PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Čitateljif
Naročite se na »Primorski dnevnik":
NAROČNINA: ZA VSE LETO	2600 LIR
ZA POL LETA	1400	»
ZA ČETRT LETA	750	»
ZA EN MESEC	260	»
Naroča se pri upravi: Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 7338 Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374
či	-7	/w<->tr\	Poštnina plačana v gotovini
Leto V j - otev. / (16y5)	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, torek 9. januarja 1951
Cena 15 lir
Sporazum med vladama Ju-0Oslavije in Italije, ki je bil p decembra 1950 po dolgoletnih pogajanjih podpisan v je ves jugoslovanski "sfc ugodno komentiral. O IPorazumu je govoril tudi zu-™l"ji minister FLRJ Edvard Kardelj, ki je poudaril, da ni “roma, da bo sporazum ((doprinesel, da bodg v prijateljskem ozračju in v duhu vZa-Mrnnega sporazumevanja rezana tudi ostala odprta vpra-“anja, ki se med obe državi Postavljajo«. «Naša vlada — ie dejal Kardelj — j e z zado-boIjstvom sprejela izjavo, da Oo italijanska vlada vložila Vse mogoče za nadaljnjo krepitev odnosov med obema so-tednima državama» in dodal: «Smatram za potrebno, da v imenu, jugoslovanske vlade Prepričam italijansko vlado, bo tudi jugoslovanska vlada s svoje strani vlagala še hf-Prej we napore, da se uresniči čim bolj intenzivno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem m političnem polju in “<t se ustvarijo resnično pri-lateljski odnosi med našima ^verna sosednima državamas.
V pogovoru z dopisnikom Julijanske agencije «Ansa» je omenil sporazum tudi pomočeh ministra za zunanje zade-Ve FLRj Leo Mates. Potem ko ?e dejal, da bo čez nekaj dni izpuščen na svobodo velik del Julijanskih državljanov, ki so °lli obsojeni v Jugoslaviji in rekel, da bo Jugoslavija, kot Je do sedaj, tudi v bodoče te-z‘la za tem, da bo ob vsaki Priliki podprla sprejem Itali-3e v OZN, je Leo Mates glede °dmeva rimskega sporazuma ° Jugoslaviji navedel jugoslo-vanski tisk, ki je poudarjal, bodo uspešno zaključena Pogajanja ob obojestranski dobri volji, nudila upanje za nadaljnje reševanje tudi dru-odprtih vprašanj. Na Vprašanje dopisnika, kako je *reba tolmačiti ta «druga od-Prta vprašanjavt je Mates od-OOvoril, da je treba pod tem razumeti še. nerešena finančna vprašanja (ker so samo neka-od teh bila v Rimu reše-in da bosta zarodi tega -delegaciji, italijansKa o r,e°9radu in jugoslovanska v kmalu nadaljevali s mm delom.
Na vprašanje dopisnika, ali če je. po prijateljski re-še odprtih vprašanj vcr-J?en Poznejši sporazum med e,ria dmavama glede seda-Je9a mednarodnega položaja, 3e Leo Mates obrazložil splcš-® linijo jugoslovanske zuna-Je. Politike in dodal, dg sma-da namerava jugoslovan-'c,a vlada spoštovati načela li-OZN«. Mi zahtevamo ne-?“risnost vseh narcdov — je eio.[ Mates — zaradi mira na Uetu; ker pa je listina OZN Prvi vrsti večstranski ob-ni sporazum, smatram, ® «0 dvostranski in regional-1 sporazumi in pogodbe ne-btrebni«. Končno je Mates • eČe ribolova na Jadranu iz-f J’ da je bil o tem zaklju-j n in podpisan sporazum, to-a nastale so težave Pri nje-izvrševanju. On upa, n* pri tehničnih pogaja-"J1 ' osežen ugoden rezultat j,.čubu vzajemne dobre volje, 8e je pokazala v rimskem Razumu.
^dgoslovanski tisk je torej ^!®Č«o sp/rejei rimske dogo-"t*. kar potrjuje tudi itali-tisk, «La Voce Repub-!c«na» navaja iz članka beo-“islce «Borbe.» tisti del. ki 0 u<3rt o možnosti reš tvg tudi -atih vprašanj. sMimento isTa>’ obi<Lvli(l neke stavke iz tega članka pod nariovom rvi pogoj miru — v za j mno Ppštovanje. — Sporazum med j	in	Beogradom — do-
lin- dof}ro v°lje». Tudi drugi Ifc/' k* v začetku niso objav-nikakršnih vesti, so nato č70iali °	na ta način,
h,, so objavljali ie poluradno t, /čilo, ki je bilo objavljeno ru0ih listih. Kominformov-r*l'Unitd» jc takoj po spo-VeUrnu objavila le kratko v pikrih besedah, a še lii ^n° netočno. Očitno ita-kominformisti še nl-^ Prejeli takoj direktiv iz km^Ve’ kjer je tudi Togliatti, 1-jJu potem — kakor je bilo
Tazii° Predv!deU s3 napadli.
pa so spo-
bient.“'!,‘a karakteristika k°-
o r, !mnja italijanskega tiska
ret JJ^kem sporazumu je t0" 5po‘a' je ta tisk v glavnem, Lds,'“ni zgolj registriral.
i« /"'n iskrenih komentarjev jVzemanja lastnega stali-*ega sporazuma, zado-da je do njega priš-
lo
bčkritega zagovarjanja Lot ,?UTn<1 samega — tako nan’,a najdemo na jugoslo-do 1 stran; — da bi prišlo ^^'''laljnjih sporazumov z PO tej liniji, ena-"Pstt, vzajemnega spo-iettrj* in razumevanja obo-jan.^p^ib interesov, v ttaii* Jta;-711 tisku ne najdemo. ^dZUn,0 ,Pa ie »Prejel ta spo-^Onaa,t^"iki italijanski na-^ listu *	sm0	v	na-
^oca!, Po«- Plj’ P°dr0bn° * tisk snnrn, Sm°. da i°
"• IK-oei
sporazum pozitiven, je to storil na takšen način, da se je iz njega jasno, videlo, da priznanje ni bilo iskreno, saj je poleg člankov, v katerih je bilo objavljeno to prisiljeno priznanje, objavljal celo na istih straneh članke, v katerih se je sovražna gonja proti Jugoslaviji nadaljevala po liniji lažnive in 'hujskaške CLN-ovske propagande.
Odkar pa razpolaga CLN s svojim glasilom «Giornale del-Vlstrias, pa opažamo, da je pravo mnenje, t. j. nepovoljno in sovražno, objavljeno n. pr. tudi v zadnji številki tega lista od 30. decembra 1950. V njem najdemo članek, kjer se neki Aldo Sami naravnosti norčuje iz izraza, ki ga je u-porabila beograjska «Borba» v svojem komentarju in postavlja v kričečem naslovu ta izraz «korak naprejs med na-vednice. V članku se nepo-, voljno komentira odškodnina za nacionalizirano italijansko imetje, še bolj pa vsota, ki je bo italijanska vlada morala izplačati za pokojnine italijanskih upokojencev. In ko nadalje išče člankar dlako v jajcu, ter mora na neki način pozitivnost, sporazuma vendarle priznati, se takole izraža: «... čeprav priznamo, da bi zadnji podpisani sporazum mogel predstavljati v odnosih med obema vladama korak naprej, pa ne morejo drugo kot ostati nedotaknjeni vsi tisti pridržki, ki so bili večkrat poudarjeni s strani italijanskih strank kakor tudi s strani samega CLN glede sporazumov sploh, (dn v istem odstavku takoj pove', da so ti pridržki ((vrnitev cone B Italiji in revizija mirovne pogodbe«. Zato članek zaključuje s pozivom rimski vladi in zunanjemu ministrstvu še posebej, da z nadaljnjimi sporazumi «nadaljuje s svinčenimi nogami in da se ne pusti zanašati od lažnivih in nedopustnih prividov».
No, kljub takšnemu stališču CLN-ovskih strank v Trstu, ki so podružnice tistih italijanskih strank, katere predstavniki sedijo v rimski vladi in ki je rimski sporazum podpisala, smo prepričani, da je pot, po katen je prišlo do rimskega sporazuma, edina pot za nadaljnje splošno sporazumevanje med Italijo in Jugoslavijo ter da je takšnega prepričanja ogromna večina italijanskega naroda, ki s politiko cunjastega imperializma, kateri bi hotel zasužniti ponovno ne samo vsega Tržaškega ozemlja, temveč tudi Istro, Reko in Dalmacijo, nima nobenega opravka.
In končno moramo poudariti, da je prav z rimskim sporazumom doživelo odločen poraz tisto histerično in podlo kričanje v tržaškem občinskem svetu in pisanje v tržaškem nacionalističnem tisku, s katerim so s šovinizmom in protislovenskim sovraštvom zastrupljeni zaslepljenci zahtevali, da med Italijo in Jugoslavijo sploh ne more biti sporazuma, dokler se ves STO ne vrne «madre patriji«. Zato je tudi to dejstvo ena izmed pozitivnih strani rimskega sporazuma. Zato bo vsak nadaljnji sporazum med Jugoslavijo in Italijo mogoč le tedaj, ko bo tržaški italijanski šovinizem in neofašizem s svojim protislovenskim in protijugoslovanskim sovraštvom vred v okviru poraza italijanskega cunjastega imperializma — za vedno pokopan.
IZJAVE MARŠALA TITA BEOGRAJSKEMU DOPISNIKU «UNITED PRESSA»
V0JHH HI HEIZ061BHH
O korejski vojni, o številčni moči vojske satelitov Sovjetske zveze, o odnosih z Grčijo, o Stepincu in o drugih važnih vprašanjih
BEOGRAD, 8. — Agencija «United Press« javlja, da je maršal Tito v intervjuju, ki ga je dovolil izključno njenemu beograjskemu dopisniku Ed-vvardu Korryju, med drugim izjavil: «Po mojem je vojna r.-a Koreji brezpredmetna. Bilo bi ! mnogo bolje, če bi sile OZN Korejo zapustile, ker je položaj strateško neznaten. S tem nasvetom seveda ne mislim «miru za vsako ceno«. Ce bi videl kako možr.ost uspeha na Koreji, se gotovo ne bi izrazil na ta način. Toda zdi se, da taka možnost ne obstaja s strateškega stališča. Koreja sama na sebi ne predstavlja nobene grožr.je za nikogar v tem trenutku. V Evropi pa so stvari drugačne«.
Dopisnik Korry je nato postavil maršalu Titu trideset vprašanj. Odgovori na nekatera od teh vprašanj so sledeči:
1. Na vprašanje, ali meni, da Sovjetska zveza iskreno želi mir, je Tito dejal: «Ne more se reči, da kdo noče miru. To kar je za nekatere lahko mir, lahko pomeni za druge vrenje in izguba neodvisnosti«.
2. Jugoslavija nasprotuje u-stanovitvi zahodne nemške vojske in štirje veliki bi morali iskati druge rešitve. Ni še čas, da bi mislili r.a rešitev, ki bi temeljila na sili.
3. Madžarska, bolgarska in romunska vojska, ki štejejo 660.000 mož, imajo izrazito protijugoslovansko funkcijo, toda jugoslovanska vojska se lahko postavi po robu taki sili in tudi še mnogo večji sili.
4. Jugoslavija je še vedno socialistična država kljub njenemu sodelovanju z zahodnim svetom. Jugoslovanska vlada nima nobenega interesa, da bi zopet uvedla v državi privatno iniciativo.
5. Neugoden odmev med pravoslavnimi Srbi v zvezi z možnostjo izpustitve Stepinca na svobodo je svetoval, da se za sedaj to vprašanje odloži, čeprav Stepinac ne predstavlja za Jugoslavijo nobene nevarnosti.
Maršal. Tito je nato odklonil odgovor na nekatera vprašanja glede atlantskega pakta, glede prihoda generala Eisenhowerja v Evropo in je dejal, da bi njegove odgovore lahko različno tolmačili. Odgovoril pa je na vprašanje, ali misli, da je mogoče ohraniti mir.
«Mislim, da je možnost ohranitve miru vedno obstajala. Ni človeka, ki ne bi želel miru in ki ne bi imel strahu pred vojno«.
6. Na vprašanje: «Ali je voj-
na neizogibna?«, je Tito odgovoril:	«Po	izkušnjah	narodov
sveta v zadnji vojni, bi ti morali upati in verjeti, da je mogoče preprečiti vojno. Vojna ni neizogibna. Obstaja vedno možnost ohranitev miru, toda položaj je danes zelo kritičen«. Nato je pripomnil: »Morali bi sklicati sestanek štirih, ker je treba napraviti vse mogoče, da se ohrani svetovni mir«.
7. Na vprašanje: «Kako je mogoče vzpostaviti mir na Daljnem vzhodu?«, je maršal Tito odgovoril:	«To	je	težak
odgovor. Po mojem mnenju je vojna na Koreji brezpredmetna. Bolje bi bilo, da bi sile OZN zapustile to področje, ker je položaj strateško brezpomemben. Če bi zapustile Korejo, ne bi Združeni narodi in ZDA danes zgubili nobenega prestiža, ker se je položaj popolnoma spremenil in so dobro znani viri in geografski položaj, s katerimi razpolagajo Kitajci in severni Korejci — in tisti, ki so za njimi. — in s kakšnimi silami razpolagajo Združeni narodi. Mislim, da se
položaj ne more več rešiti. Boli temeljit spopad na tem področju bi lahko samo spravil v nevarnost mir na drugem delu sveta«.
8. Na vprašanje: «Kakšna je sila jugoslovanske vojske?«, je Tito dejal:	«To	je	vprašanje,
na katero ne morem odgovoriti. Lahko trdim, da število, ki sem gg omenil v skupščini glede vojske sovjetskih satelitov, ali pa še večča sila ne predstavljajo posebne nevarnosti za nas«.
9. Glede vesti tiska, da se je novi jugoslovanski poslanik v Atenah razgovarjal z grško vlado o vprašanjih medsebojne obrambe, je maršal Tito dejal: «Ne vem, če je on govoril o vzajemni obrambi. Gre za vprašanje dobrih odnosov med Grčijo in Jugoslavijo, zato da se laže ohrani mir na tem delu Evrope in Balkana. Ne gre za vprašanje vzajemne obrambe, pač pa bo dogovor o normalnih odnosih prispeval k utrditvi obeh držav in k ohranitvi miru. Ne glede na podrobnosti je v primeru morebitnega na-
pada na Jugoslavijo mnogo koristno imeti dobre odnose. Ista stvar velja tudi za Grčijo, če bi bila napadena. Otvoritev železniške proge Beograd-Solum je zelo važna s strateškega in gospodarskega stališča«.
(Op. ur.: Gornje poročilo objavljamo dobesedno tako, kot ga je oddala agencija «United Pressv, ki je odgovorna tudi za morebitne manjše ali večje netočnosti besedila.)
Izrael ne bo dovoli
ID H
TEL AVIV, 8. — Vojaški predstavnik je danes izjavil, da Izrael ne bo dovolil ustanovitve britanskih ali drugih vojaških baz v Izraelu, kakor tudi ne bo dovolil prehoda tujih čet preko njegovega ozemlja. Omenjeni predstavnik ie Pripomnil. da se izraelsko stališče o onvih britanskih bazah v Ha-šemitskem Jordanu ni spremenilo.
Angleški in francoski odgovor SZ
na obtožbe o kršitvi pogodbe iz leta 1944
Obe noti poudarjata, da je oborožitev Nemčije posledica sovjetske politike - Ffanco?kj| nota izjavlja, da bi bilo mogoče najti izhod iz sedanjih težkoč na sestanku štirih
LONDON, 8. — Danes zjutraj so objavili angleško in francosko noto, ki sta ju predala angleški in francoski veleposlanik v Moskvi v soboto. To je odgovor obeh vlad na sovjetsko noto od 15. decembra, ki obtožuje Anglijo in Francijo kršitve potsdamskih sklepov in prijateljskih pogodb, sklenjenih z ZSSR v letu 1944.
Britanska nota zanika obe obtožbi. Oborožitev Nemčije je posledica sovjetske politike, zaradi katere so morali drugi narodi zajamčiti svojo varnost. Obtožuje ZSSR, da ni demobilizirala po letu 1945, kot so to storili drugi zavezniki. Navzlic potsdamskemu sporazumu so vzpostavili Y sovjetski coni Nemčije nemške vojaške edi-nice. Angleška vlada pripisuje »kampanji za mir« prevratno dejavnost in obtožuje sovjetsko stališče v OZN- ob priliki napada na Daljnem vzhodu. Poudarja obrambni značaj atlantskega. pakta ter izjavlja, da so ((popolnoma zmotne in brez podlage trditve, po katerih naj
VPRAŠANJE KOREJE IN LR KITAJSKE na honlenci držav brilanshe skupnosti
Attlee za sprejem LR Kitajske v Varnostni svet, če prej pristane na premirje na Koreji - Politični odbor OZN je zopet odložil razpravo
LAKE SUCCESS, 8. — Politični odbor OZN je danes nadaljeval razpravo o kitajski intervenciji na Koreji. Komisija treh, ki pripravlja načelno izjavo o morebitnih pogajanjih z LR Kitajsko za prenehanje sovražnosti na Koreji in za ureditev drugih vprašanj, je sporočila, da ni še pripravila svojega poročila.
Z druge strani nadaljuje a-meriška delegacija pogajanja z drugimi delegacijami, da se sestavi. besedijo resolucije, na podlagi katere naj bi LR Kitajsko proglasili za napadalko, toda do sedaj ni bil v tem smislu predložen noben načrt resolucije političnemu odboru.
Ob začetku seje je kuomin-tanški delegat dejal, da pekinška vlada kaže nezaupanje, ko odklanja pogajanja s komisijo treh.
Britanski delegat Gladwin Jebb je sicer obsodil nespravljivost pekinške vlade, pripomnil pa je, da je potrebno na-
praviti še zadnji napor za sporazum, preden se uradno izjavi, da je pekinška vlada napadalka na Koreji. Treba je, je pripomnil, skrbno razmisliti o posledicah takega koraka, preden se zanj odločimo. Zato je predlagal odložitev razprave o Koreji na četrtek. Njegov pred. log je bil sprejet s 44 glasovi proti 5 in z vzdržanimi.
Se prej je sovjetski delegat govoril o ameriški intervenciji na Koreji in o ameriških izzivanjih do Kj.t%-ske tej o letalskih napadih. Zatrjeval je, da pot, po kateri hodi politični odbor, ne vodi do mirne rešitve spora. Uprl se je načrtu izraelske delegacije, o katerem je dejal, da ga lahko samo ZDA sprejmejo, ker da jim omogoča, da obdržijo svoje čete na Koreji ves čas, ko se jim bo zdelo potrebno. Zopet je ponovil, da je mogoča mirna rešitev samo «z umikom interven-tističnih čet na Koreji«, ter je napadel britanskega predstav-
Deset Trumanovih točk
v poslanici ameriškemu Kongresu
Prve kritike republikanskih senatorjev
WASHINGTON 8. — Truman je imel danes PO stari navadi ameriških predsednikov svoj govor pred Kongresom, na katerem je začrtal osnovno politično linijo ZDA v tem letu.
