269
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
183.
Kermesovec. Poljski crvec. Lakovec.
Tudi stari in srednji vek je imel prekrasno rudečo barvo. Barva ta je bila cd starodavnih časov poznata z imenom kermes. Starodavni Grki in Rimci so jo dobro poznavali, in pozneje so jo po Evropi razvozili z grškega otočja, z južne Španjolske in Francoske. Ameriška košenilka in anilinske boje so potisnile kermes malo ne do celega z Evrope. Obdržal se je še edino na vzhodu, kjer fese še dandanes s kermesom barvajo, in ta barva je izredno lepa, kakor znamo.
V južnej Evropi, tudi v Dalmaciji, potem po vsem vzhodu raste hrast kermesovec, na katerem ti črvci žive. Ako je zima blaga, pomladi pa ni mraza, tedaj se črvci izredno zarede. Navadno se v enem letu razvije samo jeden zarod, in zato se črvci samo enkrat pobero. Kedar pa je ugodno leto, zaredi se še drugi zarod, in tako morejo dvakrat črvce ogrebsti. Početkom marca so črvci še drobni kot proso, aprila pa porastejo do dobrega ter so veliki kot grah. V maju polagajo samice jajčeca in potem poginejo, ali telo jim ostane kot ščit nad jajčeci. Ako vzdignemo ta pokrovček, moremo najti pod njim 1800 do 2600 jajčec. Kedar se živalice ne morejo več kot samo eukrat zaploditi, tedaj naneso hiloo množino jajčec. Kjer črvce nabirajo, ondi ne čakajo, da samice jajčeca izneso, temveč jih pobero popreje. Z obiranjem črvcev se bavijo največ pastirji, deca in ženske. Da jim delo laglje gre od rok, puste, da jim nohtovi porastejo, in s takimi velikimi nohtovi prav spretno in brzo pobirajo živalice, tako da jeden na dan po 1 ^ nabere. Nabrane črvce   pomore, s kisom   polijo in na solcu po-
v-
suše. Živalice so rujave, a porudečeše le od kisa. Kermes še dandanes prihaja na trg. Tudi o njem so nekdaj sodili, da je plod rastlinstva. Pravi kermes upotrebljajo za barvanje fesov, pa tudi prav pogosto za barvanje vina, likerjev in sladčic.
Poljski črvec je bil v Evropi s kermesovcem uže davno pred odkritjem Amerike dobro poznat, ker so tudi od njega dobivali lepo rudečo barvo. Rudeča barva, ki 80 jo od tega črvca dobivali, bila je najbolje priljubljena pri Slovanih, zlasti v Poljskej in Ruskej. V Podolju so nabrali na leto do 1000 funtov suhih črvcev, in funt so prodajali po 8 do 10 forintov. V ruskej ukrauni nabirajo črvce še dandanes in to koncem julija, kedar so samice polne jajčec in polne rudeče barve. Poljski Crvec živi na korenju nekih peskovitih rastlin.
Rudeči pečatni vosek je vsakemu dobro poznat, ali vendar morda ne ve vsak, da se napravlja od tvari, katero črvci   po   rastlinah   napravljajo.   V Indiji  je več
dreves, na katerih živi črvec lakovec. Po naših tratinah poznamo sivkasto zeleno rastlino, iz katere se cedi belo mleko ako je pretrgamo. To je mleček, in s te familije imajo v Indiji drevo (Croton laccifer), na katerem la-kovci najrajše žive. Našli pa so jih tudi še na nekih smokvah in na drugih drevesih. Kedar se samice oplode, zbero se na vršičkih in zabodo tu svoje rilce, da se na-srkajo soka. Od obilne hrane se napno živalice tako, da na njih ni razpoznati ne nog ne glave, videti so kakor mehurček« V istem času se začne iz vršičkov cediti neka smolnata tvar, in to na onem mestu, kjer j€i rilček zaboden. Smola zalije živalico, ali je ne zaduši, ker je tvar polna luknjic, skozi katere zrak k živalici prihaja. Kedar je samica za potomstvo poskrbela, pogine kmalUt, V njej se je razvilo 20 do 30 črvcev, kateri se v desetih mesecih skozi smolo pregrizejo, in tako na svet dojdejo. Vsaka taka mladika izgubi kmalu perje in se posuši, ali je zato vsa osmolena, katero smolo na trgu gumijev lak nazivajo. Samice so polne rudeče barve, in ta barva preide tudi v smolo, katera je radi tega vedno po nekoliko rudečkasta.
