obvladovanje ~asa l/l Elektro-Slovenija, d.0.0. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana OBLIKOVAN Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 31. januarja 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. januarja 2001. love{tvo je `e davno spoznalo pomen in usodnost ~asa, saj najstarej{e naprave za njegovo merjenje - son~ne ure - izhajajo `e iz leta 3500 pred na{im {tetjem. Tudi druga~e so se ljudje v vsej svoji zgodovini s ~asom radi ukvarjali, saj gre za tisto dimenzijo, ki ima na na{e `ivljenje zelo velik vpliv. Tako so se denimo v 14. stoletju pojavile prve mehanske ure, ki so jih poganjale spu{~ajo~e se ute`i, v 16. stoletju pa tudi `e prve ure na kro`no vzmet. Sredi 17. stoletja je nizozemski fizik Christiaan Huygens izumil uro z nihalom, leta 1929 pa smo dobili tudi prvo kremen~evo uro, ki so jo poganjali nihaji kremenovega kristala s pomo~jo elektri~nega toka. Leta 1948 se je nato pojavila {e atomska ura, ki je odvisna od naravnih nihanj atomov in dose`e natan~nost ene sekunde v 1,7 milijona let. ^as je torej `e od nekdaj zbujal pozornost, in sicer predvsem kot tista temeljna fizikalna koli~ina, ki nam omogo~a, da dogodke razvr{~amo glede na to, kako si sledijo. Druga~e re~eno, brez ~asa ne bi bili sposobni opredeliti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, s tem pa bi zagotovo zgubili pomemben element, ki nas vodi skozi `ivljenje. Tudi v elektrogospodarstvu je ~as letos zagotovo imel pomembno vlogo, pri ~emer pa v pri~akovanju odprtja doma~ega trga z elektri~no energijo ni bil ravno na{ zaveznik. Pravzaprav ga je primanjkovalo na vsakem koraku in prakti~no vsem, saj smo na eni strani bili in smo {e pri~a nenehnim zamudam pri sprejemanju nekaterih bistvenih dokumentov, na drugi pa se vsak dan sre~ujemo s {tevilnimi pritiski in zahtevami po izpolnitvi z energetskim zakonom postavljenih rokov. ^as torej, pa ~e `elimo to priznati ali ne, neusmiljeno kroji na{o usodo, od njegovega obvladovanja pa je odvisno, v kolik{ni meri bomo uspe{ni. Te dni ima ~as {e poseben pomen, saj smo si zadnji decembrski dan izbrali za prelomnico, ki napoveduje za~etek novega enoletnega obdobja. V uredni{tvu se pridru`ujemo vsem vo{~ilom in lepim `eljam, ki vam jih te prazni~ne dni zagotovo ne manjka. Naj se vam jih ve~ina tudi dejansko uresni~i. www.eles.si tema meseca V PRI^AKOVANJU velikih SPREMEMB Leto, ki se izteka si, bomo v elektrogospodarstvu zagotovo najbolje zapomnili po kadrovskih pretresih, saj so se {e zlasti v jesenskih mesecih zamenjave v nadzornih svetih in vodstvih nekaterih podjetij kar vrstile. Hkrati pa je bilo to {e zadnje leto pred na~rtovanim odprtjem notranjega trga, ki bo v elektroenergetski prostor vnesel povsem nove odnose. p Ireh na razprava, saj naj bi bila delitev dodatnih sredstev znova nepravi~na. Finan~ne te`ave so se skozi vse leto odra`ale tudi pri izpolnjevanju investicijskih na~rtov, ki so jih podjetja morala precej oklestiti, ~eprav je ob tem treba poudariti, da je bilo tudi v letu 2000 dose`enih kar nekaj lepih delovnih uspehov, ki bodo prispevali h kakovostnej{em delovanju slovenskega elektroenergetskega sistema. Vsekakor pa so bile v letu 2000 v ospredju vseh razprav v okviru {tevil-nih strokovnih sre~anj, konferenc in sestankov priprave na odpiranje slovenskega trga z elektri~no energijo. Povsem spremenjeni odnosi v Evropi, zdru`evanje velikih energetskih kon-cernov in uvajanje tr`ne ekonomije so dodobra pretresli tudi slovenski prostor. Napovedane korenite spremembe, ki naj bi jih prineslo odpiranje doma~ega trga z elektri~no energijo aprila prihodnje leto, pa so podjetjem povzro~ile kar nekaj preglavic. Razmere so {e toliko poslab-{ale zamude pri sprejemanju nujnih rehod v leto 2000, ki so ga mnogi, zlasti ra~unalni{ki strokovnjaki, pri-~akovali s strahom, je v elektrogospodarstvu minil brez te`av, saj so tudi ob skoku v novo leto vse naprave delovale brezhibno, slovenski elektroenergetski sistem pa nato tudi skozi vse leto zagotavljal nemoteno in kakovostno oskrbo z elektri~no energijo. Poraba elektrike je letos skokovito nara{~ala, kon~ni prirastek v primerjavi z letom prej pa naj bi dosegel pribli`no 4 odstotke, kar je precej ve~ kot na letni ravni predvidevajo dol-goro~ni energetski na~rti. Glede globalnih okvirov poslovanja se v letu 2000 v slovenskem elektrogospodarstvu ni kaj bistveno spremenilo. Vrednostni plan, ki ga je vlada tudi letos sprejela s precej{no zamudo, to je {ele aprila, je `e na za~etku elektrogospodarskim podjetjem za~rtal izgubo v vi{ini 26,7 milijarde tolarjev. Vlada je sku{ala primanjkljaj ubla`iti s podra`itvami med letom, ki pa so tudi letos zaostajale za predvidenimi roki in tudi za inflacijo. Predstavniki elektroenergetskih podjetij so sredi leta tudi opozarjali, da bi bilo treba nujno ~im prej sprejeti rebalans, saj naj bi bili poslovni odnosi med podjetji neustrezno urejeni, vendar pa je do popravkov pri{lo {ele proti koncu leta, pa {e tedaj se je gleda tega v energetskih krogih vnela precej `ol~- Elesu je letos kljub omejevanju nalo`benih sredstev uspelo izpeljati nekaj pomembnih projektov, ki imajo sicer `e dalj{o zgodovino. Tako se je uspe{no kon~ala 4. faza prenove RTP Kle~e, v rekordnem ~asu je bil zamenjan povsem dotrajan 110 kV daljnovod La{ko-Hrastnik, za~ela pa so se tudi gradbena dela na lokaciji bodo~e nove RTP Kr{ko. 2 podzakonskih aktov in uredb, saj jih ve~ina {e vedno ~aka na svoje kon~no besedilo in potrditev, med njimi pa so tudi dokumenti, ki so vitalnega pomena za dejansko odprtje slovenskega trga z elektri~no energijo. Skratka, ~e pod iztekajo~e se leto potegnemo ~rto, bi lahko znova dejali, da je, vsaj kar zadeva zagotavljanje nemotene oskrbe Slovenije z elektri~no energijo, za nami {e eno uspe{no leto, polno prijetnih in manj prijetnih presene~enj in tudi ukrepov, katerih posledice bomo zagotovo ~utili tudi v prihajajo~em letu. CENE CAPLJAJO ZA INFLACIJO Cene elektri~ne energije je tudi v letu 2000 dolo~ala vlada, in sicer jih je spremenila dvakrat. Tako so se letos prvi~ cene spremenile 1. maja, pri ~emer je vlada sprejela povi{anje tarifnih postavk za prodajo elektri~ne energije uporabnikom na visoki in srednji napetosti za 3 odstotke, uporabnikom na nizki napetosti pa za 4 odstotke. Majska podra`itev je v povpre~ju zna{ala 3,5 odstotka, raven povpre~ne prodajne cene elektri~ne energije kon~nim uporabnikom v Sloveniji pa se je z 12, 34 tolarja ob za~etku leta dvignila na 12,77 tolarja za kWh. Za izpolnitev predvidenega prihodka iz naslova sprememb cen elektri~ne energije z globalnim finan~nim planom je Eles nato predlagal nov popravek cen 1. septembra, vendar pa ga je vlada z obrazlo`itvijo, da mora zaradi sprememb razmerij med energenti in drugih novih oko-li{~in zadevo znova prou~iti, ve~krat zavrnila. Tako je do druge spremembe cen elektri~ne energije pri{lo {ele 11. novembra, pri ~emer se cena elektrike za uporabnike na srednji in visoki napetosti dvignila za 2 odstotka, za uporabnike na nizki napetosti pa za 4 odstotke. V povpre~ju so se cene elektri~ne energije septembra tako dvignile za dobre 3 odstotke, povpre~na cena za industrijo in gospodinjstvo skupaj pa je dosegla 12,76 tolarja za kWh. Povedano druga~e, skupna leto{nja podra`itev elektri~ne energije je bila 6,7-odstot-na, s tem da naj bi leto{nja inflacija po uradnih ocenah zna{ala 8,9 odstotka. Tako bomo tudi letos znova pri~a realnemu padcu cen elektri~ne energije, kar prevedeno v svetovne okvire pomeni, da v Sloveniji ta hip V Sindikatu dejavnosti energetike so se letos sre~evali z vrsto pere~ih vpra{anj, zaradi nerazumevanja in nepripravljenosti nasprotne strani za tvoren dialog pa so septembra napovedali celo generalno stavko. Pozneje so napoved umaknili z obrazlo`itvijo, da se z vlado, ki je bila `e v odhajanju, ne da resno pogovarjati. dosegamo slabih 83 odstotkov povprečnih evropskih cen električne energije. ELES V LUČI KADROVSKIH ZAMENJAV Elektro — Slovenija je bilo letos med tistimi podjetji, kjer so se kadrovske menjave v vrhu podjetja vrstile druga za drugo, saj je vlada 11. aprila najprej razrešila dotedanjega direktorja dr. Iva Baniča, na mesto vršilca dolžnosti pa postavila mag. Veko-slava Korošca. Dr. Ivo Banič naj bi bil po skopih obrazložitvah razrešen zaradi upiranja odpiranju trga oziroma naj ne bi bil najbolj primeren za izvedbo druge faze reorganizacije prenosnega podjetja. Mag. Vekoslav Korošec, ki je prišel z nalogo preoblikovanja Elesa v skladu z energetskim zakonom, pa je bil na položaju vršilca dolžnosti direktorja le do 21. septembra, ko ga je zamenjal mag. Vitoslav Tiirk. V tem času je bilo izpeljanih tudi več zamenjav članov nadzornega sveta, kljub vsem kadrovskim menjavam in z njimi povezanimi zapleti pa je Eles kot sistemski operater tudi letos v celoti izpolnil svoje poslanstvo in porabnikom zagotovil kakovostno in nemoteno oskrbo z električno energijo. Leto 2000 gre v Elesu označiti tudi kot investicijsko uspešno leto, saj je kljub omejenim finančnim sredstvom vendarle bilo izpeljano nekaj pomembnih vzdrževalnih del in zamenjav dotrajanih daljnovodov in visokonapetostnih naprav. Tako je Eles, če omenimo samo nekatere najpomembnejše naložbe, uspešno izpeljal zelo zahtevno četrto fazo prenove 220/110/35 kV RTP Kleče, ki je bistvenega pomena za nemoteno napajanje slovenske prestolnice, predčasno in z manj stroški končal dela pri gradnji nadomestnega novega 110 kV daljnovoda Laško — Hrastnik, in po skoraj 13 letih različnih zapletov začel tudi gradnjo 400/110 kV RTP Krško z razpletom daljnovodov, ki bo izboljšala kakovost in zanesljivost napajanja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Zelo uspešno se je nadaljevala tudi gradnja slovenskega optičnega omrežja, saj je Eles samo letos postavil več kot 140 kilometrov optičnih kablov, dolžina celotnega omrežja pa že dosega blizu tisoč kilometrov. DRAVSKE ELEKTRARNE ZAČELE DRUGO FAZO PRENOVE Z iztekajočim se letom so zagotovo zelo zadovoljni tudi v Dravskih elektrarnah, saj so uspešno h koncu pripeljali prvo fazo prenove Dravskih elektrarn in podpisali vse bistvene 3 tema meseca pogodbe za izpeljavo druge faze. Sklepna slovesnost na Mariborskem otoku, kjer so dela najprej končali, je bila 1. februarja, ko so v omrežje priključili še zadnji prenovljeni agregat, elektrarni Dravograd in Vu-zenica pa so tem dogodkom sledile po predvidenih načrtih. Pri tem je še zlasti spodbudno, da so Dravske elektrarne celoten projekt speljale s precej manj denarja, saj je končna cena prve faze prenove dosegla 197 milijonov mark ali le 76 odstotkov prvotno predvidenih sredstev. Hkrati z zaključnimi deli na prvih treh elektrarnah so strokovnjaki Dravskih elektrarn pospešeno pripravljali vse potrebno tudi za začetek in izpeljavo druge faze prenove verige dravskih elektrarn, ki zajema hidroelektrarni Vuhred in Ožbalt. Uspehe pri prenovi so v Dravskih elektrarnah potrdili tudi z dobrimi proizvodnimi rezultati, saj so kljub neugodnejšim hidrološkim razmeram do konca novembra v omrežje oddali že 2 milijardi 508 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za dobrih 5 odstotkov več, kot je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco. ZAKLJUČEK MODERNIZACIJE NEK Od srede aprila do srede junija je bil v NE Krško dvomesečni remont ^ Na 2. srečanju slovenskih hidroelektrarn na Zbiljah so največ pozornosti namenili možnostim razvoja turizma na akumulacijskih jezerih. Slišati je bilo tudi, da naj bi zaživel poseben projekt AKUTUR, ki naj bi na eni strani označeval vključitev akumulacijskih jezer v turistično ponudbo Slovenije. elektrarne, med katerim so opravili ve~ kot 7.000 razli~nih del. Glavna remontna dela so bila menjava tretjine goriva in modifikacije, ki so in niso bile povezane z zamenjavo uparjalnikov. Najpomembnej{i del remonta pa je bilo dokon~anje projekta modernizacije. Tik pred remontom je na dvori{~u NEK za~el opravljati polno vlogo lastni popolni simulator - eden od {tirih podprojek-tov modernizacije, ki je bil konfiguri-ran z novim modelom sredice in modificiranimi uparjalniki. Med remontom so na njem opravile treninge vse izmene operaterjev. S posodobitvijo elektrarne so v NEK dosegli dva cilja. Elektrarna je dodatno stabilizirana in usposobljena za odprt trg in obratovanje v tr`nih razmerah. Letna proizvodnja bo odslej 5 milijonov kWh, remonti ne dalj{i od 30 dni, razmi{ljajo pa tudi o dalj{em gorilnem ciklusu. Novembra je bil v Ljubljani posvet in javna predstavitev rezultatov zadnjih seizmolo{kih razi- Dravske elektrarne so se po uspe{no izpeljani prvi fazi prenove odlo~no lotile {e druge faze, v okviru katere naj bi obnovili {e hidroelektrarni Vuhred in O`balt. Z uresni~itvijo tega projekta bodo pridobili na koni~ni mo~i, izbolj{ale se bodo mo`nosti sekundarne regulacije, pove~ala pa se bo tudi proizvodnja. 