Truman je korejski spopad pripisal ZSSR. Carski imperializem so nadomestili z nekim drugim imperializmom, ki je močnejši in bolj grozeč, je dejal Trumanu. Ta se pojavlja v dveh oblikah: prevrat in notranje revolucije, spremljane z zunanjim napadom. Ce ne morejo voditelji ZSSR uporabiti prvega načina, preidejo na zunanji napad. To so napravili, ko so nagnali vojske svojih sa-
Nadaljuje
Mac Arthurjevih čet na Koreji
Padla sta Vonju in Osan - Čangkajšek ponuja svoje vojake
TOKIO. 8. — Po padcu Wo-njuja se, kakor poročajo iz Tokia, umikajo sole OZN «v hitrosti motornih vozil«. V kolikor ne bi čet ovirali begunci, bi bil verjetno umik *e hitrejši. Prav zaradi tega more Mac Ar-thur trdili v današnjem dnevnem poročilu, da je «sovražni pritisk na položaje sil OZN znatno manjši«. Na zahodu so izpraznili brez bojev’ mesto Osan in boji so že bili 10 km južneje od mesta. Ce se bo stra-tegični umik VIII. armade nadaljeval s to hitrostjo, bo čez nekaj dni prišlo do bojev pri Taejonu. Na sredin jem bojišču pomeni padec Womjuja tudi pričetek iste usode za Chungju, važno strategičmo središče. Kitajci so napadli že 38 km južno od Wonjuja. Sedaj grozijo odrezati železniško progo, ki vodi proti Taeguju. Po gorah srečni« Koreje se nadaljuje tekma, fcdb bo prej prešel cesto Seul -Taeion Kuinchon * Taegu. Na vffii obali jo severne čete skoraj dosegle . 37. vzporednik. PomoJ-ske edimice »z name-nom oblažitve	na
vzhodni obali bombardiraleme; sta Yangyang, Chooori m Cho-njin Letalstvo Pa 1?	0
letališče Kimpon ter erto beui-Pjongjang - Chinampo. Prav tako tudi Kojdong in Songchon
Poročajo, da je dosodaj padlo na Koreji 437 letalcev v ((najbolj izredni podpori, kot j« bila kadar koli uporabljena med moderno vojno«, po izjavi letalskega generala Stratemeyerja.
Kakor poroča dopisnik Reuterja, je Mac Arthur v zadnjih treh tednih tako zaostril cenzuro, da ni mogoče reči drugega, kot da so čete OZN še na Koreji. Ista agencija poroča iz Londor.a, da bo v sredo ali v četrtek odšlo 200 angleških vojakov na Korejo, da tam za-maše luknje v angleškem vojaškem oddelku. Cangkajškovi generali pa zopet priporočajo svoje vojake za borbe na Korejo. Kot znano, je Čangkajšek por.udil 23 tisoč mož in je prav v ta namen menda pričel tudi vežbati 600 tisoč svojih vojakov za borbe v hribih.
Moskovski radio najavlja protest severnokorejskega zunanjega ministra Pakser.jena zaradi napada 82 ameriških bombnikov na Pjongjang dne 3. januarja. Paksenjer.' zahteva pri OZN takojšnje ukrepe, ki bi končali z ameriškimi krutostmi na Koreji. To bi dosegli z umikom vseh tujih čet s korejskega polotoka. Glavni stan severnokorejske vojske, pa javlja, da se na vseh oddelkih fronte nadaljujejo ofenzivne operacije korejske ljudske vojske in kitajskih prostovoljcev.
telitov proti korejski republiki.
Naša državna varnost — je dejal Truman — je ozko povezana z varnostjo drugih svobodnih držav; One potrebujejo našo pomoč in mi njihovo. Naša varnost bi bila v nevarnosti. če bi se sovjetski vojaški stroj'polastil zalog držav, ki mejijo na njen imperij. Ce bi se ZSSR polastila Zahodne Evrope, bi s tem povečala svoje zaloge premoga za dvakrat in jekla za trikrat. Vpliv ZSSR na narode Evrope in Azije nam bi postavil nasproti vojaške" sile, ki bi jih ne mogli nikoli izenačiti. Tako bi ZSSR lahko postavila pred svet zahteve na podlagi svoje gospodarske in vojaške premoči, ne da bi se pri tem poslužila konflikta.
ZSSR ni treba napasti ZDA, da si zavaruje svetovno nadoblast. To lahko napravi s tem. da nas izolira in požre naše zaveznike drugega za drugim. Truman je dejal, da še nobena država atlantskega pakta ni mobilizirala. Zagovarjal je evropske držaye, glede obtožb, češ da se nočejo braniti. One grade armado, ki bo večja od armade ZDA. Nobena od njih, prav tako pa tudi mi, niso napravile dovolj, vendar se kaže napredek.
Predsednik je povedal, da pomeni evropska obramba tudi obrambo ZDA. Zato bodo ZDA pošiljale orožje in opremo, bodo povečale vojaško proizvodnjo.
Truman je dejal, da so ZDA pripravljene pogajati se za dosego dalekosežnih rešitev z ZSSR. Voditelji ZSSR «so nam dali razumeti, da moramo imeti na naši strani ne samo pravico, temveč tudi silo. Ce gradimo našo moč — kar delamo — je mogoče, da bodo sovjetski voditelji pogledali stvarnosti v obraz in dali na stran njih načrte za zavzetje sveta, Z naše strani bomo delali ža mirno rešitev mednarodnih nasprotij. Podpirali bomo. Združene narode in bomo ostali zvesti velikim načelom mednarodnega sodelovanja, ki jih izraža listina OZN«.
Postavil je nato svoj program 10 točk, na podlagi katerih bo zahteval od Kongresa odobritev tozadevnih zakonov:
1. odločitev za povečanje vojaške moči ZDA:	2. revizija
zakona o novačenju; 3. vojaška in gospodarska podpora dru-
gim državam; 4. odloki za povečanje proizvodnje ustalitev cen, plač in najemnin; 5. izboljšanje poljedelskih zakonov; 6. izboljšanje delavskih zakonov; 7. stanovanjsko vprašanje, priprave delavcev v obrambni industriji in zaposlitev vse delovne sile; 8, sredstva za povečanje saniteljskega osebja; 9. pomoč drugim državam, da za-dovolijo zahtevam na šolskem področju; 10. povečanje davkov za kritje oborožitve.
Truman je nadalje poudaril, da se bodo ZDA popolnoma vojaško pripravile, če bodo to imele za potrebno. ZDA povečujejo svojo vojaško silo na 3 milijone mož in žena ter pripravljajo orožje in opremo, ki bi bilo potrebno v splošni vojni.
«Naš sedanji program zahteva razširitev letalske industrije, ki bo mogla izdelati 50.000 modernih letal na leto. Istočasno delamo, da bi dosegli proizvodnjo tankov na 35.000 na leto. Mi sedaj ne naročujemo toliko letal in tankov in želimo, da nam tega ne bo treba nikoli storiti, toda hočemo, da bi bili zmožni izdelati jih, da bi bilo to potrebno«.
Ob koncu je Truman pozval na enotnost in odpravo nasprotij med strankami in drugimi zastopniki.
Republikanski senator Kenneth Wherry je kritiziral Trumanovo poslanico Kongresu. Izjavil je, da Truman ni »označil politike ZDA, pri čemer moramo sklepati, da bo ta ponovno improvizirana«.
Republikanec Owen Brew-ster je izrazil svoje pridržke glede ameriške pomoči inozemstvu. Po njegovem je najboljše načelo y tem, v kolikor «si kdo sam pomaga, mu tudi bog pomaga«. Senator Richard Nixon pa se je izjavil za Trumanovo poslanico v celoti, vendar bi imel rad. da bi predsednik nekatere točke bolje označil.
General Vu
zunanji minister
PEKING. 8. — Kakor javlja agencija «Nova Kitajska«, je bil general VU, ki je vodil kitajsko delegacijo v OZN. imenovan za zunanjega ministra LR Kitajske.
nika, ki da je ((trdil, da se je pekinška vlada postavila po robu OZN«. Vztrajal je, naj bi se takoj začela razprava o vprašanju ((ameriškega napada na Formozo«.
Iz Londona javljajo, da je predstavnik angleškega zunanjega ministra izjavil, da bo potrebno razpravljati z ostalimi prizadetimi državami, in še posebej z državami Zahodne Evrope, o ameriški noti 22 državam članicam OZN. Dejal je, da .se bodo razgovori verjetno začeli v N’ew Ybrku. Medtem javljajo, da bo voditelj indijske delegacije Benegal Rau prihodnji teden odpotoval v London, da se sestane z Nehrujem. Razgovarjala se bosta o Koreji in drugih vprašanjih.
Tudi svetovalec indonezijskega zunanjega ministra Hadji Agus Šalim je izjavil, da je vojna na Koreji posledica ne-priznanja LR Kitajske v Lake Successu. Pripomnil je, da dvomi, da bi ameriški predlog pripomogel k rešitvi tega vprašanja. Dejai je dalje, da je Indonezija načelno podprla sprejem LR Kitajske in indijsko stališče o korejskem vprašanju, kakor tudi Nehrujev predlog v Londonu, ki je predlagal, naj se skušajo rešiti sedanje težko-če na Daljnem vzhodu.
V Londonu so ministri Com-mor.wealtha danes razpravljali o korejskem vprašanju. Attlee je zahteval enotno politiko glede LR Kitajske. Peking naj bi sprejeli po njegovem v Varnostni svet, če bi prej sprejel premirje n„a Koreji. Stališču Attleeja sta se pridružila zastopnik Kanade in Ceylona. Nehru se je izjavil proti temu predlogu. Avstralski in novozelandski delegat pa sta zastopala stališče, da ne bi mogli sprejeti Pekinga, dokler Američani umirajo na Koreji. Kasneje sta se pridružila Attleeje-vim predlogom in dodala r.ekaj formalnih ugovarjanj.
Nehru pa je predlagal, naj se ne čaka na prenehanje sovražnosti za priznanje pekinške vlade in za	podpiranje
njene kandidature	v Združe-
nih narodih.
Ministri so izjavili, da bi morali podvzeti nove poskuse za premirje in mirno rešitev korejske zadeve, predno bi podprli ameriško zahtevo za proglasitev Kitajske za napadalko ter podvzeli sankcije proti njej. Avstralec Menzies	je izjavil
da bi se morale ZDA približati stališču Commomvealtha in ne nasprotno.
Nehru je povedal, da bi LR Kitajska v primeru sankcij
proti njej odprto intervenirala v Indokini, Siamu in Burmi. Nehrujeve izjave so napravile velik vtis na navzoče, zlasti ker je namera Commomvealtha omejiti sedanji korejski konflikt na Daljnem vzhodu. Predstavniki Commomvealtha so mnenja, da bi se bilo v primeru razširitve oboroženega spora težko upirati kitajskemu pohodu.
Današnjim posvetovanjem je prisostvoval tudi pakistanski ministrski predsednik Liquart Ali Khan. V okviru, plesastvih zasedanj bodo razpravljali o kašmirskem vprašanju na sestankih med Attleejem, Nehrujem, Liquart Ali Khanom in ministrskimi predsedniki Avstralije, Nove Zelandije ir.' Kanade.
Prihodnji ponedeljek pričakujejo v Londonu prihod Ei-senhowerja- Možno je, da se bo ameriški general sestal tudi z ministrskimi predsedniki držav Commomvealtha.
Ameriško stališče gledesporaoNovi Gvineji
WASHINGTON, 8. — Ameriška vlada je sporočila Nizozemski in Indoneziji, da bodo ZDA ohranile svojo «nepristra-nost« v sporu zaradi Nove GvL neje. Ameriška vlada je nizozemski in indonezijski vladi svetovala, naj sporazumno rešita ta spor.
V kratkem odgovor na Grotewohlov predlog
BONN, 8. — V obveščenih krogih javljajo, da bo Zvezna vlada «najpozneje» konec tega meseca sporočila vladi Vzhodne Nemčije svoje stališče o predlogu Grotevvohla za razgovore o združitvi Nemčije.
Adenauer je dar.es v svojem poročilu o zunanji politiki pred krščansko-demokratično skupino izjavil: «Imamo pravico pričakovati od zahodnih sil, da ne bodo sklenile s Sovjetsko zvezo nobenega dogovora r.-a račun zvezne republike med razgovori q konferenci štirih«.
bi obrambni ukrepi grozili oživiti nemški militarizem. Sedanji obrambni načrti naj bi ne bili izdelani z namenom vzpostavitve neodvisne nemške vojske. Sedanje angleške atlantske obveze niso v nasprotju z an-gleško-sovjetsko pogodbo. Angleška nota zaključuje z željo, da bi bila mednarodna nasprotja mirno rešena in prav na o-snovi te želje je angleška vlada skupno z ZDA in s Francijo predložila predloge, ki jih vsebujejo njih note od 22. decembra.
Francoska nota se odlikuje po premišljenih in mirnih formulacijah, ki Pa nazadnje povedo isto, kot angleška nota. Francoska nota izjavlja, da je težko misliti, da bi mogla sovjetska vlada resno smatrati sedanjo francosko politiko kot napadalno proti komer koli. Omenja francosko demobilizacijo po vojni ter napore Francije v OZN, ki naj bi privedli do mednarodnega nadzorstva glede oborožitve. Pri tem ni mogla uspeti, ker sovjetska vlada ni hotela pristati na sistem, ki bi jamčil dejansko oborožitev. Obsoja bivše nemške zaveznike in sedaj sovjetske satelite, da ne spoštujejo omejitev V oboroževanju, ki jih predvidevajo mirovne pogodbe, podpisane X Parizu 10. februarja 1947. To naj bi ustvarilo v svetu nezaupanje, ki se je še povečalo, ko se je pojavila v svetu in so napori OZN za dosego skupne varnosti zadeli ob odločen odpor ZSSR in njenih zaveznikov. Ob tej priliki je mogla francoska vlada ugotoviti, da je nastal v Evropi in posebno v Nemčiji nevaren položaj, potem ko so ustanovili v sovjetskem delu Nemčije oborožene sile. Ob tej priliki je bila prisiljena pripraviti neob-hodno potrebne ukrepe, da ojači Francijo in Evropo skupno z nemškimi ozemlji. Tako je morala študirati o možnosti doprinosa Zahodnje Nemčije k sikupnii obrambi. Francija ni podpisala nikoli nobene pogodbe, ki ne bi bila strogo obrambna. Bruseljski in atlantski pakt ter Evropska zveza imajo namen povečati varnost ob med-”3rcdnem sodelovanju Jrav ta. ki so načrti glede sodelovanja Zahodne Nemčije pri skupni o-brambi. Ti nimajo namena vzpostaviti nacionalno nemško vojsko niti obnoviti nemško oboroževalno industrijo.
Francoska vlada je odločena upreti se temu, da bi Vzhodna Nemčija postala baza za napad. Sporazum iz leta 1944 je imel namen zajamčiti na osnovi linije OZN tesno sodelovanje med Francijo in ZSSR za ohra-
nite miru in gospodarskega so: delovanja. S sovjetske strani niso ničesar storili, da bi prišlo to sodelovanje do veljave, tako v Nemčiji kot v Evropi in drugod po svetu. Po letu 1945 ni ZSSR pokazala, da bi glede Nemčije hotela sodelovati s Francijo. Vkljub 6. členu pogodbe se je ZSSR uprla gospodarskemu sodelovanju. V svetu vodi ZSSR sovražno politiko proti Francoski zvezi; to kaze priznanje Hočiminha. Ce vodi sovjetsko politiko isti duh miru kot francosko vlado, bi bilo mogoče najti izhod iz sedanjih težkoč na predvidenem sestanku zunanjih ministrov.
Njegove izjave po radiu - Komentarji zahodnega tiska
PARIZ, 8. — Poveljnik vojske atlantskega pakta general Ei-senhower je prispel v nedeljo v Pariz. Kafkor je povedal ob izstopu jz letala, ima njegovo potovanje je v Evropo «samo ta namen, da obiščem države atlantskega pakta in se sestanem s svojimi bivšimi vojnimi tovariši«. Nakar se bo vrnil v Washington v Evropo pa se bo povrni] sredi februarja.
Kakor javljajo, Eisenhower zaenkrat n.e bo nastanil svojega glavnega štaba v Evropi. V nedeljo se je sestal z angleškim maršalom Montgomeryjem, nakar pa s številnimi najvišjimi francoskimi vladnimi in vojaškimi funkcionarji. O pogovorih ni bilo izdano- nobeno uradno poročilo. Eisenhowerjev spremljevalec general Alfred G-ruemther pravi, da je dobil dober vtis pri dosedanjih razgovorih s Plever.om, Schuma-nc«n, Mochom, francoskim rezidentom v Maroku generalom Juinom ter s tremi voditelji glavnega stana generali Lecher-som, Blancom in admiralom Lambenom.
V nedeljo zvečer je Eisenho-wer govoril po radiu. Ob pričetku je povedal, da se vrača v Evropo kot vojaški poveljnik, vendar pa brez čudežnih načrtov. ((Nobena zunanja petnoč ne more braniti Evrope. Treba je najt] voljo in moralne sile ter največjd del sredstev za zgraditev obrambe v Evropi. Mislimo, da grozi vsem nevarnost. in zato se j j moramo zoperstaviti vsi. Naša zveza bo dokazala, da je to bolj zavezništvo za mir, kot pa za vojno«.
Kakor pravijo dobro obveščen] krogi, imajo dosedanji sestanki francoskih visokih predstavnikov z Eisenhowerjem baje namen poučiti generala o francoskem prispevku atlantski obramb] in izpolnjevanju francoskih vojaških načrtov. Zanimivo pa je, da ti obveščeni krogi niso znali raztolmačiti vloge generala Juima pri teh sestankih. Glede pogovorov z Mont-gomeryjem pa pravijo, da bo verjetno tudi angleški maršal dobil visoko mesto v atlantskem glavnem štabu.
Prvi ukrep v zvezi z obiskom Eisenhowerja smo opazili v ponedeljek, ko je vodja ameriških pomorskih sil v Evropi, admiral Robert Carney izjavil, da je pooblaščen nuditi vso svojo pomoč _ ozemel jskim silam, ki so pod Eisemhovverjem poveljstvom.
Komentarji svetovnega tiska ob priliki tega obiska Eisen-howerja v Evropi so zelo obširni m kot ponavadi zastopajo mnenje lastnikov in pokrovite-
ljev teh listov. Ameriški skrajno desni «Daily News» pravi: «Mislimo, da bo ameriško ljudstvo pokazalo svojo inteligenco, če bo zahtevalo od naših evropskih zaveznikov atlantskega pakta kaj več od obljub Eisen-howerju. To pomeni divizije in letalbke skupine, ki naj bi jih ustanovili in usposobil; za borbo. Dati b; jih morale članice pakta glede na njih velikost, prebivalstvo in sredstva«.
«Daily Miror« pa pravi, da «volje do obrambe ni mogoče Evropi zapovedati od zunaj; če je ta nima, je znamenje, da ne obstoji«. Nasprotno pa «New York Herald Tribune«, ki ga vodijo prav tako republikanci, hudo napada ohijskega senatorja Roberta Tafta glede njegovih zadnjih izjav za nove oblike ameriškega izolacionizma.
Londonski liberalni «News Chronicle«. pravi, da morajo Eisenhowerja ((podpirati vsi tisti. ki se na obeh straneh Atlantskega oceana zavedajo nevarnosti, ki nas ogroža«.
«Daily Telegraph« pa piše: ((Moramo sodelovati v popolni enotnsti, če hočemo prepričati člane Kcminforma, da bi bilo za njih uničujoče, preizkusiti našo voljo in moč«. «Daily Wor-ker« izjavlja, da je ((ameriška politika povzročila katastrofo na Daljnem vzhodu«, in pravi, da «se v Evropi ponavlja, kar se je pripetilo na Koreji. Naša usoda je v rokah ameriških vojaških pustolovcev, ki so povzročali vedno nesreče«.
Gunnar Myrdal
odpotoval iz Beograda
BEOGRAD, 8. — Izvršilni tajnik gospodarske komisije OZN Gunnar Myrdal je Včeraj odpotoval iz Beograda skupno s svojim pomočnikom, Fagenom in z ravnateljem odbora za jeklo Acro.včom, dočim je ravnatelj odibora.
Moch o oborožitvi
Zaupnica Plevenovi vladi
PARIZ, 8. — Pod predsedstvom Herriota se je danes popoldne sestala narodna skupščina. Glasovali so trikrat o vprašanju zaupnice v zvezi s proračunom za oborožitev. Prvo glasovanje se je nanašalo na Povratek k prvotnemu besedilu zakona, k; ga jP skupščina že izglasovala in ki ga je republiški svet zavrnil; drugo se je nairašalo na razveljavljenje besedila. ki ga je izglasoval republiški svet. tretje glasovanje Pa je bilo o celokupnem oborožitvenem proračunu. Pri vseh treh glasovanjih je skupščina izglasovala zaupnico vladi. Tretje glasovanje se jP zaključilo s 333 glasovi za vlado in proti.
