega prostora, čas magične povezanosti člo- veka z naravo in okoljem čutno prinaša v našo bližino ter obenem naslavlja mlade gledalce in njihov (notranji) svet. To je odprt odrski kozmos živega ritma glasov in teles, ki prepleta pravljično in stvarno ter (si) dopusti tudi trenutek za tišino, vdih in domišljijo. Ne nazadnje bi brez možnosti takšnega osebnega pre- mora in vstopa lahko le hiteli v ponavlja- nju istega, Gorjanci Maruše Kink pa se vpisujejo v neskončnost človeštva in prepletenost vsega bivajočega s pogle- dom, ki upošteva današnji kontekst, a ceni preteklost in raziskuje njen odzven. S podobno naravnanostjo je režiserka že prej pristopila k nekaterim kanonskim literarnim delom in osebnostim (Romeo in Julija, Prosto po Prešernu, iCankar) in rečemo lahko, da je takšno rahljanje in premišljevanje tradicije pomembno tako za naše dojeman je sedanjosti kot preteklega. Ne le da mehča vstop v dolo- čene zanemarjene ali sistemsko obte- žene vsebine in vabi k nadaljnjemu pog- labljanju, temveč omogoča tudi nekaj produktivne distance v pogledu na nas danes. Kajti ‚noč in gora lahko da, noč in gora lahko vzame‘. N I K A A R H A R DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE Glasbeni CD na besedila Anje Štefan, glasba Laura Zafred Že uvodoma lahko z veseljem zapi- šemo, da še obstajajo mladi potenciali, ki se ukvarjajo z glasbeno produkcijo za otroke – tako glede besedilnega kakor tudi glasbenega ustvarjanja. Razum- ljivo je, da kar bomo lepega in dobrega vložili v otroški svet, to bo vtkano v otroška življenja in to bodo otroci pre- našali v naslednje generacije. Otroške pesmi imajo v slovenski glasbeni in pesniški literaturi dolgo in kvalitetno zgodovino, sploh če pogle- damo na vrsto zgodb in zgodbic iz sveta lutkovnega in filmskega ustvar- janja, ki je bilo del zabavnega in tudi didaktičnega šolskega programa in si ste ma prejšnjih generacij. Ob tem je popolnoma dovolj, da se spomnimo legendarnega Mačka Murija (besedilo Kajetan Kovič, glasba Jerko Novak), ki je še danes (v interpre- taciji Nece Falk) popolna ‚klasika‘ tovr- stnega ustvarjanja. In tedaj, ob izidu kasete in vinilne plošče, se je pisalo leto 1975. Kasnejše radijske igre, risanke, glasbene in celo baletne uprizoritve le-tega pa so samo še bolj približale otroško poetiko širšemu občinstvu. Drobtine iz mišje doline (besedila Anja Štefan) sodijo nedvomno v pros- tor, ki že sam po sebi narekuje glasbeni zven in simpatičnost besedno-zvočne pripovedi, na meji onomatopoije in igrivih ritmičnih vzorcev. Glasbenica Laura Zafred (violinistka in pevka) je v njih našla navdih in ustvarila enajst skladbic, v katere je ujela mišji svet na svoj glasbeni način. Vsekakor je izredno pohvalno, da so pri tem projektu sodelovali odlični glasbeniki in tako prispevali k dosledni živi glasbi, kar je v današnjem digital- no-zvočnem svetu že skoraj prava red- kost. Glasba je bila ustvarjena za Lut- kovno gledališče Maribor za predstavo z istoimenskim naslovom in bila pre- mierno predstavljena že februarja leta 2021. Sedaj je pred nami zgoščenka, nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in založbo Mla- dinska knjiga, ob tem pa je pesmice možno poslušati tudi preko natisnjene QR-kode – če ste si slučajno vse CD predvajalnike že poskrili in jih več ne najdete. Vse pesmice-skladbice so seveda izredno simpatične in kažejo na odli- čen občutek za melodičnost, ki avto- rici Lauri Zafred ni tuja. Kot pevka ve, kaj potrebujemo, da vokal in besedilo stečeta, ob tem pa se pozabava tudi z instrumentalnimi deli, ki malodane sooblikujejo zvočno pripoved v nekak- šno mini zgodbo zdaj zime, zdaj korač- nice, zdaj uspavanke. Ob Lauri Zafred sta vokala prispevala tudi Miha Beze- ljak in Metod Banko, kar