4 ^ Eles je v okviru rednih izobraževalnih izletov novinarjev, ki v medijih pokrivajo energetiko, letos pripravil obisk RTP Divača in ogled del na gradbišču HE Plave II Vprašanj je bilo seveda veliko, pojasnil pa tudi ni manjkalo, tako da lahko izlet ocenimo pozitivno. Sava `e kar lep ~as ~aka na nove elektroenergetske objekte, s katerimi bi njeno dragoceno energijo koristneje uporabili. Po {tevilnih zapletih in razpletih se je konec leta pokazal kan~ek upanja, da bi prihodnje leto z gradnjo spodnjesavske verige elektrarn vendarle lahko resneje za~eli. skav za NE Krško. Najpomembnejša ugotovitev je, da rezultati raziskav zavračajo dosedanjo predpostavko, da je krški bazen tektonski jarek. Ostaja dejstvo, da je elektrarna ena najbolj potresno varno projektiranih elektrarn v Evropi. Zal pa tudi mednarodno verificirani rezultati niso dovolj za sosednjo državo, da ne bi vztrajala pri oviranju približevanja naše države Evropski uniji. NAD TE ŠOŠTANJ SKORAJ (1ST ZRAK Kapitalna investicija - čistilna naprava petega bloka - v naši največji termoelektrarni je bila to leto zaključena. V ta namen so potrebovali 5,2 milijarde tolarjev, od tega je bilo več kot polovico blagovnega kredita, preostalo pa lastna sredstva. V začetku septembra so opravili preizkus čiščenja dimnih plinov na čistilni napravi 345 MW bloka in čistilna naprava je začela dvomesečno poskusno obratovanje, ki bo omogočilo zmanjšanje emisij žveplovega dioksida iz te elektrarne za več kot 95 odstotkov. Poleg te naložbe so v TES-u dokončali še pet investicijskih projektov iz preteklih let in začeli trinajst novih manjših investicij za varnejše in zanesljivejše obratovanje vseh petih blokov. Dvomesečni remont prvih dveh blokov in krajšo zaustavitev čistilne naprave štirice so izrabili za povezave kanalov med prvimi 5 tema meseca Sredi poletja je bilo treba dvigniti oba uparjalnika in ju namestiti v reaktorsko zgradbo NEK. 6 tremi bloki in čistilno napravo štirice, kar bo omogočilo dokončno čiščenje dimnih plinov prvih treh blokov in s tem celotne elektrarne, kakor zahteva ekološka zakonodaja. Prvi korak k poslovni odličnosti je to leto naredilo tudi to podjetje. Konec julija jim je tedanji minister dr. Jože Zagožen podelil certifikat ISO 9001. TUDI V TE TRBOVLJE DOBILI ISO 9001 V Trbovljah so letos delali na projektih posodobitve stare elektrarne in vgradnji čistilne naprave vanjo, kar bo omogočalo delovanje termoelektrarne s kurjenjem zasavskih premogov do leta 2015, kot predvideva zakon. Med večjimi preostalimi projekti, ki ne sodijo v posodobitev 125 MW bloka, kaže omeniti začetek rekonstrukcije 0,4 kV stikališča, ki doslej sploh še ni bilo obnavljano, končano pa naj bi bilo v dveh letih, ter večji poseg na turbini med letnim remontom. Za 32. rojstni dan je elektrarna dobila certifikat kakovosti ISO 9001, ki jim pomeni spremembo v mišljenju in organizaciji dela. Z njim so sebi predpisali način in postopke dela, da bi prepričali lastnika, kupce in sistem o njihovi sprejemljivosti. Zavedajo se, da jim tudi boljša organizacija dela pripomore k boljšemu poslovanju. Ne nazadnje so v zadnjem letu dosegli, da je postalo poslovanje elektrarne tekoče likvidno. Znižali so nominalne in realne stroške financiranja, kar že vpliva na višino cene proizvedene kWh. TE-TOL V NOVO LETO Z NOVIM STIKALI[^EM V ljubljanski TE-TOL so letos dokončali gradnjo 110 kV oklo-pljenega stikališča, junija preklopili 110 kV polja starega stikališča v novega, ki je tik pred koncem prestal tehnični pregled. Za 2,8 milijarde vreden sodoben objekt so zagotovili denar s pomočjo tujih kreditov /980 milijonov tolarjev/, lastnih sredstev in prispevkov mesta. Ob upoštevanju hkratnega obratovanja vseh obstoječih enot s polno močjo in tudi predvidene nove plinsko-parne enote v TE-TOL znaša skupna priključna moč na 110 kV ztiralkah stikališča okrog 380 MVA. Stikalna oprema stikališča omogoča trajen tranzit moči 476 MVA po vsakem sistemu zbiralk in preko zveznega polja. Vanj je vgrajena stikalna oprema za dva kabelska odvoda v smeri RTP Polje in RTP Beričevo. Druga finančno in fizično najpomembnejša naložba je bila rekonstrukcija kemične priprave vode. Obstoječa kemična priprava je bila stara 30 let in ekonomsko ter ekološko problematična. Predračunska vrednost nove naprave je pet milijonov mark in naj bi bila končana v dveh letih. Delali naj bi predvsem poleti, v času, ko je poraba vode manjša. Letošnje leto je za TE-TOL pomembno tudi zaradi dokončanja projekta čiščenja dušikovih oksidov 50 MW bloka. Predvolilni čas je ponovno odprl vprašanje premoga za TE-TOL. Strokovnjaki v Mostah menijo, da so triletne izkušnje kur- jenja premoga iz Kideca ve~ kot dobre. V TER POIEG NOVIH BDOT NOVI SPREMLJAJOtl OBJEKTI In{pekcijske odlo~be so TE Brestanici narekovale zamenjavo dimnikov in dimni{kih loput na starih plinskih blokih, obnovo hidrantnega omre`ja, sanacijo gradbenega dela lovilnih skled pri rezervoarjih za gorivo, nabavo dizel agregata in za~etek gradnje sistema tehni~nega varovanja elektrarne. V sklopu postavitve novih plinskih enot je bila postavljena nova stavba za kemi~no pripravo vode. Nove naprave v njej bodo omogo~ile nemoteno obratovanje starih in novih enot, saj so bile zmogljivosti stare kemi~ne priprave premajhne za vse enote in oprema zastarela. V elektrarni imajo od letos nova o,4 in 10 kV stikali{~a ter sistem vodenja. Pri glavnem objektu, to je postavitvi obeh novih turbin, je pri{lo letos do manj{ih zamud, predvsem zaradi koncentracije aktivnosti na grad-bi{~u, ki so bile posledica poznej{ega dospetja naprav, kot so prvotno na~rtovali. Za zamude so v TEB izdali zahtevo za pla~ilo penalov. Sredi julija so na slovesnosti na bresta-ni{kem gradu zaposleni v TEB dobili certifikat ISO 9001. Prireditev so zdru`ili z dokon~anjem projekta kemi~ne priprave vode, monta`o in testiranjem novih plinskih turbin s po 114 MW. TBM V DRUG TUNEL SENG BREZ TE@AV Potem ko so na gradbi{~u HE Plave II v vasi Lo`ice investitorji in izvajalci del re{ili problem vdora hribine in za~etne te`ave s TBM strojem, ostaja tudi letos nere{eno vpra{anje hrupa na tem gradbi{~u. Prebivalci vrstne hi{e nad gradbi{~em so vlo`ili to`bo, ~e{ da so njihove `ivljenjske razmere neznosne in zato zahtevajo od{kodni-no 190 milijonov tolarjev. So{ke elektrarne in izvajalci del Joint Venture So~a poravnave z njimi niso dosegli, z dodatnimi meritvami hrupa pa dokazali, da je ta v dovoljenih mejah. Sicer pa je zadnje dni junija stroj TBM prevrtal tunel od Lo`ic do Ajbe in s tem tudi zmanj{al hrup v vasi Lo`ice. Od maja lani do junija letos je vrtal hribino za dovodni tunel za HE Plave II. Na koncu se je pomikal tudi do 50 metrov na dan, kar je dober rezultat v svetovnem merilu. Poleti so strokovnjaki raz- stavili stroj in ga prepeljali v Doblar, kjer so začeli vrtati štirikilometrski predor. Dela za HE Plave so preko leta potekale nemoteno in elektrarna bo po sedanjih napovedih pripravljena za obratovanje v prvi polovici leta 2001. ODLOCIIEV ZA GRADNJO SPOONJESAVSKE VERIGE JE KONČNO PADU Potem ko se projekt gradnje spodnje-savskih elektrarn več let ni premaknil z mrtve točke, je letos vlada na seji 9-novembra savskim elektrarnam le podelila koncesijo za izkoriščanje vodnega potenciala na spodnji Savi. Državni zbor je zakon o pogojih koncesije sprejel že junija, veljati pa je začel julija. Takrat so določili, da se koncesija podeli lastniku objektov HE Vrhovo, torej Savskim elektrarnam Ljubljana, zakon pa še določa, da morajo koncesijsko pogodbo skleniti v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej do 19- januarja 2001. Na seji 9- novembra so določili, da morajo SEL in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v desetih dneh podpisati pogodbo. Na naslednji seji, ki je bila 16. novembra, je vlada nadaljevala z obravnavo omenjene Zadnje dni junija je delavcem s pomo~jo stroja TBM uspelo prevrtati dovodni tunel za HE Plave II. tema meseca Prebivalci [ale{ke doline bodo poslej dihali ~istej{i zrak, saj so v TE [o{tanj letos pognali ~istilno napravo za najve~jega onesna`evalca – blok 5. problematike in poleg `e odobrenih 3,2 milijona tolarjev iz sistemske rezerve projektu namenila {e 2,6 milijona, ki jih SEL potrebujejo za izkori{~anje zakona o pogojih koncesije za izkori{~anje energetskega potenciala te reke. Pet savskih elektrarn – HE Bo{tanj, Blanca, Kr{ko, Bre`ice in Mokrice naj bi zgradili v desetih letih in tako omogo~ili u~inkovito izrabo naravnih virov pri oskrbi Slovenije z elektri~no energijo. Za celotno gradnjo bodo potrebovali skoraj 93 milijonov tolarjev, tri ~etr-tine bodo prispevale SEL, ostalo pa dr`ava. Poleg burnih razprav in pogajanj o spodnji Savi so zagovorniki in nasprotniki sanacije in doin{talacije HE Moste tudi letos skoraj celo leto razglabljali o projektu, ki sicer pomeni celovito energetsko, prostorsko in vodnogospodarsko re{itev na tamkaj{njem obmo~ju, vendar bodo morali zato zgraditi kompenzacijski bazen, ki bi uravnaval vodno stanje v zajezenem vodotoku. Tako ne bi le pridobili energije, ampak bi pripomogli tudi k varstvu okolja pred poplavami, toda po drugi strani bi vseeno zelo posegli v naravno okolje. Poleg posledic v okolju je omenjena akumulacijska elektrarna prevelik zalogaj za prora~un. Toda Borut Miklav~i~, direktor SEL, je opozoril, da je doin{talacija in sanacija nujna, saj ima stara HE Moste pred sabo le {e tri leta `ivljenjske dobe: ~e se bo strojnica ustavila, bodo morali preliti vodo preko obstoje~e pregrade, vendar ni ustrezno zgrajena, zato bi morali vso vodo spustiti, kar pa bi povzro~ilo ekolo{ko katastrofo zaradi odna{anja mulja. Zaprodenega je namre~ `e ve~ kot ~etrtina obsto-je~ega akumulacijskega bazena. Ob-~ina Bled je vseeno vztrajno zavra~ala sanacijo, saj bi to po njenem pre-pri~anju ogro`alo turisti~ni razvoj tega obmo~ja, ~eprav bi izravnalni bazen pripomogel k razvoju drugih dejavnosti, kot je vodni in obvodni {port. Nasprotja so kon~no le re{ili in pripravili dokumentacijo, ki so jo morali potrditi {e na ob~ini, potem pa morajo {e sprejeti uredbo o lokacijskem na~rtu, s ~imer bi kon~no sklenili `e {tiri leta trajajo~o zgodbo. Ko bo vlada RS sprejela uredbo o lokacijskem na~rtu, bodo lahko podelili tudi koncesijo za uresni~itev projekta. Sicer pa je bila v prvem polletju proizvodnja elektri~ne energije v SEL zaradi neugodne hidrologije manj{a od na~rtovane. Pridobili so le slabih sedemdeset odstotkov predvidene proizvodnje, najve~ja odstopanja so imeli predvsem maja in junija, slabo vodno stanje pa se je nadaljevalo {e vse do pozne jeseni. Tako so bili prihodki savskih elektrarn letos ni`ji, so pa zato v primerjavi z lanskim letom zni`ali stro{ke. Kljub temu so delali z izgubo, ki je posledica delno upo{te-vane amortizacije v osnovah za sklepanje kupoprodajne pogodbe z Eles-om. Tako so izgubo predvideli `e leto 8 Minister dr. Jo`e Zago`en je v nekajmese~nem ministrovanju podelil certifikate ISO 9001 TEB, TE[ in TET. V TET-u je za 32. rojstni dan podjetja prerezal tudi torto. V TE Brestanica so letos nazdravili certifikatu kakovosti in konec leta tudi uspe{no opravljenemu tehni~nemu pregledu obeh turbin. prej – pri~akovali so celo ve~jo, kot pa so jo dejansko imeli. DISTRIBUCIJA SE PRIPRAVLJA NA ODPIRANJE TRGA Leto 2000 je bilo kot na drugih energetskih podro~jih tudi v distribuciji predvsem v znamenju priprav na odpiranja trga z elektri~no energijo. Distribucijskim podjetjem je energetski zakon nalo`il, da se v treh korakih pripravijo na tr`ne razmere, za to pa so zastavili zelo kratke roke. Vlada naj bi dolo~ila upravljalce omre`ij in organizatorja trga, {e letos naj bi se distribucijsko omre`je lo~ilo od prenosnega, do srede oktobra pa so morali upravljalci teh predlo`iti sistemska obratovalna navodila. Toda vse le ni {lo po na~rtih. Vlada namre~ v ta namen ni zagotovila dovolj finan~nih sredstev, zato se je slovenska distribucija zna{la v neugodnem polo`aju – primanjkovalo je denarja za nujne posodobitve dotrajanih omre`ij, po drugi strani pa je vlada vseeno zahtevala od distribucije, da zagotavlja kakovostno in zanesljivo elektri~no energijo. Tako so se letos ta podjetja ubadala s te`avnimi razmerami gospodarjenja in s pi~limi mo`-nostmi za investiranje v zastarele objekte. Celotna izguba v vseh petih distribucijskih podjetjih je `e v prvi