Francoski minister za obrambo Jules Mcch je včeraj v Be-ziers govoril na nekem zborovanju o Kplošnj politiki in ie med drugim dejai: «To, kar i»i nočemo, je nemška vojska, velik nemški glavni štab, ki . b1 nas nekega dne lahko izoal, sprejmemo pa z druge strani vključitev nemških mladeničev v majhnih enotah v evrops.io vojsko«. Omenil je nato, da je b,ila Francija popolnoma izolirana na sestanku odbora za obrambo v ŠVashingtonu pri razgovorih v preteklem oktobru, ko je zagovarjala svojo tezo proti ameriški tezi. Dejal je da-lje. dia je Francija dosegla, da se ne ustanovijo nemške enote, k, bi bile večje od tretjine divizij, imenovanih ((borbene brigade«. Poudaril je, da je nastala potreba podaljšanja vojaške službe v Franciji zaradi razvoja mednarodnega položaja in zaradi dejstva, ker ima .Sovjetska zveza sedaj pod orožjem štiri milijone in 600 tisoč mož. Moch je še dejal, da noče, «aa bi se m; nekega dne lahko očitalo. dp sem odgovoren za nepripravljenost francoske obrambe. Francija mora biti zmeren in pomirljiv element v Evropi. Zastavili betno vse sile, da omilimo nevarnosti sedanjega trenutka in da prihodnja konferenca štirih uspe in prepreči vojno. Toda dokler ne bo ta nevarnost odstranjena, nimamo pravice zmanjšati naših naporov za oborožitev«.
Seja italijanske vlade
RIM. 8. — Na današnji seji ministrskega sveta je minister Pella obrazloži! predloge zakona, s katerim bi parlament pooblastil vlado, dia podvzame ukrepe, ki naj bi na italijanskem trgu bili leoe sedanji svetovni gospodarski konjunkturi. Ministrski svet je pooblastil ministre Pello, Petrillija in finančnega ministra, da pripravijo dokončno besedi lo, zakona.
Jutri popoldn^ bo zopet začelo zasedanje poslanske zbornice in na dnevnem redu t« zakon za volitve pokrajinskih svetov, ki je sestavni del tieh vladnih ukrepov za upravpe volitve.
Iz Barija javljajo, da i« policija v Canossi danes razpustila krm i n formi stično zborovanje z utemeljitvijo, da je sanator Gramegna izrekel žaljive besede proti vladi in policiji.
Kominformistični teroristi aretirani v Jugoslaviji
Bolgarske oblasti so le dni skrivaj poslale v Jugoslavijo 11 Bolgarov Pri njih so našli orožje in kominjormislični propagandni material
BEOGRAD. 8. — Ravnateljstvo za informacije pri vladi FLRJ javlja, dh so te dni aretirali 11 Bolgarov, ki so jih bolgarske oblasti skrivaj poslale v Jugoslavijo, zato da zberejo podatke o gospodarskem, političnem in vojaškem položaju v Jugoslaviji. Vsi aretirani so imeli pri sebi orožje in komin-formistični propagandni material Poročilo daje ^ osebne podatke aretiranih in navaja količino orožja, ki so ga pri njih našli.
Dalje javljajo, da sta bila 5. in 6. januarja pri obmejnih
spopadih ubita dva Bolgara, ki I je uspel zbežati.
so jih bolgarske oblasti dkrivaj poslale na jugoslovansko ozemlje. Omenjena dva nista odgovorila na poziv obmejnih stražnikov. kj so zaradi tega streljali. Imen] teh dveh nista znani. ker nista imela pri sebi nobenega dokumenta. Na jugoslovanski strani ni bilo žrtev. Do streljanja je prišlo 5. t im. v vasi Prib Pri ustreljenih so našli časopise in 1969 košndnfor-mističnih brošur. Bila sta skupaj z neko tretjo osebo in vsi trije so bdli v civilni obleki in oboroženi z brzostrelko in z ročnimi bombami. Eden od njih
POZIV TAJNIŠTVA OF
ZBIRAJMO
spominsko gradivo iz Ul OB
za razstave, ki bodo ob deseti obletnici OF po naših krajih
Letos v aprilu bomo praznovali obletnico ustanovitve OF, ki je v najtežjih dneh sprejela v svoje roke usodo slovenskega naroda. Ta desetletnica nam narekuje, da posvetimo proučevanju narodno-osvobodilne borbe vso skrb, da tako zberemo vse predmete, ki imajo kakršnokoli zvezo z našo narodno-osvobodilno borbo, kakor tudi vse spominsko gradivo, ki more kakorkoli osvetliti dogajanja v tem velikem času.
Pozivamo zato vse slovensko ljudstvo, bivše partizane in aktiviste OF kakor tudi vse one, ki so na katerikoli način spremljali ali sodelovali v narodno-osvobodilnem gibanju, da nam s svojim sodelovanjem omogočijo zbrati čimveč točnih in resničnih podatkov, kakor tudi predmetov iz NOB. Vsak najmanjši podatek, vsak najskromnejši predmet bo nov dokument, ki naj prikaže nam in našim potomcem veličino ljudskega upora proti nacifašizmu.
V proslavo desete obletnice OF bomo priredili nekaj spominskih razstav in med letom objavili spomine borcev in aktivistov. Pri vsakem okrajnem in krajevnem odboru OF so izbrani tovariši, ki jim je bila poverjena naloga, da organizirajo zbiranje spominskega gradiva.
Vabimo vse naše ljudstvo, da s temi tovariši sodeluje tn jim s svojo pomočjo omogoči izvršitev sprejete naloge. Za vsa pojasnila se obrnite na okrajne odbore OF, ali na tajništvo OF (Ulica Ruggero Manna 29, tel. 29-582).
TAJNIŠTVO OSVOBODILNE FRONTE
GOVOR DELAVCA TOV. MAGLICE NA KOPRSKEM RADIU
»Pozdravljamo oslaoovoi kongres Enotnih razrednih sindikatov"
Zakaj je tov. Maglica postal član Enotnih razrednih sindikatov in kakšen je sindikalni položaj v Tovarni strojev
Včeraj zvečer je po koprskem radiu govoril o važnosti in pomenu ustanovega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov tov. Mario Maglica, c. iavc... .■'■vvrut sirci v . A-dreja v Trstu. V svojem govoru je dejal sledeče:
»Tovariši č . delavc’ Tovarne. strojev, delavci vseh tovarn in podjetij!
Cez nekaj dni bo kongres Zveze enotnih razrednih sindi- j kotov Tržaškega ozemlja.
I t član	.	jev	Sv.	I
Andreja v Trstu bom v krat-! kih besedah pojasnit, zakaj sem postal član teh sindikatov ; in zakaj želim, da bi bili Enotni razredni sindikati čimprej obnovljeni. Nam vsem so dobro služile izkušnje iz let 1918 do 1945.
Po zaključku drage vojne leta 1945, smo bili popolnoma prepričani, da bedo vsi naši delovni in življenjski problemi rešeni; toda ugotoviti smo morali, da. nas je čakala še ostra borba. Ta borba je žela velike
SAMIH OBLJUB SO SLOVENSKI STARŠI ŽE SITI
Zahtevamo otroški vrlec na šoli v Ul. sv. Frančiška
Skoro leto dni čakamo slovenski starši, ki bivamo v okolici Ul. sv. Frančiška, na otvoritev slovenskega vrtca. V tem času smo bili že neštetokrat pri šolskih oblasteh s prošnjami in zahtevami, da bi bilo to vprašanje končno vendarle rešeno. Zglasili smo se seveda tudi pri upravi slovenskih otroških vrtcev, ki nam je dala, po tolikih brezplodnih protestih, zagotovilo, da bo slovenski vrtec- odprt taikoj po novem letu.
Mislili simo, da gre vsaj tokrat » resno obljubo, ki jo bo. do odgovornj krogi držali. Toda žal je bila tudi ta obljuba, kot že nešteto drugih v zvezi s slovensko šolo, le prazna beseda. Delegacija slovenskih staršev, ki se je prvi dan pouka v novem letu zopet zglasila pri odgovornih činiteljih, je namreč izvedela, da je uprava slovenskih otroških vrtcev že dvakrat zaprosila višje šolske oblasti za potrebni denarni kredit, da pa do danes nd dobila še nobenega odgovora.
Pa naj še kdo reče, da takšno postopamje ne predstavlja očitnega zapostavljanja slovenske šole! Odgovorne šolske oblasti so sicer zelo radodarne z obljubami ter nam prav rade priznavajo upravičenost naših zahtev; toda motijo se, če mislijo, da so samo z obljubami in lepimi besedami že storile svojo dolžnost do nas Slovencev, ki imamo vso pravico do šol v svoje jeziku. Zato nas takšne njihove obljube prav nič več ne ganejo in ne varajo, temveč nas vzpodbujajo k še bolj odločni borbi v obrambo pravic slovenskega šolstva.
Čudno se nam zdi, da nam šolske oblasti vedno priznavajo upravičenost zahtev, obenem pa teh nikoli n« jemljejo v poštev
Volivci
preglejte volivne imenike!
Tržaški prebivalci naj se takoj pozanimajo, ali so vpisani v volivne Imenike. Voliv-ni imeniki so namreč že od 1. januarja na vpogled v ana-grafskem uradu v Ul. Diaz 23, III nadstropje in bodo na razpolago občinstvu do 15. t. m. Proti morebitnim pogreškom se bodo morali zainteresirani pritožiti v dneh do 15. Januarja, to sicer conski volivni komisiji, ki ima sedež v justični palači v UL Coroneo. Nujen Je torej točen pregled imenikov. (V primeru, da eventualne nepravilnosti ne morete sami urediti, se obrnite na Slovansko-itatijansko ljudsko Ironto, Ul. Ruggero Manna 29.
ter se kar naprej izgovarjajo, češ ds ni denarnih kreditov. Pa jih vprašujemo:	Kako to, da
primanjkuje denarnih kreditov le tedaj, ko gre za reševanje vprašanj slovenske šole, a so ti krediti vedno na razpolago, ko gre za otvoritev kakšne italijanske š-ole? S tem seveda nismo hotelj reči, da smo proti ustanavljanju italijanskih šol, vendar menimo, da imamo mi Slovenci do svojih šol prav isto pravico, kot Italijani.
Iz odgovora, ki so ga slovenski staršj Prejeli glede otvoritve slovenskega vrtca v Ul. sv. Frančiška, je razvidno, da tudi tokrat še ni bil odobren potreben denarni kredit, oziro-
ma, da višje šolske oblasti glede tega vprašanja siploh še niso dale svojega odgovora. Torej bo tudi tokrat primanjkoval kredit «per i fratelli sloveni«, kot nas je imenoval eksc. Vitanza?
Siti smo že topih besed, obljub in tudi izgovorov o pomanjkanju kredita. Zato z vso odločnostjo zahtevamo, da ukrenejo odgovorne šolske oblasti vse potrebno za ureditev tega vprašanja ter da taikoj otvorijo slovenski otroški vrtec v Ul. sv. Frančiška, Če bj naš sedanji poziv ne zadostoval, smo pripravljeni tudj na bolj odločno borbo v obrambo pravic slo-venskega šolstva na našem ozemlju.
Očitna duojna mera
pri ^apolitičnosti44 šole
Kaj bi dejala šolska oblast, če bi OF delila otrokom zveike in jih opremila s svojim znakom, kot to dela Lega nazionale
Zakaj...?
ZAKAJ hodi tržaški župan Bartoli še v Gorico na esul-ske plesi? M' ,iu v ni dovolj esulov?
ZAKAJ slovenski Uradni Ust ZVU tako nesramno pači slovenski jezik z navajanjem popolnoma italijanskih imen Za naše slovenske kraje?
ZAKAJ so dobili stanovanja v Sv. Križu tudi tujci, medtem ko so domačini ostali brez njih, in to kljub ponovnemu zagotovilu več občinskih odbornikov, da so stanovanja namenjava zgolj domačinom?
ZAKAJ lahko z nekaterimi osebnimi izkaznicami prestopiš mejo na Fernetičih, ne moreš P« naprej, če potuješ x vlakom?.
Primer rojanske šole, ki ga je pred nekaj dnevi objavil »Primorski dnevniki), ni osamljen. Na mnogih šolah delujejo učitelji, ki svojega političnega žela nikakor ne morejo skriti. Ce pa je učiteljstvo strpno in spoštuje otroka ne glede na po-_ litično orientacijo družine, iz katere izhaja, potem pa je skoro gotovo katehet tisti, ki izrabi vsako priliko, da omalovažuje, zapostavlja, zmerja ali slabše ocenjuje otroke naprednih staršev.
Z e zelo stara je bajka, s katero so nas hoteli prepričati, da je šola apolitična. To svojo apolitičnost so pa vihteli le tedaj, ko smo zahtevali, da se otroci uče naše narodne zgodovine; ko pa je bilo treba v o-trocih vzbujati sovraštvo do vsega, kar je našemu ljudstvu najsvetejše, potem to ni bila politika. V vsej tej dvojni morali, ki se skriva za «apolitičnost« je prav političnost šole, ki je v službi vladajoče italijanske in slovenske reakcije. Tudi okrožnica gospoda prof. Rubinija Z dne 27. oktobra 1950 nas ne more prepričati, da ni tako. Po svoji črki se ta okrožnica sicer trudi, da ustvari videz resnične apolitičnosti. »Sola ni mesto političnih razprav; v šoli niso učitelji politični ljudje, temveč vzgojitelji in izvršujejo kot taki svojo dolžnost kadar znajo najti pravo mejo svobodi učrn:a». Tako nravi okrožnica. Toda radovedni smo v k oliko te besede držijo. Ali je že kateri ravnatelj pculical na odgovor učitelja ali kateheta, ki se je pregrešil proti zgornjim dovolj jasnim navodilom? Ali je bil poklican k redu katehet, ki je narisal na tablo srp in kladivo in razlagal otrokom, da je to hudičevo znamenje in da bodo pogubljeni tisti, ki hodijo k pionirjem. Ali je bil posvarjen katehet, ki je zmerjal učence, ki so mu priznali, da čitajo doma »Primorski dnevniku. Ali se mlademu katehetu na Opčinah ni treba držati Ru-binijeve okrožnice, ki je še nedavno prepovedoval (no, na svojo veliko jezo brez uspeha) otrokom, da bi hodili k vajam za igrico, s katero so sprejeli Dedka Mraza? Takih primerov bi našteli lahko še na desetine. Ponavljajo se dan za dnem pred Rubinijčvo okrožnico in tudi sedaj, po njej. Ta okrožnica pač ne more izpremeniti šolo v apolitično, prepričani smo, da
ima celo nasproten namen. Evo vam dokaza: »V šoli, pred šolskimi durmi (ale porte della scuola) ali v neposredni bližini je prepovedano brezplačno razdeljevanje in prodaja kakršnih koli publikacij učencem«. Tako okrožnica. Pa vendarle se v šolah prodajajo in razdeljuje, jo najrazličnejše več ali manj pobožne revije, brošure t. t. d. Lansko leto so nune nemoteno hodile MED POUKOM po nekaterih razredih in ponujale neke podobice tn knjižice. V drugi šoli spet se uporablja «Pastirček» celo za skupno čtivo v uri verouka. Znani s o nam primeri, ko so otroci brez vednosti staršev kupili »Pastirčka«, ker so bili terorizirani. Prav lepa vzgoja k upoštevanju 4. božje zapovedi«.
Ali je razširjanje raznih knjižic in brošur v šoli spričo zgoraj citirane okrožnice morda protipostavno? O ne, saj se ista okrožnica zaključuje:	«Solska
oblast ima možnost izdati v določenih primerih posebna dovoljenja«. Kakšni so ti <(določeni primeri« pa nam ni treba razlagati. »Ciciban« in «Pionir» prav gotovo ne spadata k »določenim primerom«.
«Apolitičnost« šole se pa prav lepo kaže tudi v razdeljevanju najrazličnejših šolskih potrebščin potrebnim in tudi manj potrebnim učencem s strani Leghe nazionale. Cim šibkejša je italijanska šola, tem rado-darnejša je Lega nazionale.
In na mnogih predmetih se blesti njena firma. Le zamislite si kaka «hajka» bi bila na pr. za zvezki, ki bi jih OF razdelila učencem in jih opremila s svojim znakom. To seveda bi bila politika, ona od Leghe nazionale pa je — apolitičnost. Tudi na slovenskih šolah prejemajo učenci zvezke v dar od nekega dobrodelnega društva. Ker pa ta to dobrodelno društvo ne velja, da ne ve levica, kaj da desnica, so vsi zvezki opremljeni spredaj in zada), znotraj in zunaj s pečatom tega »nesebično« dobrodelnega društva, ki je seveda tudi — apolitično.
Tako nam postane osem jasno, da Rubinijeva okrožnica služi le za orožje za primer, da bi hoteli »nepoklicani« prestopiti šolski prag, za katerim pa gospodari kljub okrožnici in »apolitičnosti« reakcionarni, protidemokratični duh, ker pač vrana vrani oči ne izkljuje.
uspehe, kajti bili smo združeni in močni.
Juniju 194S je prišlo do raz-rušenja enotne fronte delavcev; ta dogodek so izrabili v svoje namene industrija. Tisti, ki so bili odgovorni za razru-šenje enotnega delavskega gibanja so vnesli med delavce tudi sovraštvo ter so ustvarili na ta način pogoje za ustanovitev protidelavskega gibanja.
Težke posledice te politike občutimo tudi mi, delavci Tovarne strojev. Delavci usluž-be.ni v tej tovarni, ne kažejo nobenega interesa Za sindikalno življenje; zborovanjem v delavnicah prisostvuje zelo majhno število delavcev; večina delavcev nima nikakega zaupanja v sindikate. V Tovarni strojev že več mesecev nimamo stenčasa, ki je bil vedno dvojezičen. Pred meseci smo imeli v naši tovarni volitve tovarniškega odbora, v katerih so se poslužili izdajalci delavskega razreda vseh mogočih zvijač in sleparij, da bi dosegli zaiejeno zmago. Kako je bil sestavljen omenjeni tovarniški odbor, nam najbolj jasno pokaže članek, ki ga je napisal Dario Crusovin dne 11. decembra v ril Lavoratore«. Na teh volitvah je bilo izbranih v odbor v podjetju 6 članov Enotnih sindikatov, in trije člani Delavske zbornice. Po nji-1 hovi izvolitvi ni bilo več objavljeno na razglasnih deskah ' nobeno poročilo v slovenskem jeziku. In to je samo nekaj od-lomkov iz novega položaja.
Kakšen je resničen sindikalni položaj, nam pa pokažejo sledeči dogodki: pred približno 6 tedni so se zbrali v menzi delavci dveh delavnic ter so protestirati proti težkim gospodarskim prilikam. Ker odbor v podjetju ni bil sposoben postaviti nobene gospodarske zahteve, so delaw:i sami zahtevali, naj bi jim vodstvo dovolilo delati nadure.
Vsakemu je popolnoma jasno, da je taka zahteva delavcev sicer v nasprotju z interesi delavcev. Toda delavci, ki vidijo, da so popolnoma zapuščeni, upajo pač, da bodo lahko z delom nadur izboljšali svoje kritične življenjske pogoje. Tako veliko je njihovo razočaranje, da pravijo še čisto odkrito: «Povrnili smo se v razmere za časa fašizma, še niso te še slabše«.
Na zborovanju, ki ga je sklical odbor v podjetju v tovarni strojev 5. januarja 1951, je g. Lauri Carmelo, član omenjenega odbora, izjavil med drugim sledeče: «Titini zahtevajo, da b{ se borili ta zvišanje plače na 60 tisoč lir mesečno. Za-htevati takšen povišek je nekaj popolnoma nemogočega, kajti vojaška uprava, ki je nad nami, nam kaj takega ne dovoli m lahko se nam zgodif da bi izgubili vse«.