Posušene in osmolene vršičke trgajo ljudje in do-našajo na trg z imenom drevesni lak (Stocklack). Kedar se lak razstopi in v kosce zlije, prodaja se z imenom kepnati lak (Blocklack) Tretja vrsta laka je zrnati lak, ki se z vej postrže, v zrnje zdrobi in z vodo izpere. Iz temnorudečih vrst izvlečejo posebno rudečo barvo. Od svetlega laka, kakor tudi od onega, iz katerega so barvo izvlekli, napravljajo navadni šelak, ki je sedaj narančast, sedaj rudečkast, sedaj zopet belkast. Pravi šelak radi tudi umetelno belijo. Šelak se dandanes v obrtu vrlo raznovrstno upotreblja. Delajo ž njega pokost, pečatni vosek, in upotrebljajo ga še v mnoge druge svrhe.
(Dalje prihodnjič.) /
184. Sydney. Bushrangerji. Dingo.
Dne 13. avgusta 1864. 1. sem se spustil s svojega rojstnega kraja T. drugič v Avstralijo. Pot me je vodil preko Berolina in Hamburga v London, od tu pa na ladiji „Nourmahal" v Sydney. Jesenski vetrovi niso plavbi v Avstralijo nikdar posebno ugodni, in zato smo potrebovali celih deset dnij, preden smo s kanala la Manche na širno morje pripluli. Na obzorju se nam je pokazal otok Tenerifa, potem Palma. Blizu kapoverdskih otokov nas je ujela grozna nevihta, morda najgroznejša^ kar sem jih skusil na svojih morskih vožnjah. Kedar je izbučala, pokazala sta se nam ob afriškej strani morska smrka. Po štirimesečnej plavbi smo vrgli mačka v Port-Jacksonu; dospeli smo v Sydney.
Novice o zlatih poljih avstralijskih so bile čedalje bolje vznemirljive, govorilo se je že to, da je Avstralija 8 svojim zlatom pri kraju. Na stotine diggerjev se je vračalo v Ameriko, da bi ondi dobili zaslužka. Jaz sem
270
oster nos pri zasledovanju tolovajev. Te pomočnike jemljo 8 civilizovanih domačinov, izredno dobro jim služijo v naselbini gueenslandskej, kjer tolpe domačih divjakov še vedno delajo veliko   nadlego   lastnikom govejih čred.
V naselbini Novega južnega Wale8a so pospeševali razvoj tolovajstva potomci bivših deportovancev. Depor-tacija je vsekala sploh tej naselbini zelo hudo rano, četudi se ne dade tajiti, da britska kolonija ima se njej zahvaliti za svoj postanek. Vsa beda je navalila na mlado naselbino, ki je le počasi z naselbine zločincev se vzdignila na naselbino pastirjev. Od 1788. L, ko so prvi obsojenci dospeli v Botany Bay, spremenile so se mnogo družabne razmore v tej naselbini. Potomci zločincev so svobodni, in tudi premožni, v občinskem in državnem življenju pa so ravni ostalim naselnikom. Vendar do celega še ni izbrisan sled, in občna nevarnost pokazuje še dovelj jasno, s kakimi življi je Anglija obljudila to krajino. Pa tudi priroda sama je šla na roko tolovajstvu po teh končinah. Tu so visoue gore, mnoge ovčarne, gosto grmovje in lesovje, vse to pa bushran-gerjem ponuja varnih skrivališč. Če uvažamo vse to, potem se nam ni čuditi, da so prav tu avstralijski tolovaji tako grdo delali. ,Niga bilo mesta, ceste in pota,, tudi steze ne, kjer bi se že ne bila prigodila večja ali manjša nesreča.
Potovati po teh krajih je bilo tudi sedaj nevarno^ zlasti za nas ; kajti ovčarne so edino zatekališče utrujenim potnikom, vanje pa so pogosto zahajali tolovaji. Ker sem toraj vedel, kake nevarnosti mi groze, orožil sem se povoljno, da bi se mogel vsak hip braniti. Imel sem dober revolver in lahko kratko dvocevko. V Syd-neyu sem kupil trdnega, krotkega konja, založil sem se s potrebnimi živili, in tako sem se spustil na severozahod. Bilo je k koncu januvarija 1865. 1, Vročina je tu ob tem času silna, ali tega leta. je bila izredno silna. Pred letom pa je bila v teh krajih velika povodenj,^. ob katerej je poginilo več stotni Ijudij, in mnogo   živine.
Od Sydneya se širijo na sever rodovite ravnine^ na katerih zori mnogo žlahtnega sadja in grozdja. Zato 80 tu goste naselbine, in je spbh ta kos sveta dobro obljuden. Nekako 15 angleških milj od Sydneya stoji Paramatta. Ta čas so delali mimo železnico na Bathurst. Ta železnica bode šla skozi ogromne gore, zlasti skozi tako zvane Modre gore (Blue-Mountains).