polovici leta zrasla na ve~ kot sedem milijard tolarjev. V Elektro Ljubljani `e od leta 1996 opozarjajo na slabe napetostne razmere. Letos so zgradili 90 transformatorskih postaj z 72 kilometri srednjenapetostnega in 54 kilometri nizkonapetostnega omre`ja, sanirati pa bo treba {e napetostne razmere pribli`no treh odstotkov odjemalcev. Na nove tr`ne razmere se pripravljajo predvsem s posodabljanjem obra~un-skih merilnih mest, uvedbo novega ra~unalni{kega programa za obdelavo {tev~nih podatkov in novo opremo za dispe~erski center vodenja. Za vse investicije je podjetje namenilo 3,7 milijarde tolarjev, kar pa je po ocenah Slu`be za investicije premalo za zagotavljanje zanesljive in kakovostne energije. V Elektro Mariboru so investicijam namenili 3,2 milijarde tolarjev, ve~ kot tretjino od tega pa so name-nili110 kV nivoju, zgradili so 42 transformatorskih postaj, obnovili in dopolnili pa so tudi RTP postaje na 9 njihovem obmo~ju, med njimi RTP tema meseca Termoelektrarna toplarna Ljubljana se bo leto{njega leta spominjala leto{njega leta po novem GIS stikali{~u. 10 Ra~e, s ~imer naj bi se izgube v sred-njenapetostnem omre`ju zmanj{ale za pribli`no 0,7 MW. Do leta 2005 nameravajo oja~ati {e srednjena-petostno omre`je. Sicer pa se pripravljajo na odprt trg z opremljanjem novega distribucijskega centra vodenja, ~eprav jih pri tem pestijo hude denarne stiske. Za~eli so se tudi organizacijsko preoblikovati, zlasti na podro~ju marketinga, saj se zavedajo, da je to podro~je zelo pomembno v tr`nih razmerah. Po tehnolo{ki plati pa jim manjka med drugim sistem daljinskega spremljanja obremenitve odjemalcev. Elektro Celje je prav tako ve~idel posodabljalo dotrajane elektroenergetske naprave, za to pa so izra~unali na za~etku leta, da bodo potrebovali najmanj 2,5 milijarde tolarjev. Prav zaradi omejenih sredstev so ustavili uresni~evanje projekta vodenja in avtomatizacije srednjenapetostnega omre`ja, ki bi skraj{al nepri~akovane prekinitve zaradi zunanjih vzrokov. Tudi v Celju gradijo v okviru priprav na odprti trg DCV, dela pa naj bi kon~ali leta 2002. Elektro Gorenjska, ki se je poleti vselila v nove prostore, je potrebovala za najnujnej{e posodobitve in druga dela dobri dve milijardi, najve~ za 110 kV objekte. Ena izmed novosti je razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Zlato Polje, ki je poskusno za~ela delovati `e januarja. Na tr`ne razmere se pripravljajo predvsem z zbiranjem podatkov iz zahodnih dr`av, kjer `e prosto prodajajo energijo, ~eprav menijo, da v Sloveniji ni takih pogojev za uvedbo tega sistema kot v EU. Podoben znesek za investicije kot Elektro Gorenjska je predvidela tudi Elektro Primorska, ~eprav bi potrebovali mnogo ve~, da bi zagotovili kakovostno oskrbo z elektri~no energijo. Na{teli so namre~ kar 4.500 odjemalcev, ki imajo slabe napetostne razmere. Zavedajo se, da je kakovostna energija eden temeljnih dejavnikov v tr`nih razmerah, zato bodo morali {e veliko vlagati v povezovalne vode. Poleg tega se na odpiranje trga pripravljajo s posodabljanjem DCV in telekomunikacijskih poti, vendar tega z leto{njimi finan~nimi sredstvi niso mogli uresni~iti. Za u~inkovito delovanje v teh razmerah bodo morali usposobiti {e osebje, uskladiti evidence odjemalcev in {e marsikaj. Sicer pa so februarja odprli obnovljeno nadzorni{tvo v Bovcu, eden pomembnej{ih projektov pa je bila tudi priprava za gradnjo vetrnih elektrarn. Bela knjiga EU namre~ pravi, da mora Slovenija do leta 2010 pridobiti 12 odstotkov energije iz obnovljivih virov, zato je projekt ve~ kot dobrodo{el – ekolo{ko in ekonomsko nesporen, vendar ga bodo togi postopki sprejemanja {e zagotovo zavlekli v naslednja leta. Sicer pa je bil v distribuciji pester tudi za~etek iztekajo~ega se leta, saj je mo~no sne`enje nekaj dni pred novim letom 2000 prizadelo elektroenergetske naprave Elektro Gorenjske in distribucijsko omre`je Elektro Ljubljane. Razen te`av s slabim vremenom je distribucija uspe{-no pre{la v novo leto. Nekoliko negotovosti je bilo namre~ zaradi prehoda v novo tiso~letje, ampak ra~unalni{ko omre`je je prestopilo na nov datum brez motenj. Ob prestopu v letu 2001 pa so v distribucijskih podjetjih zaskrbljeni predvsem zaradi rokov, ki jih preganjajo ob izpolnjevanju energetskega zakona. Do konca leta je treba namre~ lo~iti dejavnost distribucije od prenosa in spremeniti informacijski sistem. Ker {e manjkajo dolo~eni predzakonski akti za delovanje trga, vodstva distribucijskih podjetij dvomijo, da bo trg res za~el delovati 15. aprila 2001, kot predvideva zakon. BRANE JANJI] MINKA SKUBIC SIMONA BANDUR roizvodnja in oskrba eytgije fotem ko smo bili celo letošnje leto priča rasti porabe električne engfgije, se je ta novembra ustalila na lanski ravni. Tako smo v Sloveniji omenjeni mesec porabili 912,9 milijona kilovatnih ur, kar je bih h za 300 tisoč kilovatnih ur več kot novembra lani. Pri tem so neposredni odjemalci iz omrežja prevzeli 177,3 milijona kilovatnih ur ali za 3,1 odstotka več kot v istem času lani, distribucijska podjetja pa so svoj odjem iz prenosnega omrežja zmanjšala za 0,7 odstotka in je znašal 735,6 milijona kilovatnih ur. Naj ob tem še omenimo, da je dejansko dosežena skupna poraba vendarle tudi tokrat precej presegla napovedi, zapisane v letošnji elektroenergetski bilanci, saj je bila za 3,5 odstotka višja od prvotno načrtovane. HIDROELEKTRARNE S POLNO MOČJO GWh 1000 800 600 400 200 november 1999 november 2000 [J NEPOSREDNI H DISTRIBUCIJA HSKUPAJ Obilno deževje je novembra dobro napolnilo korita slovenskih rek, ki so lanske proizvodne rezultate presegle kar za 75 odstotkov. Tako so hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči enajsti letošnji mesec v omrežje oddale 455 milijonov kilovatnih ur, kar je bih za 195,2 milijona več kot isti mesec lani. Zaradi dobre proizvodnje hidroener-gije so novembra manj delak termoelektrarne, ki so skupaj z jedrsko ehktrarno Krško (ta je delala s polno močjo) v omrežje poslale »h« 727,9 milijona kilovatnih ur ali za 17,4 odstotka manj kot v tem času lani. Manjše potrebe po termoenergiji so še zlasti občutili v Šoštanju, kjer je bila novembrska proizvodnja v primerjavi z lansko praktično prepolovljena. Drugače pa so bili skupni proizvodni rezultati vseh naših proizvodnih objektov tudi novembra nad lanskimi, saj so ehktrarne v omrežje oddah milijardo 182,9 milijona kilovatnih ur ali za 3,7 odstotka več kot lani. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* november 1999 II november 2000 Uodatki o porabi električne energije v Sloveniji v prvih enajstih letošnjih mesecih napovedujejo okrog 4-odstotno rast, saj smo do decembra porabili že 9 milijard 607,1 milijona kilovatnih ur ali za 3,8 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Kljub nenehni rasti porabe smo htos vse potrebe po ehktrični energiji še uspešno pokrivali z domačo proizvodnjo, pri čemer so vse slovenske elektrarne v omrežje prispevale 10 milijard 926,6 milijona kilovatnih ur oziroma za 2,2 odstotka več kot v istem času lani. Za izpolnitev vseh zahtev v sistemu smo morali nekaj električne energije kupiti tudi v tujini, in sicer je uvoz v enajstih mesecih dosegel 636,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 16 odstotkov več kot v istem času lani. Hkrati pa nam je na tuje trge uspelo prodati tudi za milijardo 680 milijonov kilovatnih ur presežkov. GWh 1200 1000 800 600 400 200 november 1999 'ROIZVODNJA |____| j november 2000 I____I UVOZ I------1 !Z\ 11 o S00 00 300 O00 100 0 12 SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA O USPOSOBLJENOSTI PRI^AJO REFERENCE V za~etku novembra se je v enem od ~asopisnih ~lankov o aktualni elek-tronergetski problematiki pojavila ~udna trditev, da imajo Savske elektrarne Ljubljana najmanj izku{enj pri vodenju tako velikih projektov, kot je gradnja HE na spodnji Savi. V zvezi s tem je direktor SEL Borut Miklav~i~ pojasnil, da gre za zlonamerno podtikanje, ki se je pojavilo znotraj EES. Poudaril je, da imajo delavci SEL dovolj strokovnega znanja in so ustrezno usposobljeni za gradnjo hidroelektrarn, saj so tovrstne projekte uresni~evali `e v minulih letih in nazadnje sodelovali pri gradnji hidroelektrarn Mav~i~e in Vrhovo. V zadnjem ~asu sodelujejo tudi pri strokovnem nadzoru objektov SENG. Tako o strokovni usposobljenosti zaposlenih v SEL najbolj pri~ajo njihova `e uspe{no opravljena dela. ^e pa je morda kdo z omenjeno trditvijo imel v mislih direktorja Boruta Miklav~i~a, si lahko po njegovih besedah ogleda seznam uspe{no ures-ni~enih projektov, pri katerih je doslej sodeloval. Na vpra{anje, ali je lahko bolj konkreten, je omenil Univerzitetni klini~ni center, Cankarjev dom, WTC, objekt Ministrstva za promet in zveze na Langusovi cesti v Ljubljani, Fakulteto za dru`-bene vede, najve~ji objekt slovenske po{te na Vi~u v Ljubljani, nekaj objektov izven Slovenije itd. Pri vodenju gradenj se je veliko anga`iral {e zlasti v Smeltu. Z osebnimi referencami se sicer ne `eli hvaliti, vendar pa je ob omenjenem podtikanju dol-`an omeniti resni~na dejstva. MIRO JAKOMIN ELEKTRO PRIMORSKA TUDI ZA VETER PREMALO ODLO^NOSTI Slovenija je `e pred leti podpisala ve~ dokumentov in med drugim na podlagi Bele knjige prevzela obvezo, da mora v obdobju do leta 2010 pridobiti 12 odstotkov energije iz obnovljivih virov (veter, biomasa, geoter-malna voda in drugo). V zvezi s tem se zastavlja vpra{anje: kaj je dr`ava doslej konkretno storila za izrabo vetrne energije? Elektro Primorska se je vklju~ila v program izrabe obnovljivih virov `e leta 1998 in v sodelovanju s {panskim podjetjem Energia Hidroelectrica de Navarra in Agencijo za prestrukturiranje energetike postavila vrsto merilnih naprav za ugotavljanje mo~i vetra v dalj{em obdobju. Po besedah Karla Per{olja, direktorja komercialnega sektorja, so raziskave na posameznih merilnih to~kah pokazale, da so zmogljivosti vetra na Primorskem primerne za ekonomi~no proizvodnjo tovrstne energije. ^eprav program izrabe vetrne energije podpirajo tako reko~ vsi na vseh ravneh (razen nekaterih naravovarstvenikov), se na tem podro~ju ni~ ne premakne. Elektro Primorska se `e ve~ kot pol leta pogovarja z Ministrstvom za okolje in prostor (uprava za naravo), da bi to zadevo vendarle vklju~ili v prostorske plane Republike Slovenije. Doslej so jim posredovali `e na ducate pobud, vendar na omenjenem ministrstvu menijo, da vetrne elektrarne nikakor ne sodijo v krajinske, regijske in nacionalne parke. V Elektro Primorski pa ugotavljajo, da v drugih dr`avah na tem podro~ju usklajujejo razli~ne interese in poi{~e-jo ustrezne kompromisne re{itve za vklju~itev vetrnih elektrarn v omenjene parke. Zato Ministrstvo za okolje in prostor brez temeljite prou~itve izku{enj v svetu ne more `e vnaprej trditi, da izkori{~anje vetrne energije ne sodi v ta okvir. Kot meni Karlo Per{olja, gre samo za vpra{anje, kaj mora Elektro Primorska storiti, da bi lahko vetrne elektrarne vklju~ili v omenjene parke. Kaj je treba v tem trenutku konkretno uresni~iti, pa mora Elektro Primorski jasno povedati Ministrstvo za okolje in prostor. Dokler tega pojasnila ne dobijo, se seveda ne morejo lotiti niti odkupovanja zemlji{~ niti iskanja tehno-lo{kih re{itev, kakor tudi ne izdelave projekta za povezavo vetrnih elektrarn na elektroenergetsko omre`je. To z drugimi besedami pomeni, da ima Elektro Primorska v tem trenutku zvezane roke. Treba se je torej ponovno spomniti, kdo in na kak{ni ravni se je odlo~il za u~inkovitej{o izrabo obnovljivih virov. MIRO JAKOMIN GIZ STROKOVNI OBISK V NEMČIJI Komisija za tehnične zadeve Gospodarskega interesnega združenja Slovenske distribucije se je 8. in 9-oktobra letos skupaj s predstavniki ABB Slovenija in EIMV mudila na strokovnem obisku v Mainhaimu v Nemčiji. Namen obiska je bil podrobneje spoznati tehnološki del deregulacije trga z električno energijo v Nemčiji ter tako pridobljena znanja in izkušnje uporabiti v pripravah na odprtje trga v Sloveniji. Prvi dan smo imeli predstavitev celovitega obvladovanja vzdrževanja naprav z naslovom Koncept integriranega vzdrževalnega menadžmenta, predaval pa je prof. dr. Balzer iz TU Darmstadt Department of Electrical Power System s sodelavci iz ABB-ja. Zanimiv je način, ki je tudi drugače pri nas znan in se v poenostavljeni obliki tudi uporablja, ko optimiramo vzdrževanje in minimiziramo stroške. Od tod izhaja tudi na raznih forumih večkrat poudarjeno stališče in usmeritev, da nas čaka obsežno zmanjševanje stroškov vzdrževanja po načelih, ki že veljajo in se izvajajo v razvitih državah. Uvaja se matrika opazovanja oziroma spremljanja