G. Lauri in njemu podobni, ki se toliko boje bajonetov vojaške uprave, imajo vse več poguma, ko gre za ustrahovanje delavcev, ki odločno odbijajo njih oportunizem. Gospodu Lauriju bi lahko tudi takole odgovorili: «V Italiji, kjer ni vojaške uprave, se Splošna zveza italijanskih delavcev (CGIL) danes ne bori niti za
osnovna izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda, čeprav je tudi ta pred časom poudarjala potrebo po borbi za dosego izboljšanja na vsoto 60 tisoč lir Istega dne je g. Bevilacgua Lucio. prav tako član odbora v podjetju, zagrozil nekemu tovarniškemu delavcu, članu Enotnih razrednih sindikatov, da se mu bo slabo godilo, če bo še nadalje, vršil razredno sindikalno aktivnosti v tovarni. Po-služil se je pri tem prav istih teorističnih sistemov, ki so nam znani še izza časa fašističnega terorja. Ob tem položaju nam ne preostaja drugega, kot da obnovimo razredne sindikate, ki predstavljajo edino garancijo za našo nadaljnjo uspešno borbo. Jaz, kot toliko drugih delavcev, sem trdno prepričan, da je mogoče izboljšati naše življenjske in delovne pogoje edinole na ta način, da obnovimo Enotne razredne sindikate, zato že sedaj pozdravljamo njih ustanovni kongres.
Predkongresna sestanka
sindikalne podružnice novinarjev in iipravnega osebja
Včeraj popoldne so imeli člani sindikalne podružnice novinarjev svoj predkongresni sestanek, na katerem so razpravljali o pomenu in važnosti ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih sindikatov, ki bo 20. in 21. t. m. y Trstu ih katerega glavna naloga bo začrtati smer borbi, ki jo bo moral voditi delavski razred v obrambo svojih pravic in interesov. Izčrpno so diskutirali tudi o načrtu novega statuta Zveze enotnih razrednih sindikatov ter so njegove glavne točke popolnoma odobrili.
Po diskusiji 0 obeh važnih problemih so navzoči iz svoje srede izvolili delegate, ki jih bodo zastopali na ustanovnem kongresu. Sledila je še zadnja točka dnevnega reda, v kateri so navzoči obravnavali še več drugih problemov. Zaključili so svoj sestanek s trdnim sklepom da bodo po svojih močeh prispevali k usipehu omenjenega kongresa.
Prav tak0 je imelo svoj predkongresni sestanek včeraj tudi upravno osebje ZTT. Na sestanku so člani razpravljali o sedanjem položaju na sindikalnem področju, nato pa so se seznanili s statutom Zveze enotnih razrednih sindikatov, ki bo ustanovljena na prihodnjem kongresu. Tudi na tem sestanku so bili izvoljeni delegati za ustanovnj kongres.
NEPRIČAKOVAN PREOBRAT
ZOPET NA DELU
odpuščeni cfe/auci
KOLEDAR
Torek 9. januarja
Severin, Bogoljub
Q£ecUdUče -
Sonce vzide ob 7.45:, zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.52. Luna v-zide ob 8.41 zatone ob 17.13
Jutri sreda 10. januarja
Julijan, Nikosava
Kadar boš na rajžo šel
Kadar boš na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček zavezat.
Punkeljček zavezala bom, milo še jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči.
Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkeljček razvezat.
Punkeljček razvezala bom, sladko se smejala bom, ker te bodo videle spet moje oči.
OF
SEJA OKRAJNIH TAJNIKOV OF bo v torek dne 9. januarja 1951. ob 12. uri na sedežu, Ulica R. Manna 29.
SINDIKALNE VESTI
V pelek 12. t. m. ob 20. bo seja vodilnega odbora Enotnega razrednega sindikata za mešano stroko. Dnevni red: 1) Di-skusija o načrtu statuta Zveze ERS STO; 2) važna vprašanja.
Prva seja conskega svela
Vendar se je eno izmed vprašanj tržaškega delavskega razreda rešilo v korist prizadetih delavcev. Gre namreč za vprašanje delavcev, zaposlenih pri občinskem poljedelskem podjetju, ki so bili pred časom odpuščeni z dela. Kot vemo, so se vršila pogajanja med sindikalnimi predstavniki jn odgovornimi krogi za rešitev tega vprašanja, od katerega je bilo odvisno 385 delavcev. Ko je že vse kazalo, da ni nobenih iz-gledov za pravično rešitev tega vprašanja, in lep so časopisi ob, javili že odgovor vojaške uprave, ki je izjavila, da ne namerava dati nobenih denarnih kreditov občinskemu poljedelskemu podjetju, sc je položaj nenadoma izpremenil, kot že rečeno, v korist prizadetih delavcev. Izvedeli smo namreč, da je vojaška uprava izp.eme-n-la svoje dosedanje stališče glede tega vprašan ia ter je izjavila, da namerava dati točil-skemu poljedelskemu podjetju na razpolago toliko denarja, da bodo začasno ukinjeni vsi odpusti z dela ter bo podjetje lahko sprejelo na delo že odpuščene delavce. Seveda je ta rešitev le začasna in bodo lahko zato delavci že čez nekaj mesecev stali pred istim vprašanjem, kje najti novo zaposlitev.
Kljub temu so prizadeti delavci z veseljem sprejeli vest, da so ponovno sprejeti na delo, saj je bila s tem rešena njih glavna skrb: kje najti v zimskem času, ko so življenjske prilike še vse težje, novo zaposlitev.
Kot smo izvedeli, so se delavci včeraj že vrnili na svoje delo. Odgovorni činitelji bodo pa med tem časom proučevali
„Pravična“ dodelitev stanovanj v Sv. Križu
vprašanje ter skušali najti rešitev, ki bi bila vsaj nekoliko bolj sprejemljiv?, za delavce same.
Nic novega z brazilsko kavo
Se vedno tržaški trgovci s kavo ne morejo nabavljati kave v Braziliji. N; bila izdana nikakršna začasna odločba odgovornih oblasti, ki bi načelno rešila ta spor. Prav tako ni bila izdana nobena- odločba v korist Trsta, ki ne more nabavljat; kave na osnovi italijansko - brazilskega klirin-ga- Dejansko pa bi tudi taka odločba ne pomagala nič, ker je bil italijanski kliring za kavo 15 milijonov dolarjev izčrpan že 29. decembra.
Možnost nabaviti preko Londona kavo imajo samo italijanski trgovci. Ni pa za tržaške trgovce v Londonu nikakega računa. Trgovci v veliki večini kupujejo afriško in indonezijsko kavo. Začutili so ugodno konjunkturo in zato dvignili svoje cene. Tržaškim trgovcem in kavamarjem ta kava ni všeč, ker njena kvaliteta ne odgovarja potrebam tržišča.
3. januarja je bilo prvo redno zasedanje conskega sveta. Na tem zasedanju je tajnik Luchi podal poročilo o opravljenem delu v 1950 letu.
Odbor je na 52 sestankih (proti 48 v 1949 letu) obravnaval 885 problemov (proti 718 v letu 1949), torej povprečno 17 na vsako sejo. Razvrstitev problemov po izvoru je sledeča:
Tržaško okrožje 207, tržaška občina 189, miljska občina 36, de-vinsko-nabrežinska občina 31, dolinska občina 12, zgoniška občina 7, repentaborska občina 9, ECA v Trstu 26, ECA v Repenta-boru 1. ECA v Miljah 3, občinska bolnišnica v Trstu 19, otroška bolnišnica	«Burlo Garofalo« 8,
inštitut «Burlo Garofalo« 6, Pro-tituberkulozni konzorcij 19, Konzorcij devinske, nabrežinske, zgo-niške in repentaborske občine 4, Ustanova za zaščito mladoletnih 3, razni 11.
V preteklem letu je prišlo 264 pritožb proti različnim občinskim ustanovam. Bile so večinoma pritožbe glede trgovinskih licenc. Predsedstvo cone je pozitivno rešilo 190 pritožb, 74 pa jih je odbilo, 34 pritožb je bilo vloženih zaradi potrdila o neoporečnosti. Predsedstvo cone jih je 20 ugodilo, 14 pa odbilo.
Po tem poročilu so razpravljali o sklepu tržaške občine, ki odloča, da se vsem občinskim upokojencem plača funkcijski dodatek, oziroma dodatek prav tako, kot se izplačuje vsem aktivnim uslužbencem od 1. julija 1949. Svet je z večino glasov sprejel ta sklep, ki pa mora biti še potrjen od ZVU.
Tarifa, ki se plačuje za odvoz smeti, je premajhna in ne poravnava dejanskih stroškov. Občina je sklenila, da bo povečala kvoto in na ta način vsaj deloma zmanjšala stroške. Svet je potrdil ta sklep.
Svet je nato razpravllal o a-kontaciji 25,000 lir, za vse uslužbence, na račun prihodnjega zvišanja plač. Svet je sklenil to vprašanje še proučiti.
Milijonska poneverba na trošarinskem uradu
Agenti leteče policije so 6. t. m. aretirali glavnega blagajnika trošarinskega urada tržaške občine 49-letnega Itala O-svaldinija iz Ul. Revoltella 130. Osvaldini se bo moral zagovarjati zaradi poneverbe 3.368.000 lir na škodo tržaške občine. Druge podrobnosti za sedaj niso znane.
Čeprav se je v občinskem svetu večkrat zatrjevalo, da bodo stanovanja dodeljena le domačinom, se je zgodilo drugače
Stavbne krize ni čutiti samo v velikih mestih; nič manjše ni povpraševanje po stanovanjskih prostorih P° naših vaseh, da, včasih je tam še teže. Mnogo bi lahko povedale družine, ki so v Sv. Križu zaman tekale od Poncija do Pilata, da bi si jih končno vendar usmilili in jim nakazali prostor, kamor bi lahko ponoči legli in čez
V petek 12. t. ra. izide prva letošnja številka
LJUDSKEGA TEDNIKA
s pestro vsebino, ki bo prav gotovo zanimala njegove zvesta bralce.
Kupite in širite LJUDSKI TEDNIK
dan v miru skuhali kosilo, ne da bi se bilo treba pri tem kregati s sitno žensko, s katero je treba deliti ognjišče.
Tedaj je posijal žarek upanja. Začelo ge je šušljati, da mislijo zgraditi v Križu nove, dvonadstropne hiše, ki bi lahko sprejele v svoje zavetje šestintrideset družin. Govorice so začele dobivati konkretnejše oblike, prišli so geometri, kmalu nato pa je lepega jutra kamion pripeljal še zidarje.
Prvo razočaranje pa se ni
pustilo dolgo čakati; v listinah in na načrtih je bilo jasno in glasno napisano, da bo novozgrajenih stanovanj samo e-najst! Družin pa, ki so bile stanovanja potrebne, se je vpisalo na občini kar 51. Danes so te hiše zgrajene. Oblast, ki nam vlada že pet let, ne bi bila dosledna svojim ciljem, ako ne bi tudi tukaj naredila nekaj, nad čemer se zgraža vse kriško prebivalstvo vseh strank jr. prepričanj. Od skromnih dvanajstih stanovanj je prišlo namreč v potrebne roke samo sedem, dočim se v drugih šopirijo neka Torosti Meroni, ki ji že na imenu vidite, koliko stotin kilometrov razdialje od vrlih kriških ribičev je prijokala na svet; a ima to zaslugo, da je njen sin komandant policije. Tudi Mogorovič Arse-nio kot esul z Reke seveda stanovanje «krvavo» zasluži, prav tako civilni policaj Kante Franc. Vsi trije so edini nedomačim, ki so vložili prošnjo. Eno stanovanje gre še neznanemu hišniku, prj zadnjem pa nc vemo za najemnika. Cah Ivan, Pahor Mario, Sehif Marto, Ukmar Josip, Sirk Boris ter Daneu Josip pa lahko skupno s svojimi družinami, naprej vedrijo pod tujo streho; njim kulturno stanovanje zaenkrat, še ni potrebno, saj so vendar domačini,
Z vespo v avto
Sinoči okrog pol 17 je vozil Mario Hegel iz Ul. Stuparič 19 z avtomobilom po Ulici Gat-teri. V bližini ljudskega vrta je zavil na levo po Ul. Battisti ter s tem križal pot 31-letnemu Luigija Dolcetti ju iz Ul. Docce 12, ki je na «Vespi» drvel po Ul. Battisti. Dolcetti ni utegnil pravočasno ustaviti vozila ter se je zaletel v že omenjeni avto in se nevarno poškodoval obrazu.
Ponesrečenca je Hegel takoj odpeljal v splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima Dolcetti zdrobljen nosni hrustanec in poškodovano nosno kost, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 do 15 dni. Na vozilih pa ni bilo posebne škode.
Tatinski podvigi
26-letnemu Vilfredu Schnablu iz Ul. Pindemonte 1 so pred-sinočnjim odnesli neznanci iz avtomobila, ki ga je pustil pred prenočiščem Vanoli, 2 suknji in ovratno ruto. S tem so Schnabla oškodovali za približno 140 tisoč lir.
Dolgoprslneži tudi na plesih niso kdo vse kako tankovestni. Pri tem ne prizanašajo niti mladim plesalkam., 19-letni Bogomili Salvi iz Doline so n. pr. predvčerajšnjim v krožku Ro-sandra izmaknili iz plašča, ki ga je obesila na vrata, 3100 lir. Salvijevi seveda ni ostalo drugega, kakor javiti zadevo policiji.
Sita življenja
Marija Savron z Opčin je po 29 letih prišla do zaključka, da s« pravzaprav ne izplača živeti. Zakaj, tega ni hotela povedati niti potem,' ko so jo v bolnici spravili do zavesti.
In to je bilo vsekakor potrebno, zakaj Marija se je včeraj dopoldne s samomorilnim namenom najedla zdravilnih tablet. Nič manj kakor 15 jih je zavžila, in sicer takih, ki odpravijo influenco, seveda le v primerih, ako si jih človek ne privošči preveč.
Kakor kaže primer Savrono-ve, tudi pri zdravilih pretiravanje ni na mestu, ker bo potrebovala 4 do 8 dni zdravljenja, ako bo hotela • ponovno okrevati.
Ohroritev razstave dveh benečanskih slikaric Lavre Drudi in Lare Campesan v galeriji ..Škorpijon''
V sredo 10. januarja bo ob 18. uri odprta v galeriji »Škorpijon« slikarska razstava dveh slikaric iz Benetk: Lavre Drudi in Lare Campesan. Ob otvoritvi bo imel zanimivo predavanje znani sodobni italijanski slikar, profesor na Umetnostni akademiji v Benetkah, Gastone Breddo. Naslov njegovega predavanja fco «Misli o sodobnem slikarstvu«.
Ker gotovo zanima vse ljubitelje umetnosti mišljenje važnega italijanskega modernega slikarja o moderni umetnosti, vabimo k številni udeležbi.
SHPZ
SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ bo v četrtek 11. januarja t. 1. ob 16. uri v prosvetni pisarni na Corso Garibaldi 4, III. nadstropje.
Odborniki, bodite točni!
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO «SI. MON JENKO« ima v sredo 10. t. m. ob 20. uri važno odbo-rovo sejo v običajnih prostorih. Prosimo vse odbornike, da se je zanesljivo udeleže.
IzleK PDT
V nedeljo 21. t. m. bo smučarski izlet v Orni vrh nad Idrijo. Vpisovanje do 11. t. m. pri ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 od 17. do 19., kjer se bo lahko plačevala tudi članarina.
Pedagoška knjižnica
Pedagoška knjižnica v Ulici Geppa 9 bo poslovala za vse slovenske šolnike ob sredah od 16 do 18.
PLENUM DELOVNE MLADINE bo v sredo 10. januarja ob 20 v Ul. Machiavelli 13. Vabljeni so vsi delavci - mladinci.
NAROČNIKE KOLEDARJA OF in knjig za leto 1951 IV. okraja obveščamo, da s*> dospele vse knjige. Dobite jih na našem sedežu v Skednju vsak dan od 16. do 19- ure.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 95L0-9550, papirnati šterling 1750-1800, dolar 736-738, telegrafski dolar 743, švicarski frank 170-172, francoakj frank 178-184, avstrijski šiling 23.25 - 24.
■ I RADIO IH
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 9. 1. 1951.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital,; 7.00: Napoved ča-
Marija Prašeli je podlegla poškodbam
Včeraj ob 10.30 je v splošni bolnici umrla 77-letna Marija Prasel s Kontovela št. 136. Kakor znano, je starka 5. t. m. padla 2 m globoko ter si pri tem zlomila desni kolk in pleče, Praselova zaradi visoke starosti ni mogla preboleti hudih poškodb.
sa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba; 7.30: Zaključek.
12.00: Zabavni opoldanski koncert; 12.30:	Orgelske skladbe;
12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Samospeve Josipa Hatzeja poje tenorist Stjepan Sajfar; 13.45: Glasba po željah (ital.); 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45:
- si -
ključek.
17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40:	Zabavna glasba; 18.00:
Ljudska univerza (ital.); 18.15: Iz zbirke novih plošč; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Rezervirano za predkongresno oddajo Enotnih sindikatov; 20.00: Verdi: «Othello» -opera v treh dejanjih; 22.00: Lahka orkestralna glasba; 22.30: Južnoameriška plesna 'glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.: 23.10 Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Serenade; 23.30: Zaključek oddaje.
Večni pretepi
v begunskih taboriščih
Tokrat so se udarili pri Sv. Savi. Kakor se da sklepati iz policijskega poročila, so prišli tja v vas bolgarski begunci iz taborišča pri jezuitih ter se zgrda lotili dveh Rusov. Policijski agenti, poklicani na mesto spopada, so našli tam le onadva, ki sta vlekla krajši konec. To sta 44-letni Nikigor Andrejev in 56-letni Serner Snežkov. Oba sta bila pošteno potolčena po obrazu, medtem ko se napadalcem ni zdelo potrebno počakati na policijo.
Nevarne igrače
Komaj 12-letni Tullio Scher, stanujoč v Ul. Pancera 28, se bo moral zdraviti 12 do 15 dni v splošni bolnici, ker mu je navadna petarda domačega izdelka raztrgala dlan Kakor je Tullio pripovedoval v bolnici, sg je včeraj okrog poldne igral z vrstniki v Bar-kovljah. Dan prej so namreč našli omenjeni naboj in ga skušali včeraj preiskati. Nevarna reč pa se je razpočil^ in povzročila nesrečo.
Novi ravnatelj
Urada za obveščanje javnosti pri Zavezniški vojaški upravi
TRST, 8. (AIS) — Zavezniška vojaška uprava sporoča, da je danes Mr. A. L. Lyall predal posle Urada za obveščanje javnosti pri Zavezniški vojaški upravi Mr. Merrit N. Cootesu. Novi ravnatelj Urada za obveščanje javr.osti Mr. Cootes bo vodil urad v smislu ukaza št. 308 z dne 26. julija 1948.
G. Merrit Newton Cootes, novi obveščevalni ravnatelj ZVU, je bil rojen v Norfolku (Virginija), velikem pristaniškem mestu, katerega vprašanja so v določer.-em oziru podobna problemom našega obmorskega mesta. Kot poklicni diplomat in funkcionar zunanjega ministrstva Združenih držav je služboval pri raznih diplomatskih poslanstvih v vseh delih sveta. Nazadnje je služboval na konzulatu v Karačiju, v Pakistanu.
Gospod Cootes je promoviral na veliki univerzi Princeton (New Yersey), nato je stopil v diplomatsko službo in služboval na poslaništvih v Lizboni, Moskvi in Rtom.
SLOVENSKO-
NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V SREDO 10. t. m. ob 20. uri gostovanje na KONTOVELU s Finžgarjevo dramo
alinzvnliiia
življenju#
Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega,
Gledališče Verdi
Razprodaja vstopnic za premiero Verdijeve opere »Fal- ’ staff« se nadaljuje. Predstava bo za oboner.te reda »A«. Opero je muzikalno pripravil dirigent Franco Ghione, režiral pa Mariano Stabile, ki poje tudi naslovno vlogo. V ostalih vlogah nastopijo Mercedes For-tunati, Rosonr.a Cartei, Miriam Pirazzini. Maria Amadini. Emi-iio Renzi. Renato Capecchi, Marco Stefanoni. Giuseppe Nessi in Vittorio Pandano. Zbor je pripravil Adolf Far.fani. koreografijo pa Anita Bronzi.
Premiera bo v sredo 10. ja-, nuarja ob 20.30.
Obnovitev dovoljenj za postanek in prevoz z vozili
Občina obvešča vse privatnike in tvrdke, ki posedujejo dovoljenja za postanek in prehod vozil, pa so zapadla 31. decembra, naj jih predlože, če jih hočejo obnoviti, na sedežu mestne policije (Občinska palača II. nastropje soba številka 84),
KINO =
16.30: «Počitnice v Me-
Rossetti.
ksiku«.