Naselbina Novega južnega AValesa je večinoma gorata, nekateri vrhovi so jako visoki. Ko sem bil naredil 40 angleštiih milj pota, prišel sem prav v gore. Tu sem moral prenočiti. Ko sem si večerjo skuhal iu začel slastno použivati, skočili so z bližnje gošče k meni triie divji psi, dingo nazivani. Bilo mi je to nekaj nenavadnega, kajti avstralijski domači pes se redkokedaj upa na človeka. Zavedši se prvega strahu, vržem mej pse kos mesa, ki sem ga v roki držal. Mej tem, ko so se psi za meso klali, sprožim dvocevko. Eden se je zavalil z groznim cviljenjem po tleh, ostala sta izginila^v
bil že popreje za trdno sklenil, da se spustim s Sydneya na daljno pot naravnost na severo-zahod, in to v naselbino queen8landsko.
Ta čas 80 te krajine zelo nadlegovali tolovaji, in pogosto so dohajale v glavno mesto novice o divjeiu njihovem postopanju. Voditelji tem tolpam so bili Danijel Morgan, Ben Hali, John Gilbert in Dunn, mladenič pri sedemnajstih letih. Za glavo vsakega teh štirih bushran-gerjev je vlada obljubila tisoč funtov šterlingov. Policija waleška je poskušala vse, da bi jih dobila v pest, ali ves trud je b.U dolgo časa zastonj. Nasproti pa so dohajale od dne do dne v Sydney novice o novih meritvah in drugih groznih činih imenovanih štirih bushrangerjev.
Te tolpe tolovajske so bile ta čas na poseben način urejene; imele so svoj kroj in svoje vlastno Velenje. Rudeča kapica, siva suknja in tesne hlače potisnjene za visoke škornje, to je bila navadna oprava avstralijskega bushrangerja. Dva ali trije revolverji so mu tičali za širokim pasom, in kedar je šel na plen, počrnil si je kosmati obraz, da bi ga policija tako hitro ne spoznala. Na čelu vsakej takej tolpi je bil načelnik, čegar samo ime je bilo it dovolj, da se je vsa krajina tresla strahu in groze. In kje so se jemali ti ljudje ? Digger, ki je v nekolikih urah zapravil ves dobiček dolgoletnega dela, glavničar, ki ga je nesrečna špekulacija ob vse imetje pripravila, potomec deportovancev, v katerem dolgo izgnanstvo ni še zadušilo hrepenenja po zlatu, razuzdani samopašnik, ki se boji dela, ne pa krivice in zločina: vsi ti in taki možaki so se zbrali v jedno družbo, in skupna korist je njihovo zvezo še bolje utrdila.
Avstralijska policija ni dosta opravila s temi iz-vržki človeštva. Izborno so poznali krajino, katero so si za svoje torišče izbrali, in sedeli so tudi aobro, kje morejo v nevarnosti iskati in dobiti gotovega zavetja. Gore, visoko grmovje in temni lesovi so jih prekrili vselaj manj skušenim lovcem. Mimo tega so imeli tolovaji izbornib konj, na katerih so uskočili jezdnej policiji. Imeli so najboljše dirjalce, kateri so pri konjskih dirkah prvo darilo prejeli. Te izvrstne konje so z izredno lo-kavostjo odpeljali iz konjarn bogatih naselnikov. Po vrhu so živeli v najlepšem sporazumljenju z ovčarji in malimi trgovci, kateri so jim morali o gotovem času sporočati vse, kar so izvedeli. Na ta način so vedeli dobro, kaj se godi v okolici, kedaj katera pošta pride, in na katero stran morejo brez skrbi iti na plen. Tudi o pomikanju črne jezdne policije so dobivali vselaj zanesljivih sporočil, in tako je vsako zasledovanje minulo brez pravega uspeha. Ovčarji in mali trgovci so bili večinoma primorani, da so šli na roko tolovajem. Slaba ovčarju, ki je izdal namere in skrivališča bushrangerjev, za tako izdajo so se osvetili na najokrutnejši način.
Da bi ob takih okolnostih ves trud ne bil čisto zastonj, moral je guvernement več potov cele čete prostovoljcev orožiti, da so šli pomagat. Tudi so spremljali policaje tako zvani ^^blacktrackerji^, ki so imeli posebno
gošči. Ubiti pes je bil zelo star, sub, rujavkaste dlake ia kocastega repa. Nekateri avstralijski pri so izredno krasni; barve so temnorujave ali rudečkaste, pod trebuhom bele in imajo dolgo svetlo dlako, kakor n. pr. Bovofundldndski psi. Na ovčarnah jih ne morejo trpeti, kcdar se priklatijo, ker delajo preveč škode.
Noč sem prespal dosta pokojno, privadil sem se že šumu, ki celo noč tu trpi. Tudi konj se je držal le mene, da si sem ga fpustil vso drago noč naj hodi in se pase, kakor hoče. Za rana sem bil kmalu gotov za odhod.
(Dalje prih.)
271