naprav glede na stanje in pomembnost. Zanimiv je tudi način zajemanja podatkov o napravah preko elektronske beležke, ki bi bila lahko uporabljena tudi v distribuciji pri zajemanju in vzdrževanju podatkov (BTP v IIS-u). Na konkretnih primerih smo se prepričali, da je to zelo dobro orodje za odločanje poslovodstva. Drugi dan smo se seznanili s programom za trgovanje z električno energijo ABB Energy Information System. Po predstavitvi smo si delovanje programa ogledali v eni izmed distribucij (Stadwerke Karlsruhe). V pogovoru smo se seznanili z izkušnjami pa tudi s težavami pri odprtju trga. Posebej nas je zanimalo obvladovanje napovedi odjema in izravnave ter v zvezi s tem opremljenost merilnih mest. Meja za sodobno opremljeno merilno mesto je 30 kW in 30.000 kWh. Zaradi dejanskega stanja upoštevajo prehodno obdobje za posodobitev merilnih mest. Energijo prodajajo pod blagovnimi znamkami (rumena energija in podobno). Skupaj smo ugotovili, da smo primerljivi po velikosti, nujna pa je tehnološka posodobitev z DCV-ji, pod medijskim žarometom Zbiranje podatkov na objektu s pomočjo elektronskih naprav. vzankanjem omrežij, telekomunikacijami in obvladovanjem kupcev. Obisk je bil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in predstavitev slovenske distribucije. ZV0NK0T0R0S ETRA 33 DOBILI IS014001 IN UDARNI GENERATOR Konec novembra je bil družbi Etra 33 slavnostno podeljen certifikat ISO 14001. S tem so sistem ravnanja z okoljem vpeljali v poslovno prakso podjetja. Družba Etra 33, ki jo od letos vodi predsednik uprave Janez Erjavec, se je v zadnjih letih pod vodstvom Darija Stabeja, ki odhaja v pokoj, poslovno utrdila in uveljavila kot zanesljiv in kakovosten partner ter s tem zagotovila stabilne razmere poslovanja. Njeno poslanstvo še naprej ostajajo razvoj, proizvodnja, vgradnja, razgradnja in servisiranje energetskih in specialnih transformatorjev ter dušilk. Kot je v uvodnem govoru poudaril direktor Janez Erjavec, želijo z dobrim poslovanjem ohraniti pomemben delež na slovenskem trgu, hkrati pa se tudi usmerjati v izvoz, ki danes sestavlja dobro tretjino celotnega prihodka družbe. Njihov izvoz je usmerjen predvsem na Švedsko in Norveško ter Dansko in Islandijo, pot pa si utrjujejo tudi na druge svetovne trge. V družbi imajo izdelano vizijo, kako naprej. Ze kmalu po novem letu bodo skle- > POVPREČNA LETNA INFLACIJA 8,9 ODSTOTNA KAJ PRINAŠA PREDLOG NOVEGA PLACNEGA SISTEMA? SKLENITEV POGAJANJ 0 ENERGIJI ŠELE KONEC LETA 2001? ENERGETIKA ZA OKOLJE IN PROSTOR? Po podatkih nekdanjega Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj naj bi letošnja povprečna inflacija znašala 8,9 odstotka. Letošnji novembrski in decembrski inflaciji sta enaki tistima pred letom dni. Po predvidevanjih ministra Marjana Senjurja se bomo v Sloveniji z visoko inflacijo borili še v naslednjih dveh letih. Leta 2001 naj bi po njegovem mnenju znašala od sedem do osem odstotkov, Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je predvidel še višjo - med 8 in 8,5 odstotka, uresničitev tega pa je, kot pravi Senjur, v veliki meri odvisna od Banke Slovenija in aktivne vloge vlade. Omejiti bosta namreč morali rast cen, zlasti višje stroške prometa, storitev in stanovanj. Najbolj problematični bosta naslednji dve leti, saj bi se inflacija morala spustiti na evropsko raven, torej na tri odstotke. Profit, 6. decembra Na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta je dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, predstavil predlog novega p lačnega sistema od leta 2001 do 2003. Ta naj bi bil nadgradnja obstoječega, veljati pa naj bi začel junija 2001. Tudi po novem modelu bodo plače določene v kolektivnih pogodbah, z zakonom bosta urejeni minimalna in zajamčena plača, zviševanje plač pa bo možno le ob boljših poslovnih uspehih. Tudi plače tistih, ki niso vezani na kolektivne pogodbe, se bodo morale povečevati le v višini, kot jo predvideva kolektivna pogodba. Glede na pričakovano rast cen naj bi se plače v letu 2001 zvišale za 6,3 odstotka, in sicer za 3,2 odstotka januarja, ostalo pa v roku, ki ga bo določala kolektivna pogodba. Leta 2002 naj bi se plače povečale za 5,1, leta 2003 pa za 4,4 odstotka. Nov model predvideva tudi nove oblike nagrajevanja delavcev, mednje sodi med drugim tudi udeležba pri dobičku in nagrajevanje, ki bi spodbujalo pokojninsko zavarovanje (drugipokojninski steber). Do konca leta nameravajo socialni partnerji zbližati tudi razkorak med minimalnimi in izhodiščnimi plačami. Večer, 8, december Avstrijska zunanja ministrica Brnita Ferrero Waldner je prišla na evropski vrh v Niči z nekaterimi trdnimi stališči, pri katerih avstrijska diplomacija ni pripravljena popuščati Za nas je pomembno predvsem njihovo stališče, da mora Unija na področju energetike ohraniti princip soglasnega sprejemanja odločitev in s tem tudi pravico veta. Ze lani je Avstrijcem uspelo prepričati 14 drugih članic o skupnem opozorilu, da morajo države kandidatke upoštevati visoke standarde evropske jedrske varnosti Pri tempa se pojavlja težava, da ti standardi sploh niso enotno definirani, veliki razkoraki obstajajo zlasti med velikimi in malimi članicami Skupina za atomska vprašanja, ki naj bi te standarde poenotila, je pri tem ugotovila, da lahko zaradi velikih razlik pri definiranju varnostnih standardov določijo le neko minimalno podlago, ki naj bi jo članice prostovoljno sprejele. Poleg tega pa so tu še države, ki nukleark nimajo, a želijo vseeno sodelovati pri oblikovanju standardov. Tako bodo verjetno oblikovali skupino, ki bo naslednje leto začela ocenjevati varnost nukleark v državah kandidatkah, topa naj bi trajalo do konca leta, kar pomeni, da do takrat Slovenija ne bo mogla končati pogajanj o energiji, četudi je uspešno že prestala eno preverjanje. Dnevnik, 8, decembra Nova ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin je v svoji predstavitvi v državnem zboru obljubila, da bo v svojem mandatu v skladu z energetskim zakonom reorganizirala in privatizirala elektrogospodarstvo in poskrbela, da bodo rudnik Trbovlje - Hrastnik zaprli tako, kot to določa zakon in razvojno prestrukturiranje regije. Obljubila je tudi, da bo v skladu s pogajalskimi izhodišči nadaljevala pogajanja o Jedrski elektrarni Krško. Po njenem prepričanju naj bi jih v svojem prejšnjem mandatu pripeljala tako daleč, da so bili tik pred podpisom, čeprav se pogajalci niso strinjali pri vprašanjih, kot so, denimo, finance, odpadki in razgradnja odpadkov. Sicer pa energetika verjetno sploh ne bo v njeni pristojnosti, ampak bo to prevzel minister za okolje in prostor Janez Kopač, saj bo s tem to področje združeno z upravljanjem z naravnimi viri, torej gre bolj za organizacijsko rešitev. Kot pravi Petrinova, bodo s takim sinergičnim pristopom bolj optimalno in učinkovito dosegali zastavljene cilje. Delo, 12, decembra PRIREDILA SIMONA RANDOR 13 095656 14 nili proces lastninjenja dru`be. Za srednjerocno obdobje pa nacrtujejo mo`nosti raz{iritve poslovanja in povezave s strate{kimi partnerji. Ker je njihova poslovna politika usmerjena predvsem na razvite trge, si hocejo zagotoviti v podjetju sodobno tehnologijo, ki bo kos visokim zahtevam in konkurencnemu poslovanju. V ta namen so v drugem delu slovesnosti predstavili svojo najnovej{o pridobitev na podrocju merilne opreme -napetostni udarni generator. Priznanje in pohvale dobro rastoce-mu podjetju, ki je znalo vpeljati sistem ravnanja v podjetju in kulturo odnosov in se s prejetjem certifikata ISO 14001 pridru`ilo okrog petdesetim prejemnikom tovrstnega certifikata pri nas in vec kot 5.000 v svetu, sta izrazila dr. Maks Babuder, direktor EIMV, v imenu strokovnih in-{titucij, in mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske, v imenu dolgoletnih poslovnih partnerjev. MINKA SKUBIC PREMOGOVNIK VELENJE MANJ[A IZGUBA V Premogovniku Velenje so z rezultati v prvih devetih leto{njih mesecih zadovoljni. Dosegli so dobre rezultate pri pridobivanju premoga, u~inkih, pri zni`evanju vseh vrst stro{kov, izvajanju investicij ter pri prodaji premoga. Zmanj{ali so {tevi-lo rednih ur in bolni{kih izostankov, podjetje tudi ni dolgoro~no zadol-`eno. »Na{a lastna cena premoga je 5,55 marke za giga joul. Ker je bila toplotna vrednost premoga ve~ja, kot smo na~rtovali in kot je dolo~ena s pogodbo s TE[, smo ustvarili tudi ve~ prihodka. Povpre~na toplotna vrednost je bila namre~ v leto{njih devetih mesecih 10.187 kilo joulov na kilogram,« je dejal dr. Franc @erdin, direktor Premogovnika Velenje. Poraba premoga v TE [o{tanj je vse leto tekla nemoteno in po na~rtih, do velikih sprememb pa je pri{lo oktobra in novembra. »Poraba premoga v TE [o{tanj se je v teh dveh mesecih namre~ zelo zmanj{ala, in sicer zaradi obilnih padavin in sorazmerno toplega vremena za ta letni ~as,« je povedal dr. Franc @erdin. »Ve~ino potrebne elektri~ne energije Slovenija sedaj dobiva iz hidroelektrarn in Nuklearne elektrarne Kr{ko. Ker ima dovolj vode tudi vsa Evropa, energije ne moremo veliko izva`ati. Zato se je zelo po-ve~ala koli~ina premoga na deponiji, kjer je bilo sredi novembra okrog 670.000 ton premoga.« Sicer pa so v devetih mesecih v Premogovniku Velenje s prodajo 27,677 milijona GJ premoga pridobili 15,6 milijarde tolarjev celotnega prihodka, 2,2 milijardi tolarjev pa od prodaje izdelkov in storitev. Skupaj so ustvarili 18,1 milijarde celotnega prihodka, in imeli za 19,2 milijarde tolarjev odhodkov. Tako so izkazali 540 milijonov tolarjev izgube, medtem ko so je ob polletju imeli {e 745 milijonov tolarjev. Izgubo v poslovanju so predvideli `e z letnim na-~rtom, in sicer na podlagi izhodi{~ za poslovanje v sistemu elektrogospodarstva in premogovni{tva v letu 2000. Ta temeljijo na var~evalnih ukrepih, dolo~eni ceni za premog in vrednosti nem{ke marke. Devetmese~no poslovanje Premogovnika Velenje je na svoji 13. redni seji 17. novembra obravnaval tudi nadzorni svet. Ocenil je, da je v skladu z letnim na~rtom. »Ve~jih odstopanj od na~rta ni bilo, razen da se zaradi manj{e porabe v TE [o{tanj zaloga premoga ve~a, kar je lahko skrb zbujajo~e, ~e se bodo take te`nje nadaljevale do konca leta. Izguba, ki jo izkazuje podjetje po devetih mesecih leta, je bila na~rtovana, vendar je vseeno nekoliko manj{a. Z ustreznimi instrumenti poslovanja v elektrogospodarstvu Slovenije, na primer z rebalansom ovrednotene elektroenergetske bilance, bi se ta izguba dala morebiti celo izni~iti,« je po seji nadzornega sveta dejal njegov predsednik Matja` Cerovac. MAJA RE^NIK MUZEJ PREMOGOVNI[TVA SLOVENIJE LETO MINILO V ZNAMENJU REKORDOV V Muzeju premogovni{tva Slovenije so uspe{no leto kon~ali z no~nim ogledom muzeja, in sicer so imeli 21. decembra obiskovalci prilo`nost, da podo`ivijo no~ni delavnik rudarjev, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. V prvem celem letu obratovanja Muzeja premogovni{tva Slovenije v Velenju si je njegove zbirke ogledalo ve~ kot 25.000 obiskovalcev iz 34 dr`av. V preteklem letu so dogajanje v zunanjih prostorih muzeja popestrili s {tevilnimi slikarskimi razstavami, prireditvami in kulturnimi sre~anji. Stalno razstavo so dopolnili z galerijo s po~ivali{~em in z igralnico za otroke, ki ne smejo v podzemni del muzeja. V muzeju so v Beli garderobi uredili zbirko slovenskega premogovni{tva. Ta zbirka je bila dolga leta postavljena na Velenjskem gradu, na novo lokacijo pa so jo pomagali prestaviti strokovnjaki iz velenjskega muzeja. Odprtje zbirke je bilo zdru`eno s predstavitvijo Transverzale podzemnih muzejev rudarstva Slovenije. Njena ustanovitev je pomembna zato, ker lahko tovrstni objekti v Velenju, Idriji in Me`ici le skupaj dose`ejo prepoznavnost v Sloveniji in drugod po Evropi. Na novo pa je nastalo rudarsko stanovanje iz ~asa pred letom 1930, skozi katerega se obiskovalci lahko tudi sprehodijo. Muzej je letos dobil tudi prevod multimedijske zgodbe v angle{ki in nem{ki jezik, kar je bilo za razumevanje razvoja premogovni{tva [ale{ke doline in Slovenije za 1500 tujih obiskovalcev iz 34 dr`av, kolikor jih je bilo v muzeju doslej, in za {ir{o promocijo muzeja ve~ kot dobrodo{lo. Letos so tudi uspe{no prestali obisk komisije Evropskega muzejskega foruma, ki jih je ocenila v tekmovanju za najbolj{i evropski muzej leta 2001. Rezultati o uvrstitvi bodo znani maja 2001, ko bo podelitev nagrad v Pisi v Italiji. Muzej je bil odprt 3. julija lani, od takrat pa je vanj vstopilo ve~ kot 37.000 obiskovalcev. Letos so dosegli {e nekaj rekordnih {tevilk, tako je bil najve~ji dnevni obisk 346 obiskovalcev, najve~ji tedenski 1.037 in največji mesečni obisk 3-806 