naredi celotno glasbeno dogodivščino še bolj pripove- dno in barvito. Res je, da so pesmice namenjene bistveno bolj poslušanju kakor pa otroškemu izvajanju, vendar jih prav to postavlja v luč vzgajanja in razumevanja glasbenih vsebin preko natančnega poslušanja – kar je še pose- bej pomembno pri najmlajši genera- ciji. V kolikor se skladbice poveže še z ‚branjem‘ oz. opazovanjem ilustracij v knjigi (delo Alenke Sottler), potem imamo pred seboj odličen izdelek, ki lahko otroke popelje v svet doživljanja mišk v najrazličnejših svetovih, zgod- bah in prigodah. Glasbeni elementi so zgrajeni pred- vsem na moči vokalne interpretacije, ki postavlja v ospredje besedilo in spo- ročilo, celotna instrumentalna sprem- ljava pa je s svojimi aranžmaji dober sooblikovalec vzdušij in ritmičnih fraz, včasih že na meji šansonjerskega, celo plesnega in pripovednega ustvarjanja. Vse to brez dvoma pripomore k nekak- šnemu zavestnemu postavljanju sveta otroške fantazije onkraj digitalne vir- tualne resničnosti, saj ob tem največji delež naredi prav otroška fantazija. Tako se miške skozi skladbice odpra- vijo po radič, pogumno odkorakajo 102 103 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA obremenjujoča. Uprizoritvena verzija pripovedi dekletu podeli enakovreden položaj, omogoči ji, da s samostojno odločitvijo razreši lastno notranje navzkrižje in v procesu odraščanja simbolno zapusti ter odžaluje divji/ otroški svet. Velikani in Vile nastopijo kot del druge uprizoritvene zgodbe – o (pre- imenovanem) Marku, zagledanem v Metko, ki jo ugrabi povodni mož –, pri čimer velikani počnejo prav to, kar v Trdinovi istoimenski kratki bajki (se kamenčkajo z mlinskimi kamni, kadijo ogromne pipe, da cele Gorjance zavijejo v meglo, se pomastijo z volki in se ustrašijo človeškega glasu – in ne omembe božjega imena), Vile pa ohranijo svoje poglavitne značilnosti (dekleta, ki poznajo skrivnosti in sve- tujejo ljudem, si ob zarji razčesavajo svoje dolge lase, lepo pojejo in plešejo, a se maščujejo, če jih kdo opazuje) in nadomestijo črnošolca in mrliče, ki pri Trdini iz črnih bukev zaljubljenemu fantu napovedujejo, kje najti Metko, ki jo je povodni mož, ko je brez strahu sama hodila do Krke in prevzeta nabi- rala svetleče kamenčke in predmete (še ena premena glede na Trdinov zapis), zaprl v stekleno hišo pod reko. Marku, izgubljenemu in iščočemu v gorjanski noči, velikani in Vile pridejo na pot kot grozeče ali priljudnejše, a še vedno previdnost zahtevane prikazni na poti njegove želje in zadane naloge. Tako vključena v zgodbo, se bajeslovna bitja pokažejo tudi s svojimi »človeškimi« lastnostmi in slabostmi, kakor tudi človeške osebe v svojih preizkusih in soočenjih nastopijo v realnem spoju notranjih tenzij, moči in šibkosti, pre- udarnosti in zaslepljenosti. Uporaba in avtorska reinterpretacija avtohtonih motivov, ljudskih in Trdino- vih pripovedi pri tem stopa v dialog tako s preteklostjo kot sedanjostjo. S samo tradicijo pripovedništva, ki preči zgo- dovinski horizont, svetom, ki ga urav- nava ženski glas, ter bogato vsebinsko in uprizoritveno simboliko uprizoritev priklicuje spomin na izročilo našega prostora, čas magične povezanosti člo- veka z naravo in okoljem čutno prinaša v našo bližino ter obenem naslavlja mlade gledalce in njihov (notranji) svet. To je odprt odrski kozmos živega ritma glasov in teles, ki prepleta pravljično in stvarno ter (si) dopusti tudi trenutek za tišino, vdih in domišljijo. Ne nazadnje bi brez možnosti takšnega osebnega pre- mora in vstopa lahko le hiteli v ponavlja- nju istega, Gorjanci Maruše Kink pa se vpisujejo v neskončnost človeštva in prepletenost vsega bivajočega s pogle- dom, ki upošteva današnji kontekst, a ceni preteklost in raziskuje