Excelsior. 16.30: «Pogodba z vragom«, Isa Miranda.
Nazionale. 16.30: »Bill, velik si!». Arcobaleno. 14.30: «Beneški tat«. Fenice. 16.30: «Toto Tarzan«. Filodrammatico. 16.00:	«Sokoli
strmoglavci«. Film v barvah.
Alabarda. 15.30: «Rdeči suknjiči«. Tecnicolor, Garry Cooper.
Armonia. 15.30: »Med ognjenimi zublji«.
Garibaldi, 15.00: «Zemlja velikanov«.
Ideale. 15.30: «Herojski falot«.
Impero. 15.45: «Strah pred preteklostjo«.
ltalia. 16,00: «Ne uideš mi«, Errol F!ynn.
Kino ob morju. Zaprt.
Savona. 15.06: «Dolgo pričakovanje«, Lana Turner, C. Gable.
Viale. 16.00:	«Safari», Douglas
Fairbanks jr.
Vittorio Veneto. 16.00: «Ljubimci pokopanega mesta«.
Adua. 14.00: ttGianni in Pinotto V Hot!ywoodu».
Azzurro. 16.00: «Godbo mojster!«
Belvedere. 16.00: «V tvojem naročju«.
Marconi. 15.30: »Pustolovščine don Juana«.
Massimo. 15.30: «Vrni se Lassi«.
Novo cine. 16.00: «Mladoletne»,
Odeon. 15.30: «Divja strast«.
Radio. 15.30: «Vsi so bili moji sinovi«.
Vittoria, 16.00: «Romeo in Julija«.
Venezia. «Tarzan proti pošastim«.
Sv. Vid. 15.30: »Sodnik Timber-lan«.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6.. 7. in 8. januarja 1951 se je v Trstu rodilo 16 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 31 oseb.
Poročili so se: glasbenik El-vino Sancin in uradnica Siri« Strajn, častnik ameriške vojske James Stevenson in gospodinja Olga Diracca, mehanik Josip Bacci irj gospodinja Tul-lia Roy, pomorski natakar Mario Tomadin in gospodinja Or-tensia Colussi, agent CP Silvij Viezzoli in gospodinja Josipina Saffiotl, bančni funkcionar Albert dr. Roatto in gospodinja Lilijana Stransiani, agent CP Salvatore Colino in knjigovez-ka Nair Adami, šofer Ivan An-tonini in učiteljica Lia Gianol-la, uradnik Salvatore Simeone in gospodinja Rosa Marija Ar-tigJiano. uradnik Renato dr. de Marži in učiteljica Regina A-polonio.
Umrli so: 88-letna Concetta Risio vd. Bossoli, 53-letna Adal-bert Minca, 92-1 etni Enrico d« Gironcoli, Polh Vojko star en mesec, 92-letna Emma Pado-van vd. Orsetti, 61-letna Roma Polacco vd. Mustachi, 53-letni Agostino Ferfoglia, 51-letni Josip Zonta, 51-letni Adalbert Benni, 54-letni Mario Maran-goni, 64-letni Peter Severo Pic-cinin, 57-let.ni Ettore d’Alema, 47-letna Francišča Mlekuš, 82-letna Anita Vendrame, 77-letni Alojz Simeoni, 76-letr.f Ivan Viti, 92-letna Josipina Radin vd. Beltramini, 66-letni Josip Capon, 74-letna Ivanka Šiško-vič vd. Zidar. 76-ietni Antort Julien, 44-letna Marija Parmeg-giani por. Cipriani, 74-letn» Marija Golob vd. Cimolini, 72-letni Jakob Borghes, 76-letni Federico Marisek, 58-letna JU' lija Kočevar por. Calligariv 62-Ietr.a Lucia Macor por. Tr«' visan, 64-letni Federico Liende; 41-letni Rudolf Carsoni, 58-letM Viktor Ferluga, 70-letni Pe,er Gozi, 88-letna Emilija Stali* por. Katting.
zahvala
Sorodniki nepozabnega
IVANA VITEZA (Viti)
se toplo zahvaljujejo vsem tistim, ki so jim na kakršenkoli način izrazili svoje sočutje ob bridki izgubi, Po-sebna zahvala nameščencem ZTT jn pevskemu društvu «Tržaški zvon«, ki so s posebno naklonjenostjo počastili njegov spomin.
DRU2INA VITEZ (VITI)
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - LIL Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32
e v
Italijansko učiteljstvo priznava, da prihajajo v itu-Kjausko šolo otroci, ki ne znajo italijanskega jezika
P° tisku skuša šovinistična italijanska reakcija v gori-
fct
in' videmski pokrajini pri-
i	'iuvuw»i	ci j 111J.
azati, da uživa naše ljudstvo V italijanski državi «svobod!o ®. Pravice«, kar je potrebno za ren in pravilen narodni, gospodarski in kulturni razvoj.
■^rda najbol-j prizadeven pri «dokazovanju» je bil čas-,nifarski as Arturo Manzano, * je že pred časom objavil, v *™essaggeru Venetu« nekaj *ankov, v katerih je na vse ®°SOče načine skušal dokazati ^akopravnost Slovencev z Ita-toni v goriški pokrajini in c^či neizpodbitno dejstvo, da Prebiva v Beneški Sloveniji Jrnjeno naseljeno avtohtono gensko prebivalstvo že 1400
kimamo nobenega namena, a bi 2 n-jim polemizirali, kaj-1 beneško prebivalstvo 'je ta-*un ljudem dostojno odgovori-^ 3 svojo borbenostjo ;n na-r°dno zavednostjo, ki prav v 2a<Injem času neverjetno dozo-eva in obeta najboljše sadove. Prikazati pa hočemo na ne-j^terih drastičnih primerih, *ako zlonamerno je tako pi-sanje,
, ta namen se hočemo poslu-ti virov iz italijanske revije 2a učiteljstvo videmske pokra-kj nosi naslov: «Studi e bcerche della scuola friulana -Ito del Provveditoriato degli ^di di Udine« - Anno I. N. 3, arzo 1948. V tej knjigi ki je ‘skana v obliki brošure, je tiš člankov italijanskih učite-J*y> ki poučujejo v videmski Pokrajini, torej tudi po slovenjih vaseh. Knjiga služi predate za strokovno usposabljaje učiteljstva ter prikazuje ^gojiteljem moderne pedago-Prijeme.
Ja strani 7 beremo dobesed-
.."Vprašanje jezika je v
ls_ki dolini, v Zgornji Kar:
Na-
dolini, v Zgornji Karniji, J Kanaiskj dolini in Reziji za-izjemno. Zunaj šole, torej ^ družini, govori prebivalstvo plansko in krajevno Slovenjo narečje. Otroci prihajajo . Prv; razred osnovne šole ne Jg hi znali italijanščino. Zara-
rririjj mora učiteljica
njem otroških vrtcev pr> Be-1 pretresel nasprotnikovo mrežo, neški Sloveniji.	|	ko je stranski drog odbil izred-
Delo italijanskih učiteljev je no nevarno žogo. prav zato, ker so otroci Slo-
venci in italijanščine ne poznajo, težko. Prav zaradi tega pa se italijanski učitelji ne morejo približati svojim učencem. Tega se zavedajo tudi učitelji sami, ki so večinoma maturirali na italijanskem učiteljišču v Sen Petru Slovenov in so večinoma iz Furlanije ali celo iz oddaljenejših italijanskih mest. Zavedajo naj se pa tudi, da je potujčevanje yedno nehvaležno delo, kj ga obsojajo vsi pravi demokrati, ki ga bo obsodila zgodovina, delo, ki je obsojeno na propad, pa čeprav g® spremlja najhujše nasilje.
Položaj italijanske osnovne šole v Beneški Slovenil’. Reziji in Kanalski dolini pozna tudi italijanski prosvetni minister Gonella. Ce ni zanj zvedel z druge strani, sklepamo, da se je z njim seznani] vsaj s čita-njem mesečnika «Studi e ri-cerche della scuola friulana«, kajti kot beremo na u'-odn»m j mestu 3 jn 4. številke iz mese- | ca februarja - marca 1950 piše: «...Sledim (sam Gonella op. ur.) z živim zanimanjem pisanju mesečnika... Minister Gonella«.
Minister Gonella in z njim vsa italijanska vlada torej prav dobro ve za šolske razmere v Beneški Sloveniji. Kljub temu pa vztraja pri tem, da otrokom slovenskega rodu ne da slovenske šole, še vej; ustanavlja predšolske ustanove, da bi otroke pripravile za italijansko šolsko vzgojo. Italijanska vlada ne upošteva številnih protestov, ki so jih beneški Slovenci že poslali italijanskim oblastem v Rim ter pokrajinskim in občinskim oblastem v Videm in Gorico, kar prav gotovo ni v interesu bratskega sodelovanja narodov, ki žive v tako tesnih stikih kakor prav Slovenci in Italijani v goriški pokrajini.
Na splošno ni Juventir.-a odigrala v nedeljo lopo tekmo in bi se lahko moštvo malo bolj potrudilo. Dobri so bili Car-gnelutti, Duiz, Dissengna in Sturm. Prepričani smo, da bodo prihodnjo r.edeljo na domačem igrščiu proti Esperie pokazali vsi igralci Juventine, da je bila tekma s Terenziano le slaba stran, katero bodo znali popraviti. Po tej tekmi je Ju-ventir.a druga v lestvici B kola in ima 17 točk, pred njo je Cormonese, ki jih ima 19 in ki je ravno tako po 11 tekmah še nepremagana.
Na igrišču v Sovodnjah pa je moštvo Juventine B premagalo z 2-0 er.ajstorico iz Corone in pokazalo gledalcem nekaj res lepe igre.
1 «Slaba ura«, kot ji pravijo Benečana, je za.dnje daij ovirala koledovanje, vendarle ga pa ni mogla preprečiti. 2e prej mrzlim dnevom, so sledili dnevi odjuge in močnih, padavin, ki so spremenili y$e potočke Benečije v deroče hudournike.
Četrtega tega meseca so se koledniki odpravili v vas Ma. tajur. Seveda ni bilo pričakovati, da se bodlo y takem vremenu oglasili otroci v velikem številu, saj so vasi v okolic; Matajurja precej razstresene. Kljub temu se je koledovanja udeležilo precejšnje število otrok, ki so nestrpno čaikali na darila.
Obdarovanje se je vršilo v neki privatni hiš; in čim so otroci vstopili, so bili takoj za njimi orožniki, ki pg se seveda niso mogli protiviti razdelitvi, ker je bilo ta pravilno javljeno oblastem.
Končani obdaritvi pa je sledila debata z g. orožniškim brigadirjem. Njegovi pojmi so bili povsem isti kakor oni njegovega kolega v Ljesah. Vsi, ki žive v Italiji so za te gospode Italijani in zaman je vsaka trditev, da imamo dva ,pojma, in sicer o državljanstvu ter o narodnosti. G. brigadir so se v Matajurju dokaj razburili in so celo trdili, da je beneška
Zaključek koledovanja v Beneški Sloveniji
Obisk kolednikov v gorskih vasicah Matajur in Pedroza
govorica dialekt (seveda italijanski) in 50 se s takimi neumestnimi in zlaganimi trditvami postavili v isto vrsto z vsemi šovinisti, ki sovražijo naše gibanje. Ko smo pobijati trditve g. brigadirja, srna mu tudi omenili napis, ki smo ga videli tik pred vasjo Strmec in ki je bil postavljen leta 1908. Napis pove v dobri slovenščini, da je tam. nekdo umrl. Kakor so pisali v slovenščini pred 42 leti, tako danes domačini v Matajurju in okoliških vaseh govore slovenski jezik in nobena sila jih od' tega ne bo odvrnila.
* * *
Preteklo nedeljo so se koledniki odpravili na letošnje poslednje koledovanje v gorsko vasico Pedroza v okolice Fojde.
Koledovan ju niso prisostvovali orožniki, ki pa so bili prejšnje dni tam in kot smo zvedeli, spraševali nekatere otroke ali
je morda v zavitku tudi kako orožje, misleč morda, da se bodo ljudje prestrašili in se odrekli koiedi. Todia debelo so se zmotili. Kafcor drugod tako je tudi v to vas prišlo lepo število otrok ne samo domačih, temveč tudi iz okoliških vasi. Bili so vsi nadvse srečni, d? so bili deležni obdaritve. Zil ni bilo primernega prostora za nastop, lutkovnega gledališča in Pavliha jim le obljubil, da jih bo spomladi obiskal s celim gledališčem.
S koledovanjem na Pedrozi se je zaključilo koledovanje v Beneški Sloveniji, ki je letos zajelo mnogo več vasi nego tena. Razdanih je bilo okoli 650 zavitkov, kar je trikrat toliko kakor lani.
Prj letošnjem koledovanju smo opazili na eni strani navdušenje vaščanov, ki so povsod hvaležno sprejeli darila in se
zahvalili za bratsko pomoč, ki so jim jo izkazali goriški bratje. Na drugi strani pa smo sko-i'o povsod opazili, da so koledovanje hoteli ovirati. Oblasti si niso upale odkrito odpovedat; dovoljenja za razdeljevanje kolede, skušali pa sa na različne načine metati polena med noge. Tako se je zgodilo v Ljesi, kjer je zaradi neumestne prepovedi koledovanje bilo kar na prostem; zato so kolednike ustavili na poti iz Maline v Ahten, jih spremilj v kasarno in jih popisali.
Res je, da so beneški ljudje preprosti in spoštujejo oblast vendarle pa se znajo postaviti Po robu vsakemu prikritemu ali neprikritemu ustrahovanju in spoznavajo vedno bolj, kdo so njihovi prijatelji in kdo sovražniki.
Letošnje koledovanje bo ostalo globoko v spominu nam vsem, predvsem beneškim Slovencem in seveda tudi vsem onim, ki so bili sicer s kislim nasmehcm primorani dovoliti koledovanje. Vezi, ki nas vežejo so se ob tej priliki še bolj utrdile in vedno bolj globdko se prebuja zavest v beneškem Slovencu.
UMRL JE AVGUST ZAMPARUTTI
urednik „Malajurja“ in buditelj beneških Slovencev
Pretekli petek je v zgodnjih jutranjih urah y Šempetru Slovenov umrl Avgust Zamparutti, ki je bil med' Slovenci znan kot Peter. Smrt ga je našla sklonjenega nad zadnjim odstavkom članka, ki ga je pisal za »Matajur«, za katerega je neumorno dielal in mu uglajal še talko težavno pot v Beneško Slovenijo. Bil je urednik »Matajurja« in eden izmed njegovih ustanoviteljev. V tem listu je v benečanščini dramil beneške Slovence in jih klical k prebujenju, ki ga je tako silno čutil vse življenje. Ze leta 1941 se je priključil osvobodilnemu gibanju in se odtlej neutrudno in neustrašno boril za pravice beneških Slovencev.
V zadnjem času je pisal zgodovino beneških Slovencev v narečju, toda tudi tis njegovo dlelo, kot zadnji članek, kj ga je spisal za «Matajur», je ostalo nedokončano. Ker je spadal tudi med ustanovitelje DFS v Beneški Sloveniji, mu je dušni pastir njegove vasi odklonil pogrebne svečanosti v cerkvi.
Pogreba, ki je bil v soboto popoldne, se je poleg predstavnikov DFS Benečije, Goriške in slovenskih organizacij iz Trsta udeležilo nad' šest sto domačinov. Njegovo krsto je pokrivalo cvetje, ki so mu ga v slovo poslali Slovenci iz vse Benečije, Goriške in Trsta. Z njim smo izgubili svojega narodnega bu-
ditelja, nesebičnega, pridnega in požrtvovalnega moža. Njegovo ime bo zapisano z velikimi črkami v knjigi ' "’JW Slovencev.
beneškiflf
Dodatna nakazila za bencin
Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da bodo s tekočim me-sečerh zopet izdajali dodatna nakazila za bencin proste cone in to samo potujočim trgovcem, tfgovskim zastopnikom in potnikom ter vsemu osebju s stalno plačo, ki se poslužuje motornih sredstev za delo, vsem občinskim živinozdravnikom in zdravnikom.
Lastniki avtomobilov, motorjev in drugih motornih sredstev, morajo za dodatni obrok bencina vložiti prošnjo vsak mesec najkasneje do 20. na Avtomobilski klub.
KINO
VERDI, 17: «Moj sin Hedvard«, B. Grable.
VITTORIA, 17: «Zer.a iz Tan-gerja«, A. Jergen. CENTRALE, 17: «Bagdad», M. 0’Hara.
MODERNO, 17: «Našel te bom«, P. Ford.
EDEN, 17: «Sneguljčica in 7
Športne vesti
prve
Učiti učence jezika z o izgovarjavi...«.
V dru,
Teiena-Jmiffiia (Sm 2-2 (0 0)
  -------------
((^ežA strani 9 pod naslovom ga Ve pri učenju italijanske-IlaPtianJa v šolah občine Brdo«
^ otrok prvič prestopi šol-fciV^R ne razume učiteljice, rW .Večini primerov (to se je u&T 0 tudi meni) ne razume „, ca: in od tedaj dalje na-
težkoče in r.eprijetno-■tie redko se dogaja, da ec napravi prvi razred ^ z Ponavljanja. Spominjam j> Ji sta v letih’ 1916 - 1917 v v®&rdu od desetih
*ti _
aeen'i
tir.
Ijv -Mu oq aeseun vpisanih iJ^CeV v povem razredu sa-
ftnske,
; prestopila V drugi raz-In < dalje: «Učenci se itali-tnd Sa iezjka sicer navadijo, , *** jim kljub temu vse sko-
.lat
N
Sit!«
""Ul
TERENZIANA :	Zangrarjde,
gi številki iste revije Quarato, Boscarol, Calligaris, Bertogna, Dose, Danielis, Feru-glio, Zambon, Sturli in Zimolo.
JUVENTINA :	Cargnelutti,
Marega, Bon, Susterini, Duiz, Braidot, Vuga Dissegna, Sturm, Gorini in Poldrugo.
Gole so dali: Sturli (Ter.) v 18', Zimolo (Ter.) v 28’, Gorini (Juv.) v 38’ in Vuga (Juv.) v 42’, vse štiri v drugem polčasu.
Enajsto tekmo za prvenstvo B kola prve divizije je Juven-tina odigrala v Starancanu na igrišču Terenziane in neodločeno čeprav, smo prepričani, da bi lahko zmagala. V prvem polčasu, je moštvo Juventine napadalo, toda napad ni znal izkoristiti mnogih lepih prilik, ki jih je imel r.'a razpolago. Tudi nasprotno moštvo je skušalo na vsak način doseči zmago pred domačim občinstvom« toda obramba Juventine in tudi neodločnost napadalcev niso mogle prinesti gola. V prvem polčasu je sodnik odrekel gol Juventini, potem ko je vratar Zangrande ubranil žogo že preko črte svojih vrat.
V drugem polčasu je Teren-ziana takoj prešla v napad in napadalcem je uspelo v desetih minutah dvakrat pretresti Car-gneluttijevo mrežo. Številnim simpatizerjem, ki so prišli z Juventino v Starancan, je na mah zmanjkala morala r.-e tako pa igralcem, ki so se šele sedaj zavedali nevarnosti. Ob odločnem in lepem protinapadu je uspelo najprej zmanjšati razdaljo ir,' nato izenačiti tekmo. Malo je manjkalo, da ni še v zadnji minuti tretji gol
j^roča težave pri izraža-
Jeveda med takim pisanjem kj r^jka tudi drugih cvetk, ei° na to, kako skušajo dtam oblasti, seveda s priti-rrj razširiti italijanski vpliv otfjovenskimi šoloobveznimi 1X1 r*r> rviih tiirH \r slo-
&
* po njih tudi v slo-č]gjJe družine. V enem izmed ,bHo ^ je celo rečeno, da bi
cba napraviti potrebne otfj, da bi že predšolske Zika Dau<tili italijanskega je-itajjl da bi Šel pouk (beri po-2a Ivanje) hitreje od rok. ti*«Prikladen način je Mc ustanovitev otroških ha,.j'v’ kjer naj bj otroške vrt. hej; 6 učile otroke najosnov-poime italijanskega jezi-Zg ? jih tako napravile godne Ojj , urejše poitalijančevanje. lta esede do dejanja je krat-
2e pred časom
IkiC listu objavili vest, da je italiianska irtvinictiftnij
šsnh. italijnuska šovinistična ^fja ON AIR z otvarja-
Saredo pri Izoli
Proslava ustanovitve kmečke delovne zadruge
V nedeljo smo praznovali prvo obletnico ustanovitve naše Kmečke delovne zadruge. Ob tej priliki je gostoval pevski zbor slovenskega prosvetnega društva «Istra» iz Izole. Pionirska skupina iz Malije je pod vodstvom tov. učitelja Srečka Debeljaka uprizorila igro «Rdeča kapica« in podala še več drugih, za to priložnost umestnih deklamacij. Moramo poudariti dobro voljo tovariša učitelja Debeljaka, ki je kljub slabemu zdravju spremljal pionirje, da so pomagali dvigniti praznik zadrugarjev.