obiskovalcev. Vedeti je treba, da je število obiskovalcev v skupini zaradi varnosti in posebnosti podzemne zbirke omejeno. MAJA RECNIK SINDIKAT ELES-SDE ZASTAVLJENO TUDI VPRAŠANJE O BOZICNICI Na 1. redni seji sindikalne podružnice Ljubljana, ki deluje v okviru sindikata Eles - SDE, so 22. novembra ustanovili nov izvršni odbor in sprejeli finančno poročilo. V nadaljevanju je predsednik Bojan Drol poročal o napovedani in za nedoločen čas preloženi splošni stavki v energetiki, ki se ji sindikat Eles-SDE ni pridružil. Oba izvršna odbora se bosta na skupni seji odločila, ali se bodo člani pridružili generalni stavki, če bo spet postala aktualna. Poleg tega so se na seji seznanili tudi z delovanjem solidarnostnega sklada v okviru SDE-ja (pravilnik in obrazci za dodelitev pomoči so na razpolago pri članih izvršnega odbora) ter o gibanju plač v energetiki v obdobju od leta 1996 do 2000. Pri tem je izvršni odbor dal predsedniku nalogo, da pripravi pismeno informacijo o gibanju plač. Na seji je bilo postavljeno tudi vprašanje o izplačilu božičnice in dela plač iz naslova uspešnosti podjetja. Bojan Drol je pojasnil, da bo to vprašanje obravnavala konferenca elektrogospodarstva SDE in z odločitvami takoj seznanila članstvo. Izvršni odbor je sklenil, da bo ne glede na odločitev konference vodstvu Elesa posredoval pobudo za izplačilo božičnice in 13- plače. To je v skladu z javnim pozivom predsednika ZSSS Dušana Semoliča, da delodajalci v decembru v skladu z 49-členom splošne kolektivne pogodbe zagotovijo izplačilo dela plač iz naslova uspešnosti podjetja in izplačilo božičnice, kjer je to določeno s panožno ali podjetniško kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med vodstvom podjetja in sindikatom. Sicer pa v zvezi s tem še omenimo, da so se 23- novembra na konferenci elektrogospodarstva SDE odločili, da se vprašanje o izplačilu božičnice in 13- plače takoj posreduje predstavnikom novoizvoljene vlade, ko bo ta konstituirana. MIRO JAKOMIN 15 • M«v • T7JJ POTNREESKNRO[ vKaO rna Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost /URSJV/ si je v za~etku devetdesetih let zastavila program seizmolo{kih raziskav za NE Kr{ko. Jedrski elektrarni so nalo`ili izvedbo vrste geofizikalnih in geolo{kih raziskav. Zadnje je financirala Komisija EU iz programa Phare. Njihove rezultate so predstavili predstavniki vseh akterjev na tiskovni konferenci konec novembra na Geolo{kem zavodu v Ljubljani. K ot je na za~etku povedal mag. Miroslav Gregori~, direktor URSJV, je bila ob gradnji NE Kr{ko narejena vrsta obse`nih raziskav, in verjetnosta varnostna analiza iz srede devetdesetih let je pokazala, da je elektrarna dovolj varno projektirana. Ugotovitve recenzije so narekovale {e nadaljnje raziskave. Ker so {le slednje z lastnimi sredstvi prepo~asi, je komisija Evropske unije iz programa Phare s 700.000 ekuji financirala raziskave seizmi~nih profilov. Rezultate so tuji in doma~i strokovnjaki, ki so te raziskave opravljali, na konferenci predstavili {tevilnim udele`encem iz Slovenije, sosednjih dr`av, Francije, ^e{ke, Slova{ke, [panije, komisije EU in Mednarodne agencije za atomsko energijo /IAEA/. Z rezultati raziskav je uprava zadovoljna, ~eprav obstoje~i objekt NEK nikoli ni bil potresno vpra{ljiv. Miroslav Gregori~ meni, da bo seizmi~ne premike na tem obmo~ju treba spremljati {e naprej, da bi natan~neje ugotovili morebitne potrese. Predstavljene raziskave, preverjene s prakso v Evropski uniji, so potekale lani in letos. Za ugotavljanje kakovostnih podatkov o geolo{ki in tektonski zgradbi kr{kega bazena so 16\ uporabili refleksno seizmi~no metodo. Na skupni dol`ini 51 kilometrov na ve~ kot 600 merilnih mestih so v vrtine namestili eksplozivne naboje in merili odboje valovanja od razli~nih geolo{kih struktur do globine nekaj ve~ kot dveh kilometrov pod povr{jem. Tako so dobili prerez, ki podaja zanesljivo informacijo o geolo{ki in tektonski sestavi celotnega obmo~ja. Dobljene podatke so analizirali doma~i strokovnjaki iz Geolo{kega zavoda na ~elu z direktorjem dr. Marjanom Poljakom in Uprave Republike Slovenije za geofiziko pod vodstvom dr. Janeza La-pajneta v sodelovanju z dr. Karlom Millahnom z univerze v avstrijskem Leobnu in dr. Rinaldom Nicolichem iz Trsta. Strinjali so se, da rezultati gofizikalnih in geolo{kih raziskav zavra~ajo dosedanjo predpostavko, da je kr{ki bazen tektonski jarek, omejen s prelomi na severni in ju`ni strani. Novi rezultati ka`ejo, da je kr{ki bazen sinklinala - skledasta struktura z nekaj manj pomembnimi prelomi, ki ne sekajo mlaj{ih geo-lo{kih plasti. Opravljene raziskave na lokaciji NEK in v njeni neposredni okolici niso ugotovile potresno dejavnih prelomov, ki bi lahko kot pomemben podatek v ocenjevanju potresne nevarnosti vplivali na izra~un vrednosti projektnih potresnih parametrov za NEK. Iz podatkov, ki so na razpolago, je razvidno, da je bil zadnji ve~ji potres na kr{kem polju leta 1917. NEK je projektirana za potresni pospe{ek najmanj 0,3 te`nostnega pospe{ka, kar ustreza potresu devete stopnje potresne lestvice in je ena izmed jedrskih elektrarn v Evropi, ki upo-{teva najvi{je kriterije protipotresnega projektiranja. Je pa po poznavanju mag. Miroslava Gregori~a praksa tudi pri drugih jedrskih elektrarnah po svetu, {e zlasti pa pri JE z vzhodno tehnologijo, da opravjajo tovrstne geolo{ke raziskave v okviru verjetnostnih varnostnih analiz objektov. Prav zaradi teh raziskav je postala kr{ka kotlina pri nas najbolj raziskano podro~je z najve~ podatki za novo geolo{ko karto dr`ave. V prihodnje bodo raziskave nadaljevali z mre`o {estih do desetih opazovalnic na kr{kem polju, ki bodo stalno spremljale seizmi~na gibanja v okolici NE Kr{ko. MINKA SKUBIC posodabljanje pr 11 0 kV DALJNOVOD LA[KO – HRASTNIK PRED^ASNO KON^AN Eles je konec novembra dal v pogon {e en daljnovod, ki sodi v projekt prenove dotrajanega visokonapetostnega omre`ja. Dela, vredna 582 milijonov tolarjev, so izvajalci kon~ali pred predvidenim rokom. Po { o {tirih mesecih je Elektro – Slovenija konec novembra v poskusno obratovanje dalo nov 12,8-kilo-metrski dvosistemski 110 kV daljnovod La{ko–Hrastnik, ki je zamenjal povsem dotrajano povezavo, staro `e ve~ kot petdeset let. V okviru omenjene investicije je bila, tako kot pri vseh Elesovih novogradnjah, name{~ena tudi sodobna opti~na telekomunikacijska oprema z 48 vlakni, pri ~emer je po besedah vodje gradnje Ivana Lozeja Eles v sodelovanju z Elektro Ljubljano telekomunikacijsko povezavo podalj-{al {e za 3,6 kilometra, od Hrastnika do Trbovelj. Za potrebe novega daljnovoda je bilo v RTP La{ko zgrajeno tudi novo 110 kV daljnovodno polje, v katerega je Eles vgradil naj-sodobnej{o elektroenergetsko opre- mo. Vrednost del, ki so jih izvajalci opravili nekaj tednov pred rokom, zna{a 582 milijonov tolarjev, kar druga~e re~eno pomeni, da so Elesovi investitorji tudi po tej plati dosegli bolj{e rezultate od predvidenih, saj je po investicijskem programu vrednost presegala 650 milijonov tolarjev. Kot je ob zagonu daljnovoda poudaril direktor sektorja za investicije Janez Kern, gre v vseh pogledih za {e en poslovni uspeh, ki sodi v okvir posodabljanja ve~ desetletij starega in precej dotrajanega prenosnega omre`ja na tem obmo~ju Slovenije. Pri tem pa je treba poudariti, da gre zasluga za kakovostno in hitro opravljena dela predvsem vsem izvajalcem in drugim vpletenim v ta projekt, ki so se kljub te`avnemu terenu in kratkim rokom znova dokazali. Za izjemno strokovno in tudi varno delo pri posodabljanju prenosnih poti se je izvajalcem zahvalil tudi vodja Elektroprenosa Podlog Sre~ko Lesjak, ki je dejal, da kljub zahtevnim in obse`nim prenovitvenim delom v zadnjih nekaj letih ni bilo nobene delovne nesre~e. Temeljita posodobitev najstarej{ih slovenskih daljnovodov, ki so {teli `e ve~ desetletij, pa je tudi zagotovilo za varnej{e delo vzdr`evalcev v prihodnje. Eden od ~astnih gostov na otvoritvi je bil tudi `upan La{kega Jo`e Rajh, ki je omenjeno Elesovo investicijo ozna~il kot zelo pomembno tudi z lokalnega vidika, saj je Eles pri gradnji sku{al upo{tevati najso-dobnej{e tehnolo{ke re{itve, s tem pa se je precej zmanj{al vpliv na okolje. Jo`e Rajh je tudi sicer sodelovanje z Elesom ozna~il kot zgledno, pri ~emer je poudaril, da v ~asu gradnje omenjenega daljnovoda s strani ob~anov ni bilo nobenih prito`b, kar je za tovrstne infrastrukturne gradnje prava redkost. Direktor Elesa mag. Vitoslav Türk pa je ob tej pri-lo`nosti znova poudaril, da daljnovod, kot je La{ko–Hrastnik, zagotovo presega lokalne okvire in ne pomeni zgolj prizadevanja za bolj{o oskrbo, saj gre hkrati za pomemben objekt, ki bo vklju~en v neko novo konfiguracijo slovenskega prenosnega omre`ja. Mo`nosti za pretok energije namre~ postajajo po odprtju evropskega trga z energijo osrednje vpra{anje, vsaka regija pa je pomemben sestavni del celotnega slovenskega prenosnega omre`ja. Omenjeni daljnovod je bil na Elesovem prednostnem seznamu iz ve~ razlogov, med njimi pa je bilo tudi odli~no sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki je dobra podlaga tudi za prihodnje stike. Kot `e re~eno, ~eprav je bil daljnovod zgrajen v dobrih {tirih mesecih, nikakor ne gre za nezahtevna dela, saj je bilo treba najprej poru{iti star lesen daljnovod in opraviti {tevilna pripravljalna dela. Tako je Eles moral skleniti kar 186 pogodb z lastniki zemlji{~ in dobiti 26 soglasij raz-li~nih organizacij ter izpeljati tudi vrsto javnih razpisov za dobavitelje opreme in izvajalce del. O zahtevnosti vseh del pri~ajo tudi podatki o koli~inah vgrajene opreme, pri ~emer je bilo uporabljenih 216 ton jeklenih konstrukcij, 75 ton tokovodnikov, 10 ton opti~nih kablov, izkopanih 3.500 kubi~nih metrov zemlje in vgrajenih 1.323 kubi~nih metrov betona. Pri projektiranju so sodelovala {tiri podjetja (glavni projektant je bil IBE Ljubljana), nakup potrebne opreme je opravilo pet podjetij, glavni izvajalci del pa so bili Dalen, PAP – Telematika in Elektronabava s podizvajalci. BRANE JANJI] 17 trga Borza KMALU TUDI PRI NAS? Petnajsti april 2001, ko naj bi predvidoma odprli notranji trg z elektri~no energijo, je vse bli`je. Ali nam bo to tudi v resnici uspelo, je v prvi vrsti odvisno tudi od nekaterih {e manjkajo~ih podzakonskih aktov, ~eprav se je na posameznih podro~jih vendarle za~elo premikati. Konec oktobra je slovenska vlada Elesu dala soglasje za ustanovitev h~erinske dru`be Borzen, d.o.o., ki naj bi po odprtju trga skrbela za organiziranje trga z elektri~no energijo. Ker gre za veliko novost v poslovanju in podro~je, ki je {e precej novo tudi v {ir{em svetovnem prostoru, smo se o temeljnih zna~ilnosti borz z elek-tri~no energijo, njihovi vsebini in predvideni vlogi pogovarjali z vodjo Elesove slu`be za vodenje elektroenergetskega sistema Gorazdom Skubinom. Ustanovitev borze z elek-tri~no energijo je ena izmed obveznosti, ki jih prina{a energetski zakon, in hkrati tudi eden temeljnih pogojev za odprtje trga z elektri~no energijo. Zamisel o borzah z elektri~no energijo sega v za~etek devetdesetih let. Pionirji na tem podro~ju so bili posamezne dr`ave v ZDA (predvsem Kalifornija), skandinavske dr`ave (Nordpool), Anglija in Nova Zelandija. Za~etek preobrazbe posameznih elektroenergetskih sistemov v Evropi iz dr`avno monopolnih v tr`ne je pomenil sprejem uredbe Evropskega parlamenta in sveta 8 96/92EC. Uredba je bila sprejeta 19. decembra 1996 in dolo~a skupna pravila za notranji trg z elektri~no energijo. Ena od posledic postopnega preoblikovanja energetskega sektorja je tudi ustanavljanje organiziranih trgov z elektri~no energijo - borz. Tako so postopoma nastajale borze v [paniji, na Nizozemskem, Nem~iji in na Poljskem. Prav tako v tem trenutku poteka po Evropi proces ustanavljanja {e nekaterih novih borz z elektri~-no energijo. Temeljna zna~ilnost vseh trenutno delujo~ih borz je v tem, da so prilagojene okolju in trgu, za katerega opravljajo storitev organizatorja trgovanja z elektri~no energijo. Konkretno to pomeni, da je nemogo~e preslikati model trgovanja iz enega okolja v drugo. Model vsake borze je narejen tako, da so v njem upo{teva-ni vsi tehni~ni in ekonomski parametri sistema, kjer se ta borza nahaja. V Sloveniji so temelje za ustanovitev borze za~rtali energetski zakon in podzakonski akti, s ~imer pa so bile dane zgolj pravne podlage za za~etek ustanavljanja posebne dru`be, ki naj bi se v prihodnosti ukvarjala z organiziranjem trgovanja z elektri~no energijo. Dejstvo je, da se je v Sloveniji doslej le malo ljudi ukvarjalo s trgovanjem z elektri~no energijo, pa {e ti so bili