njen odzven. S podobno naravnanostjo je režiserka že prej pristopila k nekaterim kanonskim literarnim delom in osebnostim (Romeo in Julija, Prosto po Prešernu, iCankar) in rečemo lahko, da je takšno rahljanje in premišljevanje tradicije pomembno tako za naše dojeman je sedanjosti kot preteklega. Ne le da mehča vstop v dolo- čene zanemarjene ali sistemsko obte- žene vsebine in vabi k nadaljnjemu pog- labljanju, temveč omogoča tudi nekaj produktivne distance v pogledu na nas danes. Kajti ‚noč in gora lahko da, noč in gora lahko vzame‘. N I K A A R H A R DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE Glasbeni CD na besedila Anje Štefan, glasba Laura Zafred Že uvodoma lahko z veseljem zapi- šemo, da še obstajajo mladi potenciali, ki se ukvarjajo z glasbeno produkcijo za otroke – tako glede besedilnega kakor tudi glasbenega ustvarjanja. Razum- ljivo je, da kar bomo lepega in dobrega vložili v otroški svet, to bo vtkano v otroška življenja in to bodo otroci pre- našali v naslednje generacije. Otroške pesmi imajo v slovenski glasbeni in pesniški literaturi dolgo in kvalitetno zgodovino, sploh če pogle- damo na vrsto zgodb in zgodbic iz sveta lutkovnega in filmskega ustvar- janja, ki je bilo del zabavnega in tudi didaktičnega šolskega programa in si ste ma prejšnjih generacij. Ob tem je popolnoma dovolj, da se spomnimo legendarnega Mačka Murija (besedilo Kajetan Kovič, glasba Jerko Novak), ki je še danes (v interpre- taciji Nece Falk) popolna ‚klasika‘ tovr- stnega ustvarjanja. In tedaj, ob izidu kasete in vinilne plošče, se je pisalo leto 1975. Kasnejše radijske igre, risanke, glasbene in celo baletne uprizoritve le-tega pa so samo še bolj približale otroško poetiko širšemu občinstvu. Drobtine iz mišje doline (besedila Anja Štefan) sodijo nedvomno v pros- tor, ki že sam po sebi narekuje glasbeni zven in simpatičnost besedno-zvočne pripovedi, na meji onomatopoije in igrivih ritmičnih vzorcev. Glasbenica Laura Zafred (violinistka in pevka) je v njih našla navdih in ustvarila enajst skladbic, v katere je ujela mišji svet na svoj glasbeni način. Vsekakor je izredno pohvalno, da so pri tem projektu sodelovali odlični glasbeniki in tako prispevali k dosledni živi glasbi, kar je v današnjem digital- no-zvočnem svetu že skoraj prava red- kost. Glasba je bila ustvarjena za Lut- kovno gledališče Maribor za predstavo z istoimenskim naslovom in bila pre- mierno predstavljena že februarja leta 2021. Sedaj je pred nami zgoščenka, nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in založbo Mla- dinska knjiga, ob tem pa je pesmice možno poslušati tudi preko natisnjene QR-kode – če ste si slučajno vse CD predvajalnike že poskrili in jih več ne najdete. Vse pesmice-skladbice so seveda izredno simpatične in kažejo na odli- čen občutek za melodičnost, ki avto- rici Lauri Zafred ni tuja. Kot pevka ve, kaj potrebujemo, da vokal in besedilo stečeta, ob tem pa se pozabava tudi z instrumentalnimi deli, ki malodane sooblikujejo zvočno pripoved v nekak- šno mini zgodbo zdaj zime, zdaj korač- nice, zdaj uspavanke. Ob Lauri Zafred sta vokala prispevala tudi Miha Beze- ljak in Metod Banko, kar naredi celotno glasbeno dogodivščino še bolj pripove- dno in barvito. Res je, da so pesmice namenjene bistveno bolj poslušanju kakor pa otroškemu izvajanju, vendar jih prav to postavlja v luč vzgajanja in razumevanja glasbenih vsebin preko natančnega poslušanja – kar je še pose- bej pomembno pri najmlajši genera- ciji. V kolikor se skladbice poveže še z ‚branjem‘ oz. opazovanjem ilustracij v knjigi (delo Alenke Sottler), potem imamo pred seboj odličen izdelek, ki lahko otroke popelje v svet doživljanja mišk v najrazličnejših svetovih, zgod- bah in prigodah. Glasbeni elementi so