Pri nastopu pevskega zbora P. D. «Istra» iz Izole je bilo opaziti premalo ženskih glasov. To pa predvsem zaradi tega, ker je moških glasov več in tako ni tiste ubranosti, kot bi bila lahko.
Lepo je bilo zadrugarjem. ko so ugotavljali, da danes ni več tistih ostrih daljav med mestom in vasjo, kot so bile nekdaj. Razlika — vas in mesto izginja. Človek Iz dežele in mesta sta se pobratila in vedno tesneje sodelujeta in' si pomagata. Nikoli bi prej ne bili mogli pričakovati, da bo v tako vas prišel kak pevski zbor iz mesta in tudi nastopil. 2e od daleč so se nas izogibali. Tako smo še bolj zadovoljni praznovali naš zadružni praznik.
Pomjan
Uspela Kelta prireditev
V soboto zvečer je imelo naše prosvetno društvo »Kajuh« lepo kulturno prireditev. Pevski zbor je zelo dobro zapel štiri pesmi. Naši pionirji so poskrbeli za dramatsko stran prireditve. Uprizorili so dramatizirano slovensko narodno pesem «Lepa Vida«. Vsa prireditev je zelo lepo uspela, in lahko rečemo, da y Pomjanu do sedaj še ni bilo take prireditve.
Tako smo pokazali, da v naši vasi ni zamrlo prosvetno življenje po kulturni manifestaciji tedna slovenske kulture. Tudii za naprej bomo delali, da bo prosvetno življenje res dalo vasi pečat napredka in velikega razvoja.
Umetnostna razstava v Kopru
V Kopru je odprta umetnostna razstava akademskega slikarja ATTILIA FONDE iz Pirana, ki razstavlja impresionistična dela motivov iz Istre. Razstava bo odprta do 10. januarja od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstava je v dvorani nad kavarno Loggia.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - IIL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Mestna konferenca ERS V Koprni Uspehi mladinske organizacije
na Pomorskem tehnikumu v Piranu
Dolžnosf delavstva cone B in ostalega ljudstva je, da pomaga tržaškemu proletariatu v revolucionarni borbi za dosego njegovih pravic
20. in 21. t. m. bodo postavili naši delavci in ostali člani sindikalnih podružnic na posebnem kongresu temelje za obnovitev razrednih sindikatov in hkrati za ustanovitev Zveze Enotnih sindikatov Tržaškega 07,cmlja. Zlasti v Trstu čuti delavstvo potrebo enotne akcije, da napravi konec dezorganiza-ciji in pasivnosti, ki vlada med delavskimi vrstami ter da se osvobodi lažnih sindikalnih organizacij, za katerimi stoii kapital ali tistih ki jim Napoveduje Kcminorm. Eni kot drugi ne zastopajo pravih koristi, delavskega razreda.
Sindikalne podružnice našega okrožja se živahno pripravljajo na kongres; povsod prevladuje prepričanje, da je treba u-stvariti sodelovanje delavstva in ostalih sindikalnih pripadnikov iz obeh con Tržaškega o-zemlja, ker le tako bodo delavci kos svojim razrednim nasprotnikom njihov sindikat postane močan, kot je bil še nedavno.	-	>
V nedeljo so bile tri večje mestne konference ERS in. sicer v Kopru. Izoli in Eiranu. Na konferenci v Kopru so bili izvoljeni v delovno predsedstvo Skočir, Dolenc, Pišot, Ferfoglia in Cink. Tov. Edo Dolenc predsednik okrajnega odbora ERS je podal poročilo, ki je izzvalo veliko odobravanje.
Poročilo lov. Dolenca
Tov. Dolenc je v svojem govoru poudaril, da smo v času, ko revolucionarne in progresivne sile delavstva v svetu zmagujejo, se otresajo okovov sovjetskega dogmatizma in začenjajo borbo proti revizionistom. V lem važnem trenutku volijo delegate za ustanovni kongres ERS v Trstu, ki bo dal pečat revolucionarnosti tržaškemu delavskemu gibanju in obnovil tradicionalno razredno borbo tržaških delavcev. Pri tem je pomembno, da je sindikalna organizacija v istrskem okrožju kljub spletkam, nastalim ob resoluciji Kominforma, po zaslugi razredne zavesti naše KP in njene politične linije ohranila svojo revolucionarno jedro in odtis razrednosti, kj ga je dobila pod vodstvom KPJ že v času NOB.
Razdor, ki je nastal leta 1948 v naši sindikalni organizaciji
po krivdi Kominforma, je pomenil predvsem udarec proletariatu cone A, ki je izgubil svojo razredno organizacijo in ostal prepuščen na milost in nemilost italijanskemu in ameriškemu kapitalu, pred katerim klečeplazijo v prvi vrsti voditelji tržaških kominformistov.
Sindikalna organizacija tržaških kominformistov je postala samo mesto za zbiranje klevet in laži proti socialistični Jugoslaviji, čeprav se pravi zavedni delavci v Trstu s ponosom spominjajo številnih stavk, v katerih so člani sindikatov Istrskega okrožja stali ramo ob ra-mj s tržaškim delavstvom ip hodili skupno po poti, ki je bila začrtana s krvjo v ljudski revoluciji. Toda prav s prihodnjim kongresom bo dobil delavski razred v Trstu zopet svojo razredno organizacijo, ki bo sposobna braniti njegove interese in ga voditi po revolucionarni poti
Položaj delavstva v Istrskem okrožju in coni A
Tov. Dolenc je govoril dalje. o razliki med položajem delavstva v Istrskem okrožju in v coni A ter podčrtal; da medtem ko gradi naše kmečko delovno ljudstvo v jugoslovanski coni socializem, se mora delavstvo onkraj bloka v coni A boriti še za svoje osnovne pravice; medtem ko se bori tržaško delavstvo proti brezposelnosti, iščemo v Istrskem okrožju delovno silo in se borimo za čim-večjo proizvodnjo, z.a visoko storilnost dela, za izboljšanje delovne discipline ter za politično in ideološko vzgojo delavcev. Samo pri prostovoljnih delovnih akcijah v proslavo volitev SIAU je bilo opravljenih nad 20.107 delovnih ur. Vso zavest delovnih množic potrjuje tudi dejstvo, da ano imeli v jugoslovanski coni v letu že 268, v letu 1950 pa kar 444 udarnikov in racionalizatorjev, da ne štejemo vseh tistih, ki dnevno presegajo norme do 25 odst.
Svoje poročilo je tov. Dolenc končal z besedami:
«Z zavestjo teh uspehov volimo danes delegate za kongres ERS, ki bodo zastopali tam sin-
dikalne organizacije našega o-krožja ter zogotovili naprednim tržaškim delavcem, da jim bodo dali vso oporo v njihovi nadaljnji revolucionarni borbi proti revizionistom marksizma-leninizma in razrednim, sovražnikom, v borbi za popolno zmago delavskega razreda in progresivnih sil v svetu«.
Diskusija
Po poročilu tov. Dolenca se je razvila diskusija, v kateri je tov. Marij Pečarič govoril o štednji, ter poudaril, da je naloga sindikalnih, organizacij in vsega delavstva, da se bori proti razsipanju materiala. Zavzemal se ie tudi, na bi podružnice pričele pred kongresom s tekmovanjem za višjo storilnost dela. Tov. Stanko Bcičič je podčrtal potrebo delovne discipline in totalno izkoriščanega delovnega časa. Tov. Ciril Celhar je podčrtal potrebo poglobitve kulturnega in ideološkega dela v podružnicah.
Tov. Sokol je opozoril, da je treba s štednjo pričeti tudi od spodaj, kajti ravno delavec in nameščenec se ne borita zanjo s pravo zavestjo. Zlasti na področju gradbe razmetavamo z materialom, ki bi ga tako dobro uporabili za obnovo in z njim zgradili marsikateri stanovanjski blok. Obrnil se je tudi proti nediscipliniranim nameščencem in delavcem, ki izrabljajo delovni čas za zasebne opravke. Pozval je navzoče, naj prispevajo za zvišanje standarda, u-trditev ljudske oblasti in okre-pe borbo proti saboterjem.
Tov. Cink je tudi govoril o pravilnem pojmovanju delovnih odnosov in odnosov do skupne imovine ter za uveljavitev pridobitev jugoslovanskega delavca tudi v našem o-krožju.
Po zaključku diskusije je pozdravil konferenco tov. Benus-si v imenu mestnega komiteja KP ter tov. Anton Pavlinič v imenu okrožnega komiteja KP. Oba sta izjavila, da je dolžnost delavstva in ostalega ljudstva našega okrožja, da pomagata tržaškemu proletariatu v revolucionarni borbi za dosego njegovih pravic.
Sledile so tajne volitve, pri katerih je bilo izvoljenih 55 de legatov za tržaški kongres.
Vsaka organizacija, vsako podjetje pa tudi posameznik se ob zaključku leta rad ozre na dosežene uspehe svojega dela, ki ga razveselijo, če so dobri in vzpodbudijo k novim naporom ter novemu poletu v delu, tudi če so manjši kot ie pričakoval Tako je tudi mladina Pomorskega tehnikuma
v Piranu ob zaključku leta. čeprav nieno delo ni usmerjeno po koledarskem letu, vseeno pregledala svoje dosedanje delo. Doba, ki je tu mišljena, je zelo kratka, saj sg je pričela komaj sredi septembra, tp je vsega skupaj 3 in Pol mesece Vendar niso uspehi tako majhni čeprav bi bili lahko še večji. Naša mladina se zaveda svojg naloge, ki jo ima do svojega naroda, do ljudske oblasti in do same sebe kot. -nosilca boljše bodočnosti našega naroda
Kot najvažnejše ie delo A-git-prop komisije, katere naloga je, da mladino politično vzgaja, in ji nudi vso pomoč pri 'tudiju. V ta namen so organizirana po vseh razredih politična predavanja, na katerih predelujejo različne brošure in članke, ki izhajajo v naših listih. Takih študijskih predavanj je bilo skupno 36. Organizirano je bilo tudi predavanje o jugoslovanski armadi na dan obletnice njen« ustanovitve. Mladina sama je tudi mnogo čitala in si tako pridobivala potrebno politično znanje.
Tudi delo v brigadi je važno in predstavlja zadovoljive u spehe. Takoj po pričetku šolskega pouka je bila organizirana mladinska delovna brigada s 104 člani. Člani brigade so delali pri raznih delih za šolo, za Dijaški dom, pri obno.
vi Pirana in pri volivni kampanji. Uspehi so naslednji: Od 15, do 22 oktobra so bile napravljene za Dijaški dom Pomorskega tehnikuma v Piranu 803 delovne ure. ra šolo pa 121 delovnih ur. Od 22. oktobra do 31. decembra pa je bilo opravljenih za Dijaški dom 505 delovnih ur in za šolo 112. Skup no število delovnih ur za Dijaški dom 1308 in za šolo 233 Pri gradnji in obnovi Pirana so člani brigade Pomorskega tehnikuma napravili od 15. oktobra do 31. decembra 953 delovnih ur. Ob tekmovanju v
SIAU znova 489 in pri pripravah za novoletno jelko še 38 ur. Skupno j® bilo napravi je nih 3021 Ur
Kulturnega in prosvetnega dela pa je bilo še vedno premalo. Prav tu bi se morali dijaki, največ udejstvovati, kajti s tem bi si ne le povečali svoje znanje temveč v marsičem dvignili svojo kulturno razgledanost. Ni pa treba misliti, da ni bilo nič storjenega na tem polju. Ustanovili smo politično in leposlovno knjižnico. Slednja je letos precej narasla in ima precejšnjo zbirko knjig, po katerih dijaki z veseljem posegajo. To nam dokazujejo tudi naslednje številke. Leposlovnih knjig je bilo prečita-nih 315, političnih knjig in brošur pa 33. To sicer ni veliko, toda če upoštevamo šolski študij, ki ga ni malo, so tudi te številke zadovoljive. Tudi naše dopisništvo je precej delovalo. Skupno je bilo poslano raznim listom nad 100 člankov. Izdali smo tudi dva šolska in sedem razrednih stenčasov. Na razpolago je tudi dnevno časopisje v Rdečem kotičku, kjer se zbirajo dijaki ob prostem času. Na šoli je tudi precej močan pevski zbor, ki je imel v tem času 25 vaj in je tudi že nastopil na akademiji v čast ustanovitve Jugoslovanske armade. Na tej akademiji so dijaki nastopili tudi z recitacijami. Ustanovoljen j® tudi dramski krožek, ki pa letos še ni deloval. V tem mesecu pa se bo tudi ta razgibal. Dijaki so sodelovali z raznimi deli pri treh kulturnih predstavah. O-biskali so dve kino predstavi, eno gledališko in si ogledali tri razstave. Iz tega se jasno vidi, da bj na tem področju lahko mnogo več napravili in bomo to skušali nadoknaditi v tekočem letu.
Fizkultura je precej razširjena med dijaki. Najbolj priljubljena panoga j€ odbojka. Imamo sestavljeni dve moštvi, ki pridno vadita večkrat na teden Doslej je bilo odigranih 9 tekem in sicer z odredom JA v Portorožu ter tam-kajšno gimnazijo. Bilo je tudi prvenstveno tekmovanje pomorske šole. Tudi namizni tenis ne zaostaja za odbojko. I-gralci tedensko vadijo in so odigrali tri tekme z odredom
JA. V nogometu se ne udejstvujemo več tako kot preteklo šolsko leto, vendar pa smo že odigrati medrazredno prvenstvo. Bavimo sg tudi s prostimi vajami. Sestavljena je posebna skupina, ki je sodelovala s svojimi slikovitimi vajami že na treh prireditvah. Sedaj smo organizirali tudi ekipo za lahko atletiko in boks.
•Sah je do sedaj še najbolj razširjena igra in le malo je dijakov, ki ga še ne zna igrati. Vsak dan je ob prostem času polno vnetih šahistov v Rdečem kotičku, ki se vrstijo pri šahovnicah, ki jih je še vedno premalo. Mnogo šahistov je vpisanih v šahovsko društvo Piran-Portorož in so sodelovali na dveh simultankah s tov. Pucom in tov. Volkom Sodelovali so še v dvoboju Koper-Piran. Na dan obletnice ustanovitve JA so imeli naši šahi-sti dvoboj z odredom JA v Portorožu. Odigrali smo tudi prvenstveni turnir med razredi Pomorske šole.
Šolski material je oskrbovala šolska zadruga, katere delovanje je zelo pomembno. Nakupila in prodala je mnogo materiala, saj znaša njen promet že nad 50.000 dinarjev. S tem je ne le omogočila hitrejši in cenejši nakup materiala dijakom, temveč jim je tudi prihranila mnogo dragocenega časa, ki bi ga sicer morati potrošiti z nakupovanjem.
Ljudska tehnika je zajela precejšnje število dijakov, ki so včlanjeni v Klub ljudske tehnike pri PT. Do sedaj se je vpisalo 53. V lepo urejenih delavnicah gradijo več različnih modelov. Načrt je precej obširen in upamo, da ga bomo v glavnem izvršiti. Klub je pokazal že mnogo napredka in je sodeloval s svojimi izdelki že na več razstavah. V letošnjem šolskem letu bodo člani LT izdelali tudi več predmetov, ki bodo v bodoče služili kot učila.
Tako vidimo, da je delo mladine precej obširno. Potrebno bi bilo dvigniti elan še tam, kjer do sedaj ni šlo vse v redu. Sele tedaj bo naše delo popolno. Vsekakor bomo nadaljevali in gradili naš kolektiv, da bomo s pomočjo naših predpostavljenih res doprinesli svoj delež pri izgradnji socializma.
Fr-en
   h umu m id im ni  ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
\JaH9SUV UAidf j
'k&iefA	vijaka
it dv-etiumi w»f
U.
<*HEVHDKI' ** K © K. tLUMTHlHAL !>**•
1» K. F K A N BKADAt ROBBBT »II. A VAT V
Di-edlog za odlikovanje ^ medaljami je stiliziral gospod
^ki
^ uat°. ker kaže v bojih nenavadno junaštvo in hrabrost, VJre*iral svoje življenje in ni nikoli zapustil svojega čast-NJo1 2a	med močnim streljanjem nastopajočega
V >
pa Je npkje v zaledju plenil kurnike. Vojna je avH» ?C*l'd razmerje puefleka do njegovega gospoda in na-J(‘ iftiej z nJega najbolj osovraženo bitje med moštvom- Pucilek Jmerorn celo konservo, kadar so eno delili med petero 8ova vojaška čutara je bila vedno	rnma	ali
-6hP„ ’ dan je žvečil čokolado in žrl sladki oficirski pre-^str-,hi. ac*ll cigarete svojega častnika, kuhal cele ure in nosil Oti,
ti '"tpSk>V,n'URa je bil z ordonaneem v najzaupnej-em stiku Ibiei. v fr,n° dajul s svoje mize in od vseh koristi, ki j tli umvirat je jemal še računskega narednika- Ta
trojka, živeča v neposrednem stiku s častnikom, je poznala vse operacije in vojne načrte.
Oficirski sluga Je bil v intimnem razmerju z vojaško kuhinjo in se je kaj rad sukal pri kotlu ter naročal, ko da je v restav-raciji in ima pred seboj jedilnik.
«Hočem rebro«, je dejal kuharju, »včeraj si mi dal rep. Pa košček jeter mi daj v juho, saj veš, da vranice ne žrem.»
In najsijajnejši je bil pueflek v tem, kako je delal paniko. Pri bombardiranju strelskih jarkov mu je padalo srce v hlače. Takrat je bil vselej s svojo in svojega gospoda prtljago v najvarnejšem zavetju in je skrival glavo pod odejo, da bi ga granata ne našla; pri tem si ni nič drugega želel, kakor da bi bil njegov gospod ranjen in bi prišel on z njim v zaledje, prav globoko v ozadje.
Paniko je gojil sistematično in je bil pri tem nekak skrivnostne«. «Meni se zdi, da skladajo telefon«, je zaupno razglašal po četah. In bil je srečen, če je lahko rekel: «So ga že zložili.«
Nihče se ni tako rad umikal kakor on. V takem trenutku je pozabil, da mu žvižgajo nad glavo granate in šrapneli, in je hitel neutrudljivo z vso prtljago k štabu, kjer je stalo vo-zarstvo. Rad je imel avstrijski tren in se je nenavadno rad vozil. V najhujših primerih je uporabljal celo sanitetne dvo. kolnice. Kadar je moral iti peš, je zbujal vtis najbolj uničenega človeka. Tedaj je pustil prtljago svojega gospoda v strelskih jarkih in vlekel samo svoj imetek.
Ce se je morda kdaj primerilo, da se je častnik rešil pred ujetništvom, sluga pa je tam ostal, tedaj Je vselej odvlekel v ujetništvo tudi prtljago svojega gospoda, ki je prešla v njegovo last, na kateri je visel z vso dušo.
Videl sem oficirskega slugo, ki je šel od Dubna z drugimi peš vse do Dardanice za Kijevom. S seboj je imel razen svojega nahrbtnika in nahrbtnika svojega častnika, ki je pred ujetništvom ušel, še pet ročnih kovčkov razne oblike, dve odeji in blazino, pa še na glavi je nekaj nesel- Pritoževal se je, da so mu kozaki dva kovčka ukradli.