ve~idel locirani na Elesu, saj druga elektroenergetska podjetja teh znanj do sedaj niso potrebovala in jih tudi nimajo ter se bodo za samostojni nastop na trgu (notranji naj bi se predvidoma odprl sredi aprila prihodnje leto, zunanji trg pa v za~etku leta 2003) {ele morala usposobiti. Zato je ena od temeljnih nalog borze predvsem v prehodnem obdobju tudi pomo~ pri usposabljanju posameznih udele`encev na organiziranem trgu elektri~ne energije. Temeljne naloge borze pa so predvidene z energetskim zakonom in bodo, ko bo trg z elek-tri~no energijo za~el delovati: - evidentiranje vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti med dobavitelji in upravi~enimi odjemalci - sprejemanje ponudb za dobavo ter sprejemanje in potrditev povpra-{evanj in ustreznih jamstev za nakup - izravnavanje ponudb za prodajo in povpra{evanje - obve{~anje udele`encev trgovanja in upravljalca omre`ja o rezultatih trgovanja - dolo~anje kon~ne cene proizvedene energije za vsak ~asovni okvir in informiranje vseh vpletenih v trgovanje • vzpostavljanje sistema obračuna trgovanja po končni doseženi ceni • javno objavljanje tržnih gibanj Temeljni cilji borze z električno energijo bodo vzpostavitev transparentne-ga modela poslovanja borze, ki je v skladu z obstoječo zakonodajo, zagotovitev varnosti udeležencev trgovanja in zagotavljanje likvidnosti trga z električno energijo. Borza bo za doseganje teh ciljev imela na voljo zadostno število strokovnih in operativnih kadrov. Problem prihodnjega slovenskega trga z električno energijo je v njegovi majhnosti. Zaradi tega bo morala borza v svojem razvoju razmišljati tudi na širitev zunaj območja Slovenije in na dopolnitev ponudbe načinov trgovanja. NOV NAČIN PLANIRANJA OBRATOVANJA Z vzpostavitvijo trgovanja z električno energijo bodo nastale spremembe tudi pri samem načrtovanju obratovanja. To je zdaj potekalo v okviru Elesove službe za vodenje po načelu minimalnih stroškov za celoten sistem, po novem pa bo za optimiranje obratovanja glede na ceno odgovoren vsak proizvajalec in uporabnik omrežja. Elektrarne se bodo tako odločale, po kakšni ceni bodo prodajale, na strani kupcev pa je, da se odločijo, ali bodo to ceno sprejeli ali ne, in tem odločitvam bodo sledile dvostranske pogodbe. Na grobo bi lahko energijo, ki se bo pojavila na trgu, razdelili na pasovno energijo, vršno energijo, nočno energijo oziroma presežke in na energijo, ki jo bo treba kupiti oziroma prodati po posameznih urah. Tu se pojavita dve glavni nalogi borze: prva bo samo evidentiranje dvostranskih pogodbo dobave električne energije, ki jih bodo sklenili posamezni prodajalci in kupci, druga pa bo vzpostavitev trgovanja za dan vnaprej, kjer se bo trgovalo najprej po najbolj enostavnem principu avkcije. Zaradi nezmožnosti natančnega načrtovanja porabe električne energije (ta je odvisna od ur v dnevu, letnega časa, vremena in podobno), bo treba del potrebne energije kupovati sproti oziroma v prvem koraku za dan naprej. Vsota količin, zapisanih v dvostranskih pogodbah, in energije, ki bo prodana na borzi, bo tako nek okvirni vozni red obratovanja. Sistemski operater pa bo k temu dodal {e sistemske storitve (sekundarna regulacija, rezerve v sistemu v skladu z mednarodnimi zahtevami in drugo), s ~imer bomo dobili tudi potrebne koli~ine elektri~ne energije za pokritje vseh potreb. Glede na ~asovne omejitve, ki jih imamo, se mi zdi smotrno, pravi Gorazd Skubin, da bi v prvi fazi izvajali bolj enostavne oblike trgovanja in {ele nato pre{li na zahtevnej{e, kot sta denimo urno trgovanje ali trgovanje z opcijami. TEHNOLO[KE PODLAGE ZA BORZO POSTAVLJENE Eles ima za vzpostavitev trgovanja z elektri~no energijo na voljo dovolj zmogljivo ra~unalni{ko omre`je, pri ~emer gre bodisi za lokalno omre`je ali internetno omre`je. Po potrebi bi lahko postavili tudi povsem svoje omre`je, ki pa bi bilo bolj zaprtega tipa in bi zaradi visokih tehni~nih zahtev postavljalo drugim omejitve. Glede na to, da imajo na trgu pravico nastopati vsi upravi~eni odjemalci, se zato zdi veliko primernej{a nekak{na kombinacija interneta in lokalnega omre`ja, kar so tudi smernice v svetu. Pomemben zalogaj, ki nas {ele ~aka, pa je nakup primerne programske opreme, ki mora biti prilagojena na{im posebnim potrebam in na~inom trgovanja. Pravila na~ina trgovanja dolo~a Pravilnik o delovanju trga, ki smo ga zasnovali skupaj z Elektroin{titutom Milan Vidmar, in ta bo tudi podlaga za izdelavo programske opreme, ki pa mora biti ~im bolj enostavna in dostopna ~im {ir{emu krogu uporabnikov. Na za~etku naj bi v Borzenu tudi ne bilo zaposlenih veliko ljudi, bodo pa vsi visoko usposobljeni in s specifi~nimi znanji. Zaradi specifi~nosti trga bi bil idealen kadrovski profil nekak{na kombinacija elektrotehnika, energetika, ekonomista in pravnika. In sicer bi to morali biti mlaj{i ljudje, saj gre za zelo dinami~no delo, ki terja tudi povsem nov na~in razmi{ljanja. V kolik{nem ~asu nam bo uspelo postaviti slovensko borzo z elektri~no energijo, je za zdaj {e te`ko opredeliti, vsekakor pa tuje izku{nje govorijo o tem, da je to ob dolo~enih finan~nih pogojih mogo~e storiti v nekaj mesecih. Druga~e pa lahko tudi mi pri~akujemo, da se bo na zacetku zaradi uvajanja in {tevilnih novosti na borzi trgovalo z manj{imi koli~inami elektri~ne energije, s~asoma pa bi bilo mogo~e dose~i predvideni 20-odstotni dele` celotne slovenske porabe. BRANE JANJI] Z deregulacijo trga in nara{~ajo~imi potrebami po organizirani izmenjavi elektri~ne energije je v zadnji polovici tega desetletja pri{lo na tem podro~ju do pravega razcveta. Tako smo leta 1998 najprej dobili {pansko borzo, ki je bila zaradi majhnih tranzitnih sposobnostih {panskega omre`ja omejena na precej ozko obmo~je, pa nato amsterdamsko in leipzig{ko borzo, pa poljsko, ki so jo pomagali ustanoviti [panci, in v zadnjem ~asu tudi precej mo~no frankfurtsko, ki ima celo te`nje prerasti v evropsko borzo. 19 na{ gost Jaroslav Vrta~nik Tehnik PO STROKI IN DU[I Med jesenskim imenovanjem direktorjev proizvodnih podjetij oziroma potrditvijo starih ostaja na ~elu TE [o{tanj Jaroslav Vrta~nik. V ~etrt stoletja dela v termoelektrarni ima kaj pokazati. V zadnjem obdobju je njegova zasluga dokon~anje projekta ekolo{ke sanacije TE[. Z 20 elektrarno se je za~el vsebinsko sre~evati `e med {tudijem na strojni fakulteti konec {estdesetih let. Kot [o{tanj~an jo je `e prej gledal vsak dan. Sredi sedemdesetih se je v njej zaposlil, ker se mu je ponudila mo`nost, da ob delu dela diplomo. V diplomskem delu je obdelal teme: toplotno ogrevanje Velenja in [o{tanja, kako zagotoviti vire za to ogrevanje in mo`nosti predelave turbin v ta namen. Njegova posebnost so ostale turbinske naprave in toplotne postaje. Maja 1983 se je prijavil na razpis za vodjo tehni~nega sektorja in bil izbran ter dve leti pozneje postal direktor TE[. Ob Vrta~nikovem prihodu so v termoelektrarni pospe{eno gradili peti blok, ki je za~el obratovati konec leta 1977. S tem je bilo kon~ano obdobje gradnje proizvodnih zmogljivosti v [o{tanju. »Obdobje od konca sedemdesetih pa do srede osemdesetih so bila za TE[ leta intenzivne proizvodnje elektri~ne energije v vseh petih blokih. V tistih letih je termoelektrarna proizvedla in pokrivala tudi polovico slovenskih potreb po elek-tri~ni energiji. Rekord smo dosegli leta 1983 s proizvedenimi {tirimi milijardami in 7o milijoni kWh, za kar smo pokurili 5,5 milijona ton premoga, od tega milijon in sto tiso~ ton iz 14 premogovnikov iz Jugoslavije in enega iz Rusije. To so bila leta, ko je bila zaradi pomanjkanja elektri~ne energije pomembna le proizvodnja. Intenzivno obratovanje je kmalu pokazalo posledice na napravah. Sredi leta 1985 je bila vrsta po{kodb na kotlih, zato smo za~eli zmanj{evati proizvodnjo, v prvi vrsti z opu{~anjem kurjenja tujih premogov. Leta 1986 smo jih pokurili {e 586 tiso~ in dve leti pozneje le {e 10 tiso~ ton,« opi{e obdobje najve~je proizvodnje v Te{u direktor Vrta~nik. Vendar pa za zmanj{anje proizvodnje ni bil razlog le v po{kodbah kotlov zaradi neustrezne vrste premogov, temve~ tudi v vse ve~ji osve{~enosti prebivalcev v osemdesetih letih o {kodljivosti `veplovega dioksida, ki se je izlo~al iz {o{tanj-skih dimnikov. Skupaj z Janezom ^rnivcem, takratnim direktorjem CEE, nekdanjim {o{tanjskim in`eniringom, sta izdelala ekolo{ki sanacijski program. Jaroslav Vrta~nik pravi, da je bil narejen tako dobro, da bi ga tudi danes naredil enako. V njem sta vsebinsko opredelila stanje v elektrarni in cilje, ki jih je s sanacijo treba dose~i. Z izvedbo vseh {tirih pod-projektov: ekolo{kim informacijskim sistemom, od`veplevanjem dimnih plinov, rekonstrukcijami elektrofiltrov in odpepeljevanjem so `eleli bistveno zmanj{ati izpuste {kodljivih dimnih plinov ob dru`beno nujno potrebni proizvodnji. Zelo optimisti~no zastavljen program so za~eli uresni~evati leta 1991, in sicer z gradnjo ekolo{kega informacijskega sistema, v za~etku leta 1995 s ~istil-no napravo {tirice, od leto{nje jeseni poskusno obratuje ~istilna naprava petega bloka, v naslednjem letu na~rtujejo {e dokon~anje povezav za ~i{~enje dimnih plinov prvih treh blokov na ~istilno napravo {tirice. Rekonstruirali so elektrofiltre ~etrtega bloka in montirali nove za petega. »Onesna`enje reke Pake in Velenjskega jezera smo re{ili z zaprtim krogotokom vode, probleme `veplovega dioksida so odpravile ~istilne naprave, novi eletrofiltri so poskrbeli za pra{ne delce, re{ili smo prevelike koli~ine du{ikovih oksidov na ~etrtem zanimivosti bloku, ostajajo nam še na petem. S čistilnimi napravami obeh največjih enot smo zmanjšali emisije žveplovega dioksida za 97 odstotkov, kar pomeni, da bomo naslednje leto s 100.000 ton prešli na 3-000 ton žveplovega dioksida. Seveda pa so izločene količine odvisne od števila obratovalnih ur vseh petih enot,« s ponosom našteva rezultate več kot desetletnega dela Jaro Vrtačnik in ob tem prizna, da se je osebno identificiral s tem projektom in ga vzel kot za svojega. Pravi, da je v tem času zagotovo kakšno stvar zanemaril in bil manj navzoč v termoelektrarni, ker je moral urejati stvari na republiških upravnih organih v Ljubljani. Meni, daje bilo zagotovo to v tistem času pomembneje kot sedeti v direktorski pisarni. S tem je bila povezana odgovornost, ki si jo je naložil. Če projekt ne bi bil uspešno uresničen, se ne bi imel na koga jeziti ali se na koga izgovarjati. Tudi zato je sam vodil razvoj in bil hkrati v dveh funkcijah. Če bi to dal v roke komu drugemu, bi še vedno moral voditi koordinacijo tega dela. Zaveda se, da so bili v tem času njegovi sodelavci bolj obremenjeni in so morali prevzeti odgovornosti za svoje sektorje. Sedaj, ko je sanacija tik pred koncem, upa, da bo več časa za vodenje podjetja. Vrtačnikovi sodelavci pravijo, da je stroka njegova posebnost, zlasti turbine. Slednje še danes bolje obvlada kot marsikateri inženir v elektrarni. Pravi, da skuša še vedno slediti stroki, se pa je malo preusmeril s področja obratovanja in vzdrževanja na področje koordinacije projektov, z vsemi akterji zunaj in znotraj podjetja. Brez ovinkarjenja prizna, da mu spremljanje stroke daje tudi večjo varnost kot direktorju, če ga lastnik ne bi potrdil. Je pa po duši in prepričanju tehnik in ni skušal iti iz tega kroga, saj so mu eksaktne stvari bliže razumevanju. Med drugim je član Euroelectrica, delovne skupine za proizvodnjo. »Naš pogled v Evropo je odvisen predvsem od sprejema podzakonskih aktov. Čejgledamo samo termoelektrarno Šoštanj in jo primerjamo z drugimi evropskimi termoelektrarnami, ugotavljamo, da ne nastopa nobena TE samostojno kot ponudnik na trgu, zato ne moremo najti zgledov. Vsa podjetja so večja, združena iz več proizvajalcev z različnimi viri. To pa ne izključuje možnosti, da bomo nastopali samostojno na trgu. Tudi zato se zavedamo resnosti odpiranja trga in se pripravljamo na spopad s konkurenco. Če bomo želeli biti enakopravno vključeni v boj za porabnika, bomo morali biti tržno usmerjeni. To pa pomeni tehnološko usposobljene naprave, ki bodo sposobne varno in zanesljivo izpolnjevati potrebe kupcev. S pridobitvijo standarda ISO 9001 lahko damo kupcu zagotovilo za urejenost poslovanja podjetja, z ISO 14001 želimo urediti odnos do ravnanja z okoljem. Tretji naš projekt je humanizacija dela. To vse skupaj pomeni ponujanje proizvodnje električne energije po konkurenčni ceni,« je povedal sogovornik. Hkrati pa samokritično doda, da je pred njimi še zniževanje stroškov proizvodnje. Čakajo pa na študijo Gospodarske zbornice Analiza konkurenčnosti slovenskih proizvajalcev na trgu Evropske unije. Slednja