Marica Mlekuž Komaj sp ppmladni spnčni žarki izvabili iz zemlje prvp cvetje, kbmaj se je narava bdela v svbje prvp nežnp zelenilp, že je kot mprilna slana med nežno cvetje, posegla smrt v mlado življenje. V rani mladosti, komaj 25 let stara je umrla tpvarišica Marica Mlektž. Na Veliki petek — kp sp utihnili zvonpvi — je legla k večnemu ppčitku. — Zakppana v cvetju in spremljana pd velike množice, sorodnikov, znancev, stanpvskih tpvarišic in tovarišev* Sbkplov in pevcev je za vednp zapustila dolino solz in pričakpvanja — upanja in hrepenenja. Nekaj meseoev samp je bila nameščena iz bednpstnega fpnda — in pirav na smrtni postelji je prejela sporpčila, da je tudi te ppdpore kpnec, da je tprej konec dela in ponpvni začetek čakanja. Rešila jp je smrt! Predsednik sreskega društva JUU v Ptuju, tov. Šestan, je spregpvpril pb preranem grpbu naslednje ppslpvilne b&sede: S težkim srcem stppam k odprtemu grpbu tovarišice Marice, da se za vedno poslovim od nje V imenu njenih s^tanpvskih tpvarišev in ožjih rojakpv. Nenadbma, in še tako mlada, nas je zapustila, saj še živeti ni začela. Vsa njena mladpst je bila le trpljenje in bridkpst. Vsi se je sppminjamp vedno otožne in zamišljene. Svpja mlada lCta je preživela ppd vplivpm strahpt svetpvne vpjne, saj je živela nedaleč Pd fronte. Kljub svpji mladosti je dobrp razumela tppovsko grmenje. Tako se je v njenp mladp srce pirvič vselila tuga in bridkpst. Po svetbvni vpjni, ki je njeni pžji dpmovini prinesla težkp razpčaranje, je morala zapustiti svoje starše, da bi lahko obisfcpvala slpvenske šple. Ppstala je begunka in kmalu pb- čutila grenkobp tega priimka. — Zppet npva bplest za mlado srce. V učenju je fekala tolažbp, bila je pridna in vzprna učenka. Kmalu ji je umrl pče, pstala ji je še mati, toda bila je daleč pd nje. Materinsko skrb so ji izkazovale ljubeče sestre in bratje, ki sp ji nudili tudi materialnp pppro na njeni ppti do izobrazbe. Ppstala je učiteljica. Zelp vesela je bila tega, saj je ljubila ta težki, tpda idealni poklic. A zppet npvp razpčaranje, npva bridkost. Zaradi gospodarske krize ni bila nameščena, pstala je naprej v nadlegp in breme svojim sestram in bratom, tako si je namreč sama mislila, in to jp je zelo bolelo. Sedaj je stppila v krpg npvega ppvojnega sitanu, med brezpoiselne. Zopet nov pečat ppnižanja in bridkpsti, ki ga mprajp danes npsiti številni mladi in zdravi intelektualci in ročni prpletarci. Tako sp se vrstila y njeinem mladem življenju le razočaranja in bridkpsti. Zatp ni čuda, da je bila ptožna in zagrenjena. Ppiskala si je tolažbo v eokolski telpvadnici in tu delpvala kot prava Sokolica. Pp dplgem čakanju je kpnčno bila nameščena iz banovinskega bednostnega fpnda. Izjpolnila se ji je vrpča želja, ppstala je učiteljica, vzgojiteljica mladine. Njen pbraz se je razjasnil. Vsak dan sem jp srečal kp je hitela pbdana pd mladine v špIp. Tudi mi, njeni stanovski tpvariši, smo bili veseli, da smp v svpje vrste dobili inteligentnp in idealnp tovarišicb. Mnogo smo si obetali pd nje. Toda uspda je sklenila drugače. Težka bblezen jo je napadla in. oslabeli organizem je ppdlegel. Trpko je videti mladi cvet, kako se je osul, preden je dpnesel sad. Tbda uklpniti se moramo neppjmljivi usodi, ki ničesar ne stori brez vzrpka in ki je tudi temu dekletu naklpnila boljši del, saj je življenje težko v današnjih časih in prinaša grenika razpčaranja idealnemu človeku. :5 tem se tolažimb pri tej bpleči izgubi, draga Marica, in ti od srca želimo sladak in miren ppčitek tam, kjer je večna ppmlad. •?•