Nikoli ne bom pozabil na tega človeka, ki se je s tem takole ubijal skozi celo Ukrajino. Bil je živ Spediterski voz in ne morem sj razložiti, kako je mogel to vleči toliko sto kilometrov in se potem peljati z vsem tem do Taškenta ter umreti na svoji prtljagi zaradi pegavice v ujetniškem taborišču.
Dandanes so častniški sluge razkropljeni po vsej naši republiki in pripovedujejo o svojih junaštvih. Oni so «šturmali» Sokal, Dubno, Niš, Piavo. Vsak izmed njih je Napoleon:
»Rekel sem našemu obrstu, naj telefonira v štab, da že lahko začno.«
Po večini so bili reakcionarji ln moštvo jih je sovražilo. Nekateri so ovajali in bili posebno veseli, če so lahko gledali, kako nekoga privezujejo.
Razvili so se v posebno kasto. Njihova sebičnost ni poznala mej.
ra.
Nadporočnik Lukaš Je bil tip aktivnega častnika propadle avstrijske monarhije. Kadetnica je vzgojila iz njega dvoživko-V družbi je govoril nemški, pisal je nemški, bral je češke knjige in, kadar je poučeval v šolj enoletnih prostovoljcev samih Cehov, jim je zaupno pravil: «Bodlmo Cehi, toda tega ni treba nikomur vedeti. Jaz sem tudi Ceh.«
Ceštvo je imel za nekako tajno organizacijo, kateri se je
najbolje daleč ogniti.
Drugače pa je bil dober človek in se ni bal predstojnikov; skrbel je za svojo stotnijo na manevrih, kakor je prav. Vselej je našel zanjo udobno bivališče po skednjih in je često dal od svoje skromne plače privaliti svojim vojakom sodček piva.
Na pohodu je rad videl, če so vojaki peli. Peti so morali tudi, ko so šli na vaje ali z vaj. In gredoč ob svoji stotniji, je pel z njo:
«Ko je bilo opolnčči, oves kar iz vreče skoči, žumtarija bum!s>
Vojaki so ga imeli radi, ker je bil zelo pravičen in ni bila njegova navada, da bi koga trapil.
Sarže so se pred njim tresle in iz najbolj surovega narednika je v enem mesecu napravil pravega jagnjička.
Res je znal kričati, a nikoli ni psoval. Uporabljal je izbrane besede in stavke. »Vidite,« je večkrat rekel, »zares vas nerad kaznujem, fant, pa ne morem pomagati, kajti od discipline za-visi sposobnost vojske, njena oblast, brez discipline je armada trstje, ki ga veter premetava. Ce nimate svoje mundure v redu in niso gumbi dobro pirišiti ali jih ni, se vidi, da pozabljate na svoje dolžnosti, ki jih imate do armade. Morda se vam zdi nerazumljivo, zakaj naj bi bili zaprti, če vam je včeraj pri pregledu manjkal gumb na bluzi, takšna malenkost, ki se v civilu niti ne opazi. In vidite, da mora za takim zanemarje-njem pri vojakih takoj slediti kazen. In zakaj? Tu ne gre za to, da vam manjka gumb, temveč za to, da se moramo navaditi na red. Danes si ne prišijete gumba in že začenjate biti zg» nliDml'	(Nadaljevanje sieiTtJj
NOGOMETNA PRVENSTVA ZDTV
B
Tržaška skupina
Lahko bi jih bilo še več
SV. JUST-OLIMPIJA 7:0 (5:0)
Igralci Olimpije so bili ob zadetku tekme kar zadovoljni; nasprotnikov se je namreč na igrišču pokazala samo devet. V devetih so se slekli, v devetih pritekli na igrišče, v devetih začeli igrati in v devetih zabili sedem golov. Po tekmi igralci Olimpije niso bili več zadovoljni; lahko jih razumemo, saj je treba priznati, da ob taki številčni premoči pač ni prijetno niti častno izgubiti.
Prvi gol je padel v 19’. Realiziral ga je Cialdella, ki je dobil nekje na sredini igrišča žogo, jo potem kljub naporom branilcev pripeljal do gola, kjer pač hi imei več težkoč pri nasprotnikovem vratarju. Prva nesreča Olimpije ni izpametovala. Osel je šel na led še drugič in tretjič v 20 in 24’, ko je isti igralec, na isti način povišal rezultat, ki je bil tedaj že kar čeden. Sv. Just pa še vedno ni bil zadovoljen in ni hotel spati na lovorikah. V 25’ je presenetil Villatore še enkrat z ostrim diagonalnim strelom vratarja, ki je moral potem 10’ kasneje še enkrat kapitulirati Potem je Olimpija končno le imela deset minut miru. V drugem polčasu premoč Sv. Justa nj popustila niti za sekundo, bila sta dosežena samo dva gola, ker sp se igralcem. Sv. Justa nasprotniki smilili. Sodnik Bukovec je imel igro v rokah in ni zagrešil napak.
Huda borba
MEZGEC-Z. V. SKEDENJ 1:0
Treba je imeti mnogo smole, da se zgodi kaj takega, kar je včeraj doletelo mlade š&e-denjske igralce. Kdor je namreč videl včerajšnjo tekmo bo lahko potrdil, da bi moral Skedenj zmagati, saj so bili napadalci ves čas pred vrati Mezgeca, ki se je branil z vsemi štirimi. Drugi polčas je pokazal, da se je pesem iz prvega dela igre ponovila. Le redko prihaja napadalna peterica Mezgeca pred svetišče Balla, ki brani škedenjska vrata. Eden takih napadov prinese v 29’ edini gol dneva. Sedenjci divje reagirajo, še močne j ši in precizne j ši so n jih napadi, a žoga se je danes zaobljubila, da ne prekorači meje Mezgečevih vrat. Igra, ki je bila med najbolj napetimi, kar smo jih videli na letošnjem prvenstvu nirazgre-la samo občinstva, marveč je bilo čutiti naejektrizirano ozračje tudi med igralci; kazalo je, kot da bi imeli eni v sebi negativno, drugi pa
PRED GOLOM
pozitivno elektriko. Telesa igralcev, bodisi enega kot drugega moštva, so kar sama privlačila nasprotnikovo nogo, tako da bi se na prvi pogled zdelo, kot bi padale brce. Sodnik Ponis je zaradi tega kakih deset minut pred koncem igre izključil Ambrosija iz Skednja. Nemalo je bilo v nedeljo treba sodniku pozornosti in diplomatskih sposobnosti, da je privedel do konca tekmo, ki bo ostala vsem v spominu. Teren na Opčinah je bil izredno težak, mestoma je zalival igralce in publiko droben in nadležen dež.
Nešportna poteza
Kontovel in Nabrežina sta pokazali precejšno dozo ne-
športnosti, ko se nista pojavili na tekmah proti Opčinam in Moniebello. Res je, da sta nasprotnika močnejša, verjetno je tudi da bi obe kraški ekipi izgubili. To pa pravemu športniku ni zadosten razlog, da bi vrgel puško v koruzo. Prav bi bilo, da bi se vodstvo ZDTV pobrigalo, da bi bili taki in slični poskusi v kali zatrti. Kontovel je s tem, da je ostal v nedeljo doma pravzaprav sebi koristil. Dočim je bil prej na predzadnjem mestu, se je sedaj, zahvaljujoč visokemu porazu Olimpije, premaknil za mesto više. Naravno je, da to ni zdravo, saj lahko pripomore samo k temu, da bodo še ostala slabša moštva v bodoče sledila zgledu Opčin in Konto-vela. Naš predlog je ta: moštvu, ki se na igrišču ne pojavi, naj se za kazen odšteje ena točka.
Tržaška skupina:
Sv. Just-Olimpija Mezgec-Z. V. Skedenj Montebello-Nabrežina
Opčlne-Kontovel
7-«
1:0
2:0
forfait
2:0
lortait
LESTVICA Montebello 7 6 0 1			29	4	12
Sv. Just	3	6 0 2	46	16	12
Mezgec	8	6 0 2	18	11	12
Opčine	8	5 0 3	22 15		10
Z.V. Skedenj 7		4 0 3	22	15	8
Kontovel	8	10 7	12 28		2
Olimpija	8	1 0 7	11	32	2
Nabrežina	8	1 0 8	5 44		2
silil!ifc
.v.-.::-.
■ •>:>
s x
v • $ Uš 1
' s* '
ŠPORTNI DNEVNIK
BRANILEC JE ODBIL ŽOGO V POLJE
Istrska skupina
EKIPA BRTONIGLE
Kmalu presenečenje
ARRIGONI-BUJE 3:2
Nedeljska igra je imela zelo čuden potek. Arrigoni, ki je bil pred tekmo veliki favorit, je do srede prvega polčasa vodil s tremi goli razlike in .vse je kazalo, da se bo število golov še povečalo na škodo Buj, ki so do tedaj le na momente pokazale svojo pravo vrednost. Potem pa so igralci Arrigo-nija popustili, hoteli so prihraniti svoje moči tudi za drugi polčas, ker je zaradi zelo težkega igrišča bilo skoraj nemogoče igrati vseh 90 minut v tako hitrem tempu. To so izkoristili Bujčani in zabili v 35’ prav lep in efekten gol. Se enkrat so bili uspešni igralci Buj, in to v zadnji minuti prvega polčasa; zasluga pa ni bila njih, marveč branilca Arrigonija Cor-batta, ki je v težnji, da bi žogo z glavo poslal v polje, nesrečno pogodil svojo mrežo. Po počitku se rezultat ni izpremenil. Brezuspešno sta obe moštvi napadali vseh 45 minut. Ako bi Bujčanom u-spelo premagati ali pa vsaj igrati z Arrigonijem neodločeno, bi to bilo eno največjih presenečenj letošnjega
turnirja.
Doma poražen
BRTONIGLA-UMAG 3:2
Umagu še vedno ni uspelo, da bi spremenil smer svoje rakove poti. Sedmim zapore-nim porazom se je pridružil še osmi. Na domačem igrišču je izgubil z Brtoniglo, ki kaže v zadnjih časih lep napredek. Dva gola razlike sta ločila obe moštvi, ko je sodnik Amodeo iz Trste zažvižgal k počitku prvega polčasa. Ta dva gola sta pekla igralce Umaga in trudili so se vseh 45 minut, da bi zenačili ali pa možnosti celo zmagali. A nič ni zaleglo. Zmanjšali so razliko v 15’, drugega pa jim ni uspelo. Zmaga Brtonigle j« zaslužena in jei prišla kot poslediga velikega poleta in požrtvovalnosti.
Pričakovani izid
PIRAN-STRUNJAN 3:1
Kljub požrtvovalni obrambi Strunjana, je Piran dar.es zopet dobil dve točki. Kot senca sledi Piran Arrigoniju in čaka samo nato, da bodo trenutno najboljši naredili napako ki jih bo stala točke, s čemer bi se oni okoristili. Nedeljska zmaga je bila predvidena, >aj Strunjan kljub temu, da postaja iz nedelje v nedeljo boljši, še vedno ne more po svoji kvaliteti tekmovati z najboljšimi. Prvi gol je padel iz enajstmetrovke; zsbii ga je v 15' Fiumi. Razliko je podvojil deset minut kasneje Dapretto, zadnji
gol za Piran pa je padel v 10’ drugega polčasa. Iz enega izmed redkih protinapadov je prišel Zaro V položaj, primeren, de bi se iz njega izcimil častni gol za goste, ko ga je branilec Pirana spodnesel. Koprski sodnik Burlini je prisodil enajstmetrovko, ki jo je Carboni spremenil v gof.
Novi grad ni prispel v Koper, zaradi česar je sodnik, potem ko je počakal običajnih 20 minut, nakar je zapiskal začetek igre. Srednji napadalec Meduze se je dotaknil žoge, nakar se je enajsterica odpravila v slačilnice s poceni pridobljenima točkama. Aurora je v nedeljo počivala.
Istrska skupina:
Piran . Strunjan			3-1
Brtonigla	- Umag		3-2
Arrigoni	Buje		3-2
Meduza -	Novi grad		2-0
		forfait	
	LESTVICA		
Arrigoni	9 9 0 0	31	3 18
Piran	9 8 0 1	2'l	7 16
Aurora	8 6 0 2	!8	7 12
Meduza	9 5 13	16	13 11
Buje	9 3 2 4	>	15 8
Brtcnlgla	9 2 2 5	12	21 6
Novi grad	9 2 0 7	7 23 4	
Umag	9 117	11	26 3
Strunjan	9 0 0 9	6 28 0	
Prve večje letošnje skakalne tekme
Janez Polda na šestem mestu
V nedeljo popoldne so bile na skakalnici Berfe Issel pri Innsbrucku velike mednarodne skakalne tekme, katerih so se udeležili najboljši avstrijski, finski, švedski, nemški, švicarski, italijanski in jugoslovanski skakalci. Zmagal je Avstrijec Bradi, ki ga poznamo še iz predvojnih planiških prireditev. Visoko sta se plasirala tudi Švicarja Tschannen in Dae-scer, ki sta še nedavnega zaostajala za najboljšimi jugoslovanskimi skakalci. Janez Polda je zasedel šesto -.mesto, dočim so ostali Jugoslovani za prvo deseterico. Vrstni red:
1. Bradi (A) 220,9 (74, 73);
2. Knarvvick (Norv.) 216,1 (72 70);
3. Tschannen (Švica) 213,0 (70, 69.5);
4. Daeseher (Švica) 212,0 (70,
69.5);
5. Weiler (Nemčija) 211,3 (69,
72.5);
6. Janez Polda (J) 210,0 (69,
70.5).
7. Vainio (Finska) 210,0 (67,
68.5);
8. Karlsson (Sved.) 209,9 (67,5 69);
9. Viljamaa (Finska) 209.1 (67, 68);
10.	Tomasien (Norv.) 207,1,
64.5).
Po dveh neuspehih je v četrtek v Carigradu jugoslovansko nogometno moštvo nSO/rajevos končno zmagalo. Po zanimivi igri je trii poražen prvak turške lige «Fener Bakče« z rezultatom 3:2 (1:2). Gledalci si toplo pozdravili jugoslovansko zmago.
Koledar mednarodnih prireditev za leto 1951, na katerih bodo nastopili Jugoslovani
FISAJ je izdelal koledar
mednarodnih prireditev za leto 1951.
NOGOMET: mednarodna tekma Francija - Jugoslavija 6. februarja v Parizu. Istega dne se ibodo v Lionu srečale B reprezentance. Dan pozneje kodo igrale v Bordeauxu mladinske reprezentance obeh držav. 24. junija v Beogradu proti Švici. Določiti je treba dan za tekmo proti Norveški in proti Avstriji. Istega dne, ko testa v Beogradu spoprijeli prvi moštvi Jugoslavije in Avstrije, bo tekma B reprezentanc na Dunaju. 2. septembra proti Švedski. Jugoslovanska nogometna zveza je nadalje v pogajanjih z italijansko federacijo za tekmo, ki naj bi jo igrali v Italiji, datum pg bi bilo treba 5ele določiti.
LAHKA ATLETIKA: 1. aprila bodo nastopili jugoslovanski tekači na «Teku narodov* v Bruslju. Sredi junija bo v Aiskari dvoboj med mc.šk ma ekipama Turčije in Jugoslavije. Ob istem času bo v Bernu Ženskio srečanje med Jugoslovankami in Švicarkami. Najvažnejši dvoboj leta bo 16. avgusta, ko se bodo v Londionu pomerile meške ekipe Anglije in Jugoslavije. Istega dne je
predvideno za ženske dvoboj proti Italiji; tekma naj bj bila v Ljubljan; ali Zagrebu. 22. in 23. septembra prirede Jugoslovani v Beogradu veliko lahkoatletsko tekmovanje.
PLAVANJE: dvoboj Jugoslavija - Francija od 15. do 20. avgusta v Zasrebu. V Beogradu žensko srečanje Jugoslavije-Italije, dočim bo seniorska in juniorska tekma med omenjenima reprezentancama v Italiji. Določiti je treba datum in kraj plavalnega dvoboja proti Avstriji.
TENIS: od 20. do 30. januarja skandinavsko prvenstvo v Helsinkih. V marcu bodo tekmovali jug. teniški igralci na turnirjih po Rivieri. V maju dvoboj protj Avstriji za ženske in juniorke. Davisov pokal. Udeležba na turnirjih v Garro-su im Wimbledonu. V avgustu bo tradicionalni mednarodni turnir v Opatiji.
SMUČANJE: najboljši smučarji na mednarodnem tednu v Garmisch - Parter.kirchnu. Moška in ženska reprezentanca na tekmah v Grindelwaidu. Konec januarja bodo nastopili skakači v Švici, .alpski smučarji pa v Cortinj d’Ampezzo. V začetku februarja Ibodo šli Jugoslovani na mednarodni teden na
Chamonix in na tekme v Trbiž. Študentska reprezentanca bo smučala na mednarodnem študentskem tekmovanju y Bad-gasteimu. Jugoslovanska reprezentanca bo imela turnejo po Avstriji. Skakalci bodo nastopili na mednarodnem «Planin-skem tednu*, ki bo od 7. do
11.	marca. Jugoslovanski alpski smučarji bodo tekmovali na Kaninskem smuku, na slalomu pod Jalovcem in na Grossglodc. nerju v Avstriji.
KOLESARSTVO: prva največja tekma bo cestna dirka Zagreb - Dunaj in nato ulični kriterij na Dunaju. 8. junija bodt> nastopili jugoslovanski kolesarji na eni izmed mednarodnih dirk v Italiji. Od 21. do 28. junija udeležba na dirki «Po Avstriji*, prav tako tudi na dirki «Po Luxemburgu». Najboljši Jugoslovani bodlo nastopili na diletantskem1 svetovnem prvenstvu v Italiji. 29. septembra mednarodna gorska dirka na Vršič. 30. septembra dirka «Okrog Blejskega jezera*. Sredi septembra bo tudi dirka «Po Hrvaški in Sloveniji*.
Triestina še vedno i nevarnosti
Kljub nedeljskemu porazu v Genovi so novi igralci v glavnem zadovoljili
20.000 gledalcev je. stoje ploskalo, ko so veseli igralci Genoe tekli v slačilnice. Končno se je po dolgem času tudi njim nasmehnila zmaga; morda pridejo sedaj lepši časi, ko ne bo treba genovskemu navijaču zagledati v ponedeljek zjutraj, ko si kupi časopis, ime ljubljenega moštva na zadnjem mestu. Po zakonu ravnotežja ja moral zaradi veselja Genovežaribv pač nekdo žalovati. To so bili tokrat igralci gostujoče Triesti-ne, ki so tekmo nezasluženo izgubili. Pokazali ®o tehnično boljšo igro od domačinov, njih akcije 50 'bile zrele in na oko lepe. Kako to, se bo vprašal čitalec, saj časopisi vedno pišejo da je dosegla tržaška enajsterica še tiste revne točke, ki jim ima, ravno zaradi požrtvovalnosti, dočim naj bi tehnika bila Ahilova peta Triestine. Odgovora sta možna dva: ali je Genoa kljub dvema Švedoma in
ISTRSKO OKROŽNO PRVENSTVO
Arrigoni B je po premočni igri odpravil š štirimi goli razlike B moštvo Aurore iz Kopra. S polovico manjšim deficitom v golih je odpotoval iz Pirana Strunjan B; pot domov verjetno ni bila preveč prijetna, saj je težil igralce obeh moštev Strunjana kar dvojni poraz. Moštvo Solin pa je premagalo Ampeleo s 3:0.
Arrigoni B - Aurora B 4:0 Soline - Ampčlea	3:0
Piran B - Strunjan B 2:0 LESTVICA
9 9 0 0	40	7	10
5 2 1 17 0 12 4 2 2 18 12 10 4 2 3 14 12 10 3 2 1 17 16 8 3 2 2 15 13 8 2 0 6 11 17 4 116 9 19 3 115 8 22 3 1 0 6	3	25	2
Nardone Rdeča zvezda 8 Arrigoni B 8 Meduza B Soline Aurora B Strunjan B Ampelea Partizan Piran B
reprezentativen BaJdiniju tehnično še slabša od Tržačanov, ali Pa je prinesel Paragvajec Benegas v tržaški napad poleg eksotičnosti tudj malo reda in bo lahko v bodoče brzdal mladeniško neuravnovešenost tržaške napadalne peterice, ki je razen Ispira še vsa zelena.