bi morala dati odgovore na to, kako usposobiti proizvajalce tako po pravni kot ekonomski plati in predlagati optimalno rešitev, kdo naj se s kom združuje in kaj je z nasedlimi investicijami. Ugotovitve študije bodo večidel namenjene lastniku, državi, katere cilj mora biti, da bodo podjetja konkurenčna. Jaroslav Vrtačnik pravi, da je petnajstletna praksa vodenja termoelektrarne pokazala, da se v normalnem delovniku vseh obveznosti ne da postoriti. Koliko natančno traja njegov delovnik, se ni opredelil, zagotovo pa petdnevnega in osemurnega delovnika nima. Glede na to, da mu energije in moči ne primanjkuje, nas je zanimalo, kje se napolni z obema. Pravi, da se rekreira, in izkoristi vsako priložnost za igranje tenisa. Rad posluša glasbo, prebere dobro knjigo in opravlja vsakodnevna praktična dela okrog hiše, v hiši in pri avtomobilu. MINKASKUBIC ENVII GROZI VEAG Regionalno elektroenergetsko podjetje Envia se bori za neodvisnost, saj zeli vzhodnonemski VEAG odkupiti 64-odstotni delež, ki ga ima zdaj v rokah RWE. Manjši delničarji, ki imajo v lasti nekaj več kot četrtino delnic, so zagrozili, da bodo poskušali to odločitev blokirati, saj menijo, da lahko podjetje se naprej deluje samostojno, saj naj bi imeli do leta 2007 zagotovljeno prodajo električne energije. Zdaj mali delničarji prepričujejo k podobni odločitvi tudi komunalno družbo, ki ima nekaj več kot pet odstotkov delnic tega podjetja. Sicer pa kupuje Envia približno 70 odstotkov energije od podjetja VEAG. Lani so je 1,3 TWh prodali 1,2 milijona porabnikom in pri tem zasluzili 1,5 milijarde evrov. NIŽJI STROŠKI, VEČJE POVPRAŠEVANJE Nižji stroški za prenos utekočinjenega zemeljskega plina bodo po raziskavi Wefa Energy igrali pomembno vlogo pri zagotavljanju rezerv v Evropi. Najcenejši v severni Evropi naj bi bil nizozemski plin, v južni pa iz Alžirije. Zdaj ga pretakajo po cevovodu iz omenjenih držav, iz Rusije in iz Norveške, treba pa bo zgraditi nove povezave, saj bo po napovedih strokovnjakov povpraševanje po plinu do leta 2020 še raslo. Z zdajšnjimi zmogljivostmi bi lahko oskrbovali porabnike do leta 2005, vendar so glede na naraščajoče povpraševanje nove povezave nujne. Zaradi vedno večje konkurence so stroški za prenos plina v zadnjih šestih letih padli za tretjino. VAL PODRAŽITEV V LETOŠNJEM LETU V primerjavi z oktobrom so se cene življenjskih potrebščin po podatkih statističnega urada novembra povišale za 1,1 odstotka. V vsem letu so se zvišale za 9,7 odstotka. Sicer pa so se glede na lanski december najbolj podražila tekoča goriva, in sicer za kar 52 odstotkov, cene za zdravstvene in zobozdravstvene storitve so se povečale za tretjino, daljinsko ogrevanje za 30 odstotkov, trda goriva pa za dobro četrtino. Te podražitve so sprožile še vrsto drugih, na primer višje cene prevoza (za 14 odstotkov) in višje stanovanjske stroške — za 19 odstotkov. 21 strokovne organizacije Svetovni energetski svet pred novimi izzivi Svetovni energetski svet s svojo 75-letno tradicijo delovanja ostaja najbolj prepoznavna globalna nevladna in nekomercialna multienergijska organizacija, ki v svoje programe in na~in delovanja povezuje okrog 100 dr`av ~lanic, med njimi tudi Slovenijo. Hkrati pa pri projektih in {tudijah WEC nastopa skupaj s tako uglednimi organizacijami, kot so Svetovna banka in Zdru`eni narodi. I 22 nstitucionalna organiziranost dr`av ~lanic so samostojni nacionalni odbori in med njimi je tudi slovenski odbor, poznan kot SNK WEC, ki deluje `e od leta 1992, ko je Slovenija postala polnopravna ~lani-ca na 15. kongresu WEC-a v [paniji. Tako kot drugi nacionalni odbori po svetu, tudi Slovenski odbor WEC povezuje vse energetske sektorje, proizvajalce, dobavitelje, uporabnike, energetske izvr{nike, vladne agencije, nacionalna energetska zdru`enja ter oblikovalce energetskih programov in politike, raziskovalne, akademske in okoljevarstvene institucije. Delovanje slovenskega odbora vklju~uje publiciranje strokovnih stali{~, organizacijo posvetovanj, strokovnih predavanj in mednarodnih delavnic. Od leta 1999 slovenski odbor predseduje dr`avam ~lanicam WEC iz Srednje in Vzhodne Evrope v okviru energetskega programa in sodelovanja Vzhod-Zahod. V okviru tega programa so bile izdane publikacije o energetski zakonodaji (1977/ 1999), o prestrukturiranju premogovni{tva v Srednji in Vzhodni Evropi (2000) in publikacija Energija za jutri{njo Evropo (2000). Odmevna oblika delovanja WEC-a so regijski forumi, mednarodne delavnice, letne skup-{~ine ter svetovni energetski kongresi, organizirani vsake tri leta. Leto{nja redna letna skup{~ina Svetovnega energetskega sveta je novembra potekala v organizaciji indijskega nacionalnega odbora in so jo zaznamovali {tudijski programi v posameznih regijah sveta. Posebej zanimiva je bila predstavitev desetih usmeritvenih akcij v ~asovni lo~nici danes in vse do leta 2020, ki temeljijo na upo{teva-nju ugodnosti tr`nih reform in ustrezne zakonodaje, odprtosti za vse oblike energije, zmanj{anju poli-ti~nega tveganja pri energetskih investicijah, zagotovitvi tak{nih cen energije, ki pokrivajo stro{ke in vzpostavitev zanesljivega zagotavljanja pla~il za dobavljeno energijo, na ve~ji u~inko-viti rabi energije, pospe{evanju fi-nan~nih partnerstev, povezanih z okoljskimi cilji, zagotovitvi energije, ki bo dostopna revnim, vlaganju v raziskave in razvoj, pospe{evanju izobra`evanja in obve{~anja javnosti ter na etiki, ki je sestavni del energetskih sistemov. Pri tej zadnji usmeritvi prevladuje skupna ugotovitev, da se morajo organizacije v globalni dru`bi obna{ati kot dr`avljani sveta. Upo{tevati morajo nacionalne zakone in predpise, hkrati pa uresni~evati svetovne energetske in okoljevarstve-ne programe. Temeljna etika poslovanja, ki vklju~uje po{tenost in izklju~uje korupcijo, je pri tem odlo~ilnega pomena in je vpeta v vso civilno dru`bo, v standarde za zagotavljanje varnosti, v delovanje in mora biti navzo~a v vseh objektih in vsepovsod, kjer posamezne organizacije delujejo. Zdru`eni narodi pripravljajo skupaj s Svetovnim energetskim svetom razpravo o zdr`nem, trajnostnem razvoju ~love{tva, povezano z ravnanjem z energijo. Pod vodstvom prof. Gol-demberga je v pripravi temeljita {tudija World Energy Assessment, ki je v osnutku `e dostopna na internetu in bo podlaga za globalno usmeritev sveta pri ravnanju z energijo na zdr`en na~in. Pri tem je zanimivo vpra{anje razmerje med Svetovnim energetskim svetom in Zdru`enimi narodi. Potreba po ustanovitvi Sve- okolje tovnega energetskega sveta (World Energy Council/WEC) se je rodila v prvi ~etrtini dvajsetega stoletja, ko je prvikrat v zgodovini ~love{tva pri{lo na podro~ju moderne energije do nujnosti mednarodnega povezovanja elektroenergetskih sistemov. Nosilec tega razvoja je bila takrat seveda Evropa, ob vse bolj prisotni Ameriki na tem podro~ju. Intenziven razvoj je ~love{tvo do danes pripeljal do dveh aktualnih vpra{anj obvladovanja {irokega pojma ravnanja z energijo. Pojma, ki vklju~uje vse, od dobave primarne energije, {tevilnih transformacij in prenosa, distribucije do umnega ravnanja in uporabe energije v dobrobit ~loveka in ~love{tva. Tako razumljeno vpra{anje dale~ presega dimenzijo Svetovnega energetskega sveta, kot si jo je zastavila ta organizacija pred petinsedemdesetimi leti. Dinami~en pogled na ta razvoj ka`e na {tevilne stiske prihodnjega razvoja, pri ~emer ima Evropa svoje posebno mesto, svoje posebne te`ave in prilo`nosti, pa tudi odgovornost. Dokumenti, ki so v obdelavi tako v okviru Svetovnega energetskega sveta in Zdru`enih narodov kot tudi v okviru Evropske unije in drugih posameznih evropskih dr`av, bistrijo aktualna vpra{anja. Predvsem v potrebi po jasnej{em prikazovanju pravih vpra{anj ravnanja z energijo tistim, ki o njej odlo~ajo, tj. uporabnikom. Ta vpra{anja vklju~ujejo hitrej{i prenos znanj o raznih novih tehnologijah in s tem povezanimi stro{ki, umni politiki cen in razporejanju stro{kov in vklju~evanje zunanjih vplivov v razumnem merilu. Vse to je potrebno, da se lahko globalno - in Evropa ima pri tem posebno odgovornost - razumno lotimo organizacije vpra{anj institucionalne narave in pri ravnanju z energijo kolikor je mogo~e uveljavimo tr`ne zakonitosti kot sodobno vodilo razvoja. V tej smeri je pripravljeno prvo besedilo publikacije Energija za jutri{njo Evropo, kot podlaga za pripravo sklepov naslednjega kongresa Svetovnega energetskega sveta, ki bo prihodnje leto v Buenos Airesu. O tem pa bodo razpravljale ~lanice Svetovnega energetskega sveta iz Evrope tudi prihodnje leto v Ljubljani. NADA ZUPANC [E NAPREJ SKRB ZA PODNEBJE Po vrnitvi iz Haaga, kjer je od 13. do 25. novembra potekala konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremebi podnebja /COP 6/, je Ministrstvo za okolje in prostor sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so udele`enci z ministrom dr. Andrejem Umkom na ~elu predstavili rezultate konference. amen konference je bil sprejeti pravila za izvajanje Kyotskega protokola iz leta 1997, ki dolo~a obveznosti industrijskih dr`av za zmanj{anje toplogrednih plinov v petletnem obdobju, od leta 2008 do leta 2012. Za podro~ja prenos okolju prijaznih tehnologij v manj razvite dr`ave, kyotski mehanizmi, institucionalna krepitev za izvajanje konvencije in protokola, spoprijemanje z negativnimi u~inki spremembe podnebja in odzivnih ukrepov, ugotavljanje usklajenosti dr`av z obveznostmi iz protokola, politike in ukrepi za zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov, upo{tevanje spremembe rabe zemlji{~ in gozda pri izpolnjevanju obveznosti zmanj{evanja emisij in vodenje evidenc o nacionalnih emisijah, poro~anje in pregledi so pogajalci dr`av pogodbenic pripravili dokumente. Ti dokumenti v ve~ini primerov med ~lanicami niso bili v celoti usklajeni. Pri~akovali so, da bo navzo~nost ministrov na zasedanju v Haagu prispevala k pospe{itvi uskla- jenosti. @al se to ni zgodilo, kar je prispevalo k neuspehu COP-6. Po oceni slovenske delegacije pa je bilo v ~asu zasedanja veliko narejenega in so ~lanice bli`e sprejetju sporazuma, kot so bile pred Haagom. Delegacije so v dokumentih odpravile nekatere neusklajenosti, posamezne dele v celoti o~istile, za razre{itev najbolj spornih delov pa bo treba {e precej dela. Najpomemb-nej{a odprta vpra{anja so dopol-nilnost /kak{en minimalni dele` zmanj{anja emisij morajo dr`ave dose~i doma brez pomo~i kyotskih mehanizmov/, gozdarstvo in uporaba zemlji{~ kot ponori CO2 in ugotavljanje usklajenosti dr`av z obveznostmi iz protokola, predvsem dolo~itev kazni za dr`ave, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Glavni akterji spornih tem so predvsem ZDA, Japonska, Kanada, Avstralija in dr`ave Evropske unije. Slednje se zavzemajo za pravila, ki bi prinesla ~im ve~ realnega zmanj{anja emisij, ZDA in skupina dr`av okrog njih pa `elijo neomejeno uporabo kyotskih mehanizmov, kar utemeljujejo z dejstvom, da ni pomembno, kje pride do zmanj{anja emisij. Zmanj{anje `elijo dose~i s ~im manj{imi stro{ki. Zasedanje je bilo v soboto, 25. novembra, prekinjeno s sprejetjem sklepa, da se nadaljuje maja ali junija prihodnje leto. Do takrat bo predsednik COP-6, nizozemski minister za okolje Jan Pronk, posku{al pripeljati dr`ave ~im bli`e kon~nemu sporazu- mu. Slovenska delegacija je bila po oceni ministra dr. Andreja Umka zelo aktivna in je tudi ob vrnitvi domov ostala pri sklepih, da se nadaljuje globalni politi~ni proces bla`itve podnebnih sprememb. Podnebne spremembe ogro`ajo Slovenijo in odlo~eni smo prispevati svoj dele` k njihovi ubla`itvi. V odnosu do Evropske unije je najpomembneje zagotoviti enakost sedanjih in prihodnjih ~lanic na skupnem trgu. V Sloveniji je nujno treba nadaljevati in intenzivirati aktivnosti za zmanj{evanje emisij toplogrednih plinov, predvsem z izvedbo kratkoro~nega akcijskega na~rta in pripravo programa zmanj-{evanja emisij, skladno s Strategijo zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov, ki jo je sprejela vlada RS 16. novembra 2000. MINKA SKUBIC 23 aktualni pogovor: Dr. Maks Ba CIGRE KOT PROSTOR UVELJAVLJANJA STROKOVNJAKOV Dejstvo je, da so posamezni slovenski elektroenergetski strokovnjaki cenjeni in priznani tudi v svetovnih krogih. Za ohranitev in okrepitev ugleda slovenske energetske stroke pa bo treba {e marsikaj storiti, saj trenutno delo v strokovnih organizacijah ve~inoma sloni na nekaj posameznikih, ki bolj ali manj uspe{no sku{ajo bogate strokovne izku{nje prenesti na prihodnje rodove. 