zgrajeni pred- vsem na moči vokalne interpretacije, ki postavlja v ospredje besedilo in spo- ročilo, celotna instrumentalna sprem- ljava pa je s svojimi aranžmaji dober sooblikovalec vzdušij in ritmičnih fraz, včasih že na meji šansonjerskega, celo plesnega in pripovednega ustvarjanja. Vse to brez dvoma pripomore k nekak- šnemu zavestnemu postavljanju sveta otroške fantazije onkraj digitalne vir- tualne resničnosti, saj ob tem največji delež naredi prav otroška fantazija. Tako se miške skozi skladbice odpra- vijo po radič, pogumno odkorakajo 104 105 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA dalje, se gugajo, nesejo lešnik, najdejo sir, so vrači, umrejo od medenjaka, so debele in ohole, preživljajo zimo, gredo spat in nam delijo srečo. Mišji svet se preko glasbenih zgodb prelevi v resnični svet otroškega doživljanja in sprejemanja življenja na ravni popolne domišljije, skupaj s katero se celotna zvočna magija prav- zaprav tudi zgodi. Zagotovo lahko razumemo, da imajo tudi miške svoja življenja, polna tegob, strahov in vesel ja, otroci pa preko odličnih ritmi- zacij besednih in melodičnih zvez pre- poznavajo glasbeno literaturo kot pri- povedni in glasbeni element, s katerim si odstirajo tako pravljične kakor tudi magične svetove nevidnih izmišljij. Pri izvedbi so sodelovali še Matic Smolnikar (kitara), Aleš Zorec (raz- lična tolkala), Janez Krevel (kontrabas), Aleksander Živko (klavir), Rok Feli- cjan (klarinet), Katarina Kozjek (vio- lončelo), Klemen Bračko (viola), Dejan Maleš (harmonika), Lorenzo Contaldo (fagot), Eva Arh (pikolo), za glasbeno produkcijo je poskrbel Matic Smol- nikar, tonski mojster pa je bil Metod Komatar, ki je poskrbel tudi za miks in mastering posnetkov. Že omenjena pevka Laura Zafred pa je tudi avtorica glasbe in aranžmajev, igrala je violino in poskrbela za dodane zvočne učinke (žvižgi, črički, pisalni stroj), hkrati pa se podpisuje tudi kot producentka celotne glasbene zgodbe. Veseli smo lahko, da je tako zanimiv in kvaliteten izdelek zagledal luč sveta in s tem osvetlil otroški svet domišljije, ki zagotovo domuje in snuje Drobtine iz mišje doline na vse mogoče načine. M I TJ A R E I C H E N B E R G VEČ IGRIŠČ, MANJ PARKIRIŠČ. Maša Ogrizek: Luka iz bloka: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2022. Maša Ogrizek: Luka iz bloka 2: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2023. Sadovi sodelovanja Maše Ogrizek in Mihe Hančiča se debelijo in množijo že vsaj pet let, kolikor jih je preteklo od izdaje zbirke ilustriranih kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu. Sledila ji je kartonka Koko mesto, zabavna igro- knjiga, kmalu zatem pa prva deseterica stripov v zbirki Luka iz bloka, ki se ji je letos pridružil še drugi del “novih dogo- divščin iz Koko mesta”. Že prve Han- čičeve ilustracije vsebujejo nekatere stripovske elemente, kot so govorni oblački in gibalne črte, pa tudi zgodbe same formalno in vsebinsko ustrezajo meram kratkih etap stripovske serije. Na rabo enakomerne forme je prav gotovo vplivala tudi revijalna narava stripov, prvotno objavljenih v Cicibanu, šolskemu letu in letnim časom pa sledi tudi zaporedje zgodb v zbirkah. V središču stripov so štirje glavni junaki, sosedi, sošolci in prijatelji: bober Luka, martinček Amir, medvedka Lili in želvak Oskar. Oblikovani so skladno s stripovsko konvencijo, da se njihova podoba v zgodbah ne spreminja. Pri serialnih stripih je tovrstno ponavljanje skorajda nujno, da so osrednji liki bral- cem nemudoma prepoznavni in lahko fokus pripade dogodku v posamični zgodbi. Imajo prepoznavna oblačila in določujoče atribute, pa tudi po karak- teristikah ustrezajo tipom v otroški in mladinski literaturi: Luka je frajer z rolko in kulsko