Serijo golov je otvoril že v prvi minuti Itolsson. Pa tudi drugi gol v peti minuti nosi skandinavski pečat; Baldini je podial porabno žogo Melbergu, ki je preigral Sesso in poleg Nuciarija plasiral žogo v mrežo. Stori minute kasneje je bila vrsta na Triestini. Boscolo, je izkoristil negotovost domače obrambe in z ostrim strelom pogodil mrežo. V drugem polčasu sta obe moštvi bili po enkrat uspešni, vsi nadaljnji poskusi, tako domačinov kot gostov, d'a bi rezultat izpremenili Pa so bili zaman.
Ataianta	- Novara			3-0
Bologna	- Sampdoria			00
Como - Pro Patria				2-1
Fiorentina -		Roma		1-0
Genoa -	Triestina			3-2
Internazionale - Torino 3 1				
Juventus	- Padova			5-1
Lazio - Milan				1-1
Lucchese	. Palermo			0-0
Napoli •	Udinese			1-0
A	LESTVICA			
Inter	18	14 3	1	51 24 31
Milan	18 13 3		2	56 25 29
Juventus	18	12 4	2	53 17 28
Como	13	9 4	5	25 30 22
Lazio	18	8 5	5	31 26 21
Bologna	18	8 4	6	26 24 20
Napoli	18	7 5	6	34 25 19
Palermo	18	8 2	8	29 24 18
Fiorentina	18	7 3	8	22 23 17
Padova	18	7 2	9	29 32 16
Udinese	18	6 4	8	23 30 16
Pro Patria	18	6 4	8	26 43 16
Sampdoria	18	5 6	7	19 30 16
Ataianta	18	5 5	8	27 29 15
Triestina	18	5 4	9	27 34 14
Torino	18	4 6	8	23 33 14
Novara	18	5 3 10		26 41 13
Lucchese	18	4 5	9	15 22 13
Roma	18	4 4	10	24 35 12
Genoa	18	3 4 11		20 38 10
Pripraie za Davisov pokal
MELBOURNE, 8. — Nemčija in Japonska, ki sta bili ponovno sprejeti v mednarodno teniško federacijo sta prijavili svojo udeležbo na tekmovanju za Davisov pokal. Poleg njiju so se do sedaj priglasile Avstrija, Italija, Jugoslavija, Holandska, Poljska, Švica, Izrael, Mor.aco, Južna Afrika, Velika Britanija in Indija. Prijave se sprejemajo do 31. januarja.
Še ena skakalna tekma
INNSBRUCK, 8. — Mednarodne skakalne tekme so dale naslednje rezultate:	1. VVilja-
maa 226 točk (82 in 75,5 metra), 2. Vaino Pauli (oba F inska) 220.2 točk (82 in 75,5 metra), 3. Knarvik Kjell (Finska) 220,2 (80,5 in 73 metrov), 4. Karlsson (Švedska) 219,0 tgčke (81 in 72 metrov), 5. Gehring Rudi (Nemčija) 215,4 točke (79 in 73,5 metra). Tekme so bile v Zeli am Ziller na Tirolskem.
Ameriški lahkoatleti
BROOKLYN, 8. — Na drugi tekmi «Indoor» v tej sezoni je mladi Hugo Maiocco dosegel velik uspeh, s tem da je zmagal na 500 yardov v času 57” pred Rhodenom iz Jamaike, Avstralcem Currottom, Mc Kenleyem itd.
Nov rekord Meškova
MOSKVA, 8. — Sovjetski plavalec Leonid Meškov je popravil svoj svetovni rekord na 100 metrov prsno. Progo je preplaval v 1’6”6. Nov rekord je bii postavljen v dvoboju Moskva - Leningrad - Ukrajina. Na stvar se bom0 v prihodnjih dneh še povrnili.
Borac-vzli. Maroko 8-2
OUJDA, 8. — Jugoslovansko nogometno moštvo «Borac», je premagalo izbrano enajstorico vzhodnega Maroka z rezultatom 8:2. Nasprotnik Jugoslovanov je bil v letu 1949 finalist za pokal Afrike.
Kordež zmagovalec na Pokljuki
Storinštirideset najboljših smučarskih tekačev je tekmovalo včeraj na Pokljuki. Na o-snovi rezultatov nedeljske tekme bodo določili jugoslovansko reprezentanco, ki bo tekmovala na zimsko šprtnem tednu v Garmischu. Zmagal je Matevž Kordež, za; katerega pravi profesor Bertii Astroem, trener jugoslovanskih tekačev, da ne zaostaja ne po tehniki in niti po hitrosti za Skandinavskimi specialisti te disciplne. Tehnični rezultati:
1.	Kordež Matevž (Kropa) 1:01,56;
Tone (Partizan)
2. P— č uk 1:03,14;
3. Razinger 1:04,47;
4. Starman 1:05,55;
5. Rcžič Janez (Rateče-Plain.) 1:06,04;
Tone (Partizan Lado (Enotnost)
6. Kaodare Franc (Stari trg)
1:06,42;
7. Knific	Jože	(Gregorčič)
1:07,12;
8. Hlebanja Zdravko (Part.) 1:07,44;
9. Sinko	Braco	(Partizan)
1:08,03;
10.	Dežman Jože (Gorje 1:08,26.
Lestvica
mednarodne namiznoteniške zve«
Mednarodna -namiznoteniška federacija je izdala rang-listo. najboljših posameznikov in moj štev V letu 1950. Ta-blica j takale; Moški posamezno: Bergman (Anglija), 2. Sido (Madžarska), 3. Vana (CSR), i Soos (Madžarska), 5. Terebi (CSR), 6. Andreadis (CSR), 7. Leach, (Anglija), 8. Hagenauet (Francija), 9. Erlich (Poljska));
10.	Simons (Anglija.
Države: 1. CSR, 2. Anglija, 3-Madžarska, 4. Franciju, 5. Jugo> slavija, 6. ZDA, 7. Švedska, & Avstrija, 9. Poljska, 10. SvicA j
Zenske: 1. Rosenau (Romuifa ja), 2, Farkaš (Madžarska1, & Szaz (Romunija), 4. Pritzi (Avstrija), 5. Karpaa (Madžarska),
6.	Elliot (Škotska), 7. Shoi-iaH (ZDA), Hrustanca (CSR), 6; Momness (ZD.A), 10. Beregi (Švedska).
Zenska moštva: 1. Romunija
2.	Madžarska, 3. Anglija, 1-ZDA, 5. Francija, 6. Av.strifh j
7.	Belgija, 8. Škotska, 9. Juga slavija, 10. Švedska.
Lestvica je v glavnem sestavljena dobro, zdi se nam pa, oa bi med moškimi lahko uvrstil med prvo deseterico tudi Jugo-j slovana Harangozo, če že ne tu-: da Dolinar ja. Njuno mesto bi bilo za Ha-genauerjem.
Šahovsko prvenstvo FLRJ
vedno bolj zanimivo
Ob velikem zanimanju občinstva so odigrali v Ljubljani že pet kol državnega šahovskega prvenstva. Prve igre so pokazale nenavadno borbenost in tudi precejšnjo izenačenost udeležencev. Preseneča slab start Pirca ki bo le težko nadoknadil izgubljene točke, kljub temu, da je mojster za nenavadne podvige proti koncu turnirjev. Položaj na tabeli si je popravil Fuderer, ki ni izgubil poguma po slabih uspehih prvih treh kol. Dobro se drže Puc, Rabar in mladinec Bertok.
REZULTATI;
II.	KOLO; Bertok-Simonovič
1:0, Gligorič - Nedeljkovič remi, Matanovič - Majstorovič remi, Pirc - Fuderer 1:0, ing. Vidmar ml. - Andrič remi, dr. Trifunovič - Kozomara remi, Rabar - Udovčič remi, Janoševič-Karaklajič prekinjeno v nejasni poziciji, Milič - Puc 0:1.
III.	KOLO; Simonovič - ate* tanovič 0:1; Udovčič - Janoše-vič remi, Fuderer - Gligorič 0:1« Andrič - Trifunovič remi, Maj' storovič - ing. Vidmar ml. remi. Puc Rabar remi, Kozomara'
Milič 1:0, Nedeljkovič Bertok prekinjeno y dobljeni poziciji i za Nedeljkoviča, Kostič - Pit* prekinjena v remi poziciji 1^*1 KOLO: Rabar - Kozomara Te’ mi, Gligorič-Kr-Stič 1:0. Berto!*! Fuderer remi. V. KOLO Kostič Bertok remi, Majstorovič - M1'! lič 0:1, Fuderer - Matanovi'! 1:0, Simonovič - dr. Trifunovič J 0:1, Pirc-Gligorig remi. Nedelj*J ko-vič - ing. Vidmar remi, A®' drič - Rabar 0:1, Puc - Karukl8'! jič 1:Q, Kozctnara - Janušev«! remi.
Stanje po petem kolu; Gligc rič, Puc 4, Rafoar 3,5, Berte*
3 (1), Vidmar, Matanovič, Tri-j funovič 2,5 (1), Fuderer, Kv zomara 2,5, Nedeljkovič 2 (It* Pirc 2 itd.
Albion propada
Leto 1950 je bilo zelo bogato na mednarodnih nogometnih tekmah, najbogatejše od povojnih. Centralni dogodek leta je bilo svetovno prvenstvo v Braziliji, kjer so se zbrale skoraj vse nacije, ki v nogometu nekaj pomenijo. S pomočjo tega prvenstva, kakor tudi z mnogimi meddržavnimi tekmami smo si lahko ustvarili jasnejše lice trenutne vrednosti svetovnega nogometa. Tukaj lahko ugotovimo predvsem eno: mit angleške nepremagljivosti Je zatonil. Temelji nadvlade so se začeli majati sicer poprej, vendar so bili le redki heretiki, ki niso verjeli v nepremagljivost otočanov. Angleži so se pripravili resno za svetovno prvenstvo: A reprezentanca je premagala v Lizboni Portugalsko s 5:3, potem ko je Belgija tista, ki jih je dobila po nosu; rezultat v Bruslju je bil 4:1. Kljub obema zmagama pa učitelji nogometa niso prepričali in tudi B ekipa, ki je gostovala po zahodni Evropi Je naredila kar najbolj slab vtis. Po teh tekmah so nato Angleži odpotovali v Rio. V prvi tekmi so premagali brez posebnih težkoč povprečne igralce Cilea, nekaj dni nato pa je po radiu prišla novica, ki so jo spočetka vsi smatrali za navadno raco; Angleži naj bi bili baje poraženi od Amerlkancev. Vsakdo, ki se je količkaj spoznal na nogomet, je kategorično zanikal, da bi se kaj takega lahko zgodilo; proti Amerikancem
SVETOVNI N0K0MET V LETU 1950
še Albanija in Luksemburg ne bi izgubila, saj igralci USA prvenstva sploh niso jemali resno; vsi časopisi so jih orisali kot trumo prešernih dečkov, ki so prišli na izlet v Brazilijo. Tudi njihove treninge je bilo porazno gledati; večina nikakor ni obvladala žoge. A bilo je res. Angleži so zares izgubili in kot, da to ne bi bilo zadosti, so bili poraženi od Spancev in s tem dokončno izpadli iz finala.
Prvenstvo v Riu
V zaključno tekmovanje so se tako plasirali Urugvaj, ki je v edini kvalifikacijski tekmi premagal s kopico golov Bolivijo; Brazilija, ki je poslala nepopolni Jugoslaviji dve žogi za hrbet vratarja, Švedska, ki je eliminirala svojega največjega nasprotnika Italijo in Španija z zmago nad Anglijo. Finalna tekmovanja so, pokazala južnoameriško nad-moč nad evropskim nogometom. Zlasti Brazilija se je odlikovala: Švedom so dali domačini sedem golov, Španiji «samo» šest, sami pa so pri tem dobili na vsaki tekmi po enega. Urugvaj je remiziral s Španijo ter premagal tesno, pa tudi nezasluženo Švede. Ostala je še zadnja tekma med Braziljanci in Uragvajci. Velikanski stadion v Riu de Ja-
*
«
BRAZILIJA,
IMAJO ZA SVETA
NAJBOLJŠE MOŠTVO
neiru je bil prepoln temperamentnih gledalcev, ki niso štedi-li s sredstvi, ko je šlo za tem, da bi bil hrup večji; to je bilo seveda pred začetkom tekme. Po njej je vladal čudovit mir, samo nekaj bolničarjev je tekalo od tribune do tribune in iskalo one, ki jim srce ni preneslo tako hude žalosti. Brazilija je namreč izgubila proti Urugvaju z 2:1.
Flavio Costa, trener brazilske reprezentance je bil v nevarnosti, da ga linčajo. Vsak general velja toliko časa, dokler zmaguje; žal velja isto tudi za nogometnega trenerja. Navleče vam torej Flavio, proti koncu igre nase žensko obleko, se «našmin-ka», pograbi prvega otroka, ki ga stakne v gneči in zbeži iz stadiona. V isto smer teče še druga ženska, ki se na lepem ustavi. Costa pristopi k njej in reče: «Bi-lahko malo podržali mojega sinka?* Pusti. Flavio, take stvari, odgovori druga ženska. Bila je preoblečeni atletski trener brazilske ekipe. To je šala, ki vam pa pokaže kako resno so Brazi-lijancl vzeli svetovno prvenstvo. Za tem so gostje odpotovali domov. Za Angleže se je govorilo, da so v krizi, dokončno je je nehalo govoriti o dobrih kvalitetah Italijanov, na ugledu pa sta pridobili Švedska in Jugoslavija.
Jiigoslui/ann sn iinRii za najboljše v Hvropi
Potem so Jugoslovani odšli na gostovanje na Skandinavski polotok. Po dolgih letih so kot prvi odšli zmagovalci iz stockholmskega stadiona, nato za spremembo izgubili proti Fincem, pa zopet popravili slab vtis z igro proti Dancem. Vprašanje najboljšega moštva je torej kazalo, da je rešeno. Švedska je bila najboljša evropska država na-svetovnem prvenstvu, Jugoslavija jo Je premagala na njenem terenu, poraz proti Fincem pa so opazovalci smatrali le kot slučajno podcenjevanje slabšega nasprotnika.
Torej: Jugoslovani so najboljši evropski nogometaši.
Pojavlja se nova zvezda
Na vzhodu je začela vzhajsfti nova zvezda: Avstrija. V prvih treh tekmah leta, ki jih je odigrala na Dunaju, je prvo remizirala s Švico, premagala malo pred začetkom prvenstva z 1:0 Italijo, pozneje pa še Madžarsko s 5:3, ono Madžarsko, ki Je bila strah in trepet moštev sovjetskega bloka. Avstrijci so bili edini, ki bi lahko ogražali Jugoslavijo. Jugoslovani so si za tekmo proti Avstrijcem dobro nabrusili zobe; pekel jih je poraz leta 1949 v Beogradu. Kljub temu je bil dunajski izlet za naše sosede dokaj žalosten. Izgubili so s 7:2. Visoko pod nebo so se dvignile pri strokovnjakih akcije Avstrije; niti poraz proti Madžarski (4:3) jim ni škodoval kdove koliko, posebno ko so kmalu nato pre-pričjivo premagali na Dunaju Dance. Počasi so začeli poznavalci obujati spomine na slavni VVunderteam, ki je pred dvajsetimi leti predstavljal strah in trepet vseh golmanov sveta, čigar napad ni prizanesel niti slavnemu Zamori. Walter Nausch, nekdanji half tega slavnega moštva je uspel sestaviti enajstorico, ki je s starim avstrijskim sistemom, ki so ga po svetu Imeli že za preživelega začela počasi stopati za svojimi slovitimi predniki.
Od važnejših mednarodnih tekem, ki so jih potem do konca leta še odigrali po svetu, bi omenili samo dve, ki sta še bolj o-majali nogometno slavo britanskega otoka, Jugoslavija je dosegla svoj največji povojni mednarodni uspeh s tem, da ji je uspelo zapustiti neporažena londonsko igrišče; s tem se je Jugoslavija rehabilitirala za dunajski poraz. V drugi važni tekmi pa je Avstrija dokončno potrdila kandidaturo za najboljše evropsko enajstorico; v Glasgovvu ie premagala Škotsko 7. 1:0. S to tekmo je bii zaključena bogata sezona 1950.
mednarodnih tekem dve izgubila' so pa tudi drugi razlogi, ki kažejo na opadanje države, ki Je svojčas bila dvakrat zaporedoma svetovni prvak. Največji podvil Španije je bil vstop v finain0 tekmovanje na svetovnem prved'
SVETOVNI PRVAK URUGVAJ.
l/reduost držav ul) koncu leta
Vestni red držav v letu 1950 bi bil takle:
1. Brazilija
2. Urugvaj
3. Argentina
4. Avstrija
5. Anglija
6. Škotska
7. Madžarska
8. Jugoslavija
9. Italija
10.	Španija
Brazilija Je pokazala brez dvoma mnogo boljšo igro kot oflcial-ni svetovni prvak Urugvaja, ki ga pa ravno osvojeni naslov postavlja vsaj na drugo mesto, pred močno Argentino, ki na svetovnem prvenstvu ni sodelovala. Za tremi južnoameriškimi državami pride Avstrija, ki je izmed vseh evropskih držav pokazala najkonstantnejšo formo in uspehe. Na četrto mesto smo postavili Anglijo, ki kljub dekadenci brez dvoma svole mesto zasluži, če ne po svojih uspehih, pa vsaj po izredno visokem številu dobrih nogometašev, ki jih premore. Nekoliko manjša Je vrednost Škotske. Madžarska, kot najboljša država izmed vzhodnih popolnoma zaslužil tako visoko mesto. Jugoslavija bi zaslužila po letošnjih nastopih višje mesto, ko ne bi imela na vesti katastrofalnega poraza na Dunaju. Italija je letos Izmed treh
atvu, kjer je tudi uspela igrati neodločeno z Urugvajem. M!' slimo pa, da je njen uspeh n* realen in slučajen, saj je vrst' evropskih držav, ki so jo, ali P' bile v stanju da premagajo ’ direktnem dvoboju špansko jj brano enajstorico. Morda se f; kdo čudil, da v našo razpredel^ co nismo vključili Švedsko; pr*: svetovnim prvenstvom je Svej* ■'•ka — kljub pogostim uhajanj*!! igralcev v države, ki pozna) profesionalizem — le skrpa'* moštvo, ki bi na naši lestvici bilo vredno mesto. Sedaj jim *, j ne more več uspeti, skoraj! vsa švedska reprezentanca, ki Igrala v Riu, jačl danes vri' italijanskih in drugih profes' nalnih klubov, kjer nastopaj0,.! velikim uspehom. Igralci, pa 8 zastopajo danes švedske bar?’ niso boljši od srednje sredn) ; evropske državne reprezentan* J kar dokazuje tudi njihov P°f!| proti Švici. Za zgoraj naštet"L državami bi prišle na vrsto 8 Paragvaj, Francija in Švica, te , sebno zadnji dve državi kaž* konstanten napredek. P°P°‘% ma pa je v letu 1950 odpoved8 nekdaj slavna Češkoslovaška.
Nekje pri vrhu naše tablic** j, morala dobiti mesto tudi Soteska zveza, a Je ne moremo k lificirati, ker ni odigrala v' * . njem Sasu nobene medrža\ tekme. Edino po čemer mor . presoditi njeno moč, so gos^t^
rt In n.Unlorilt IrlllhOV V [HO*1
m. *
nja nekaterih klubov v stvtl.
11,unmi Z « m nad - Telefon' štev. ,3-«». .n 94-6.8. - Poštni pred,, 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA , NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna !400. celoletna 2600 Ufi con. B: UTO* « “>^0 70 d,n; FLRJ: Izvod «J». mesečno »
KEDNISTVO: ULICA MONIECCHI *t 8,	.	.	^	^	_	Tei.	73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- | PoJtnl tel{0j| ra{un za STO-ZVU: Založnlšt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo. Agencija demokratičnega Inozemskega
'J' 1	-	^drž,S1^nca.	*Uk	Sapeiu£ Uit tI‘TI-3^-Ko^r. UL Battl.« »Ola-I. Tel. 70.	|	Ljubljana. Tyrševa 3« - tel. 20-09, tekoč, račun pr. Komunal,il banki v Ljubljani 6-1-90332-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. .	-