frizuro, Amir je nagajiv šaljivec z nogometno žogo, Lili je neko- liko nerodna in okorna, a ima pri sebi zmeraj sladkarije, Oskar pa je plašen in priden piflar, ki rad bere stripe. Kadar se katera od stalnih lastnosti spremeni, je to vezano na konkreten kontekst, denimo ko si za igro na snegu oblečejo bunde, ali pa je to posebej izpostavljeno kot del vsebine, npr. ko si v zgodbi Za pusta hrusta nadenejo kostume. Avtorski tandem je posebno pozor- nost pri oblikovanju glavnih junakov namenil njihovi živosti, v kateri se pogosto prepoznamo in se z njihovimi čustvi in mislimi zlahka poistovetimo. Liki jočejo, se jezijo, padajo s skirojev, rolk in koles, snemajo trike s telefoni, igrajo Playstation, se obmetavajo s sne- žnimi kepami, se tolažijo, hihitajo in kro- hotajo ter sanjajo o slastnih McBedrcih. Tudi sicer je celostna zasnova zbirk ustvarjena z mislijo na začetniške stri- povske bralce, saj je zgodbam skupna pripovedna jasnost na verbalnem in likovnem nivoju. Posredni pripovedo- valec je omejen na poročanje stila “nas- lednji dan” ali “dve buški, tri praske in pet modric kasneje”, večina z velikimi tiskanimi črkami izpisanega besedila pa je v dialogih, postavljenih v oblačke klasičnih oblik. Kot je običajno za Han- čičeve stripe, je tudi Luka iz bloka zvo- kovno močno podkrepljena zbirka, saj kar mrgoli v podobe vključenih med- metov. Njihov likovni zapis je sicer pre- cej enoličen, a tovrstna odločitev hkrati omogoča, da ti ne zvajajo pozornosti od junakov in njihovega delovanja, temveč ga le spremljajo. Poleg značajskega humorja, ki pri- haja do izraza v medsebojnih odnosih in odzivih, se lahko nadejamo številnih besednih iger ter zbadljivih rim, recimo ko medvedka najavi: “Vpisala se bom na balet,” goski pa ji hihitaje odgovo- rita: “Kdor bo plesal s tabo, bo polpet.” Medtem vizualni del doda še zabavne situacije, kot so razni padci, prdci in zardevanja. Tečna ostarela soseda Koko Dajsa je vključena v zgodbe kot kon- trast otroški igrivosti in radovednosti, učiteljica štorklja Špela med poukom guči, pardon, govori, brata zajca pa sta zmeraj pri volji za norčije. Humor v stri- pih je prilagojen ciljni publiki, a k sreči ni pretirano čistunski, navsezadnje pa bi si tudi po izkušnjah starejših bralcev težko zamislili boljšo popotnico za prve korake vstopa v svet stripa. Osnovna razporeditev stripovskih strani je šablonska, trem stranem z mrežo okvirčkov sledi sklepna celostran- ska postavitev, ki jo zamejuje krog. Poleg enovite vizualnosti imajo zgodbe tudi poenoteno strukturo, kjer nastavku, dogodku in zapletu sledi ugoden raz- plet. Na ustaljeni shemi se nato pojav- ljajo dinamični poudarki, kjer denimo oblački, predmeti ali liki redno sto- pajo čez robove okvirčkov ali pa mreža okvirčkov deluje kot ena risba. Tak pri- mer je razporeditev šestih enakomerno velikih okvirčkov na strani, da izgledajo kot okna šestih stanovanj, po dve v vsa- kem nadstropju, med katerimi poteka igra z vodnimi baloni, kapljice vode pa se ne zmenijo za praznine med okvirčki in špricajo kar po celi strani. Primer z vse- bino podkrepljenega vizualnega odmika je recimo k Lili usmerjen miselni obla- ček, ki ima namesto običajne verige krogcev srčke, saj medvedka ravno razmišlja o tem, kako je Amirjev brat luštkan. K cilju jasnosti se risba najbolj približa s premišljeno gostoto elementov in njihovim izmenjevanjem. Ko avtorja želita, da je naša pozornost na akciji, liku ali govoru, so ozadja prazna in bledih odtenkov, okolica je le nakazana. Med okvirčki se mestoma pojavijo taki, ki nimajo izrisanih robov in se “izlivajo” v belino strani, ti so prikladni za pomen- ske poudarke. Kadar pa okolje ali stri- povska “scenografija” nosi pomembne informacije, je risba gosta, recimo ob