24 a Bledu bo maja prihodnje leto `e 5. konferenca slovenskih elek-troenergetikov SLOKO CIGRE, organizacije, ki bo ob tej prilo`nosti slavila tudi desetletnico svojega delovanja. Vsekakor gre za eno pomem-bnej{ih strokovnih organizacij, ki v svojih vrstah ne samo zdru`uje ugledne slovenske energetike, tem-ve~jim ponuja tudi prilo`nost za {ir{o uveljavitev. O njeni vlogi v slovenskem prostoru, delovanju slovenskih strokovnih organizacij in nekaterih drugih aktualnih vpra{anjih smo se pogovarjali s predsednikom tehni~nega komiteja in direktorjem EIMV dr. Maksom Babudrom. SLOKO CIGRE ima kot nacionalna podru`nica mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme nedvomno pomembno mesto v energetski stroki. Kako vi ocenjujete njen pomen v slovenskem prostoru ? »Vsaka strokovna organizacija, tako tudi SLOKO CIGRE, ima jasno postavljene cilje in ~e razmi{ljamo o tem, kaj lahko CIGRE prispeva svo- jemu ~lanstvu in slovenski elektroenergetiki, lahko re~emo, da gre za celo vrsto pomembnih dejavnosti. Te se ne omejujejo zgolj na konference, kot tisti vrh, kjer se prika`ejo strokovna dela, izmenjujejo izku{nje in predstavljajo svetovne novosti, tem-ve~ potekajo nenehno bodisi v okviru posameznih {tudijskih komitejev bodisi v obliki razli~nih strokovnih sre~anj, pogovorov, simpozijev, kar druga~e re~eno pomeni, da gre za pomemben in {irok prostor izmenjave in oblikovanja strokovnih stali{~ o dolo~enih vpra{anjih. V teh razpravah sodelujejo ve~inoma strokovnjaki iz elektrogospodarstva in industrije, ki je neposredno z njim povezana, vsebina pa je zelo {iroka in zajema prakti~no vsa podro~ja na{ega dela. [e zlasti pa se mi zdi pomembno to, da na~in dela preko {tudijskih komitejev in konferenc posameznikom omogo~a, da se strokovno uveljavijo. Iz prispevkov, objavljenih v okviru CIGRE-ja, je namre~ mogo~e razbrati specialisti~ni profil posameznih strokovnjakov, ki sicer ni formaliziran (denimo kot doktorat), vsekakor pa pomeni dolo~ene strokovne refe- rence. Lahko bi celo rekli, da je SLOKO CIGRE tisti prostor, ki strokovnjakom, {e zlasti mladim, omo-go~a pridobitev nekega strokovnega ugleda. ^e primerjamo delo v CIGRE-ju z izobra`evalnim sistemom, bi dejal, da {olski sistem vklju~no z univerzo izoblikuje strokovnjake, ki dobijo najprej neko splo{no in`enirsko znanje, magisterij je nato namenjen spoznavanju znanstvenih metod, doktorat pa pomeni prispevek k neki znanstveni doktrini in ozko specializacijo, pri ~emer lahko delo v strokovnih organizacijah primerjamo ravno s poglabljanjem in dograjevanjem te specializacije. Vedeti je namre~ treba, da v slovenskem prostoru ni veliko mo`nosti za doseganje in odkrivanje tistega najbolj `lahtnega v svojem strokovnem profilu, saj so tu na voljo predvsem elektroenergetska podjetja oziroma, ko gre za obravnavo bolj kompleksne in interdisciplinarne problematike, In-{titut.« Poudarjate torej gradnjo strokovnega ugleda. Kako pa komentirate zadnje dogodke v medijih, ko smo bili pri~a near-gumentiranega diskvalificiran- Nadaljevanje na str. 33 POGLED EVROPO um PO ELEKTRI~NEM PREMO`ENJU V EVROPI V Evropi se je veliko prestrukturiranje celotnega evropskega elektrogospodarstva za~elo 20. februarja 1998, ko so sprejeli direktivo o vzpostavljanju skupnega trga z elektri~no energijo. Na novi na~in poslovanja so se dr`ave, ki so ~lanice Evropske unije, pripravljale `e ve~ let. S temi ukrepi `elijo po ameri{kem modelu pove~ati u~inkovitost energetskega sektorja gospodarstva in konkuren~nost evropskega gospodarstva v svetu. Elektrogospodarska podjetja, ki so bila v vseh državah Evropske unije monopolne organizacije v državni lasti, bi se s tem ukrepom postopoma preoblikovala v tržne. V naslednjih nekaj letih zato lahko pričakujemo skupen evropski trg z električno energijo, nastajati bodo začele borze električne energije. Na dokončno odprtem trgu bosta v končni fazi ceno električni energiji krojila ponudba in povpraševanje odjemalcev. Države pa so zaradi velikega pomena energije za vsako gospodarstvo vnesle varovala, kot je postopno odpiranje trga z električno energijo. Pričujoči članek opisuje, kako se s tem problemom spopadajo v Evropski uniji. Pametno bi bilo upoštevati njihove izkušnje in se tako izogniti prenekaterim nevšečnostim, ki nas lahko doletijo. Uvajanje trga električne energije bo vplivalo na obratovanje, razvoj in vzdrževanje elektroenergetskega sistema. Usmeritvam Evropske unije bo sledila drugačna organiziranost tega dela gospodarstva. Spreminjale se bodo smeri tokov energije in pojavili se bodo novi vzorci obremenitev omrežja. Zato bo treba porabnike ustrezno usmerjati, da ne bi prišlo do nepotrebnih preobremenitev, in vgrajevati nove naprave za povečanje prepustne sposobnosti omrežja. Vse te napovedane spremembe pa lahko povzročijo šok med zaposlenimi, če vodilni kadri ne bodo znali pravilno preusmeriti politike podjetij. Tri različne vrste trgov so se pojavile, odkar je bila evropska industrija z elektriko deregulirana. Vsak pošilja drugačno sporočilo lovcem na premoženje. Evropski trgi z električno energijo kažejo vse znake hitenja proti svobodni konkurenci, odkar se je lani začela uvajati deregulacija. Indikacije vključujejo hiter padec cen električne energije v Nemčiji, raz- 25 pad italijanskega državnega podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije ENEL, odpiranje borze z električno energijo v Amsterdamu ter druge borze v Frankfurtu, ki ji sledi, in rastočo razpoložljivost informacij o cenah električne energije po vsem kontinentu. Resnično hiter tempo liberalizacije v nekaterih državah je proizvajalce in odjemalce vodil, da pritiskajo na druge države, da jih dohitijo. Nizke cene v Nemčiji so na primer sprožile, da se odjemalci električne energije v Veliki Britaniji sprašujejo o tem, zakaj so njihove cene tako visoke. Nemški proizvajalci pa menijo, da bi morali imeti pravico kupovati elektro-proizvodna podjetja v Franciji, če so subjekt za tuja vlaganja, kakor tista, ki jih je francoski proizvajalec EdF opravil za nemškega proizvajalca EnBW Resnično, vse vrste podjetij — vključno z nastajajočimi naftnimi in plinskimi podjetji, trgovci z blagom na drobno, podjetji za oskrbo z energijo (ang. Utilities), ki si želijo premakniti se na stransko pot - želijo kupovati ali graditi elektrarne (proizvajalce električne energije) v Evropi. Deregulacija je postavila ta sektor gospodarstva v igro, ampak zakonodaja Evropske unije meri na to, da bi kreirala postopno nastopanje na trgu, saj nacionalni trgi nastajajo iz različnih startnih pozicij in z različnimi hitrostmi. Res pa je, da trgi še vedno razlikujejo dobre kupčije. Torej, kje je pravo premoženje? Koliko je vredno? In kaj se bo najverjetneje zgodilo s cenami in industrijo električne energije na splošno? V vsaki državni ekonomiji cene večinoma odražajo strukturo industrije. Odvisne so od števila tekmecev, njihovega proizvodnega premoženja in razmer oskrbe in povpraševanja. Potemtakem je prva stvar, ki jo mora narediti lovec na premoženje, ta, da prouči to strukturo. SPREMENLJIVA VREDNOST Vzorci povprečnih cen in spremenljivost cen na vsakem nacionalnem trgu pošiljajo lovcem na premoženje sporočila o vseh vrstah premoženjskih stanj, ali se splača kaj zgraditi ali kupiti. Trgi z nizkimi povprečnimi cenami se na primer lahko zdijo neatraktivni, ampak vsaka stopnja spremenljivosti cen lahko pokaže, da imajo podjetja priložnost, da zaslužijo denar z zgraditvijo novih, učinkovitih elektrarn, da zadovoljijo konice potreb. Trgi z visokimi povprečnimi cenami in visoko stopnjo spremenljivosti cen lahko podjetjem, ki imajo željo po vlaganju v elektrarne, omogočijo, da bodo zadovoljila normalne in konične potrebe. In trgi z visokimi, vendar stabilnimi povprečnimi cenami, ponujajo možnosti vlaganj v »osnovna« premoženja — proizvajalce, ki načrtujejo, da zadostijo normalnim stopnjam potreb. 47 POGLED EVROPO v POŠILJANJE SIGNALOV LOVCEM NA PREMO@ENJE Doslej vse dobro. Ampak, da bi dobili jasnejšo sliko o tem, kako se bodo cene in konkurenca verjetno razvijale, morajo lovci na premoženje gledati še na dva elementa: regulatorno politiko in konkurente. Jasno je, da evropski regulatorji želijo nižje cene za potrošnike, in kaže se, da se njihovi pogledi na politiko ujemajo: na splošno favorizirajo fragmentirano strukturo industrije, vendar se države z doslej koncentrirano strukturo (Italija, Španija, Velika Britanija) fragmentirajo počasi. Regulatorji tudi favorizirajo transparentost cen, ki označuje standardne blagovne trge. V Skandinaviji, na primer, se trguje z elektriko z vnaprejšnjimi pogodbami, ki jih podpira gotovinski trg, ki temelji na okrog 20 odstotkih totalnega trga in tudi z izpeljanimi trgi. Velika Britanija se približuje temu modelu in Nemčija ter Švica bosta verjetno sledili, medtem ko se Italija in Španija lahko upreta. Da bi dokončali dinamično sliko, morajo lovci na premoženje temeljito pregledati svoje tekmece. Menedžerji starih evropskih elektroproizvodnih podjetij se že učijo, kako tekmovati v zasebnem sektorju z zniževanjem operativnih stroškov in z zavarovanjem dobička pred izgubo na prihodnjih trgih. Prihod sofisticiranih ameriških podjetij sili Evropejce, da osvajajo nove veščine še hitreje. Ampak bolj izkušeni novoprišleki še vedno lahko izrabljajo »luknje«. Reliant, teksaški proizvajalec električne energije, ki je nedavno kupil UNA (Nizozemska), kot s premoženjem podprt trgovec načrtuje, da bo postavil trgovino na evropskem energetskem trgu. Kljub temu, da si veliko evropskih podjetij želi, da bi postali dobri trgovci, nihče nima Reliantovih izkušenj. Prihodnjič pa o treh vrstah trgov, ki so se začeli pojavljati na evropskem trgu z električno energijo. Mateja Nadizar Praprotnik ** ** nrar Po dolgotrajni negotovosti glede širjenja Evrope smo ta mesec le doživeli vrsto sprememb, sprejetih na evropskem vrhu v Niči, ki kažejo na to, da se je Unija le pripravljena širiti in medse sprejeti nove Članice, ki naj bi enakopravno sodelovale v odločanju. Že v začetku novembra pa je evropska komisija predstavila poročilo o napredku posameznih držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Slovenija še naprej izpolnjuje politične kriterije za sprejem v to skupnost držav, čeprav so izpostavili še veliko področij, kjer zaostaja. Energetike ni med njimi, saj je ta zakonodaja že večinoma sprejeta, manjka le še nadzorna institucija. Ocena komisije temelji na tako imenovanih kobenhavenskih merilih, ki so jih sprejeli pred sedmimi leti. V poročilu iz leta 1998 je bila Slovenija poleg Češke Republike tista država, do katere je bila Unija najbolj kritična. Politične stranke so spoznale, da bodo morali dati prednost zakonodaji, povezani z EU, zato je Slovenija na nekaterih področjih znatno napredovala, nekatera pa še vedno pešajo. V poročilu iz leta 1999 je evropska komisija našo državo najbolj kritizirala zaradi počasnega procesa sprejemanja zakonov. Vzrok za to je dolgotrajni parlamentarni proces, ki zahteva, da o aktu v državnem zboru trikrat razpravljajo, preden ga sprejmejo ali zavrnejo. To kritiko so naši poslanci nekoliko omilili s sprejemanjem zakonov po hitrem postopku. Komisija očita Sloveniji tudi neznaten napredek pri reformi javne uprave in še enkrat opozarja na predolge sodne postopke. Tudi denacionalizacija po njihovem mnenju poteka prepočasi, četudi je temu področju država namenila dodaten denar. GOSPODARSKA MERILA Ko je komisija tokrat ocenjevala gospodarska merila za vstop, je upoštevala vsesplošno počasno gospodarsko rast v Evropi in po svetu. Razvoj so namreč nekoliko ohromile krize, predvsem v Aziji, Rusiji in na Kosovem. Bruto družbeni proizvod je sicer v vsem letu 1998 v povprečju zrasel v vseh državah kandidatkah za 2,2 odstotka, največ na Madžarskem, in sicer za več kot pet odstotkov, in Poljskem, kjer je bil višji za 4,8 odstotka, vendar pa je začel v drugi polovici leta padati in se je izboljšal šele lani. Tako je lani znašal v povprečju 1,5 odstotka - najslabša je bila rast v Rominiji (-5 odstotkov), najvišja pa ponovno na Madžarskem (4 odstotke). V Sloveniji je BDP lani zrasel za približno tri odstotke. Sicer pa je evropska komisija napredek posameznih držav ocenjevala po dveh merilih: ali ohstaja tržno gospodarstvo in ali se je država sposobna soočiti s konkurenco in tržnimi silami v EU. Najbolje sta se odrezali Malta in Ciper, sledijo jim Estonija, Madžarska in Poljska, za temi pa še Slovenija in Češka. Sloveniji še vedno očitajo premočno vlogo države v nadaljevanje na strani 30 '**' Riliifjitf» 3B V novem PisocleP/u k mo s skH/minil močnil rdeliPud/to energijo I POGLEDv EVROPO v nadaljevanje s strani 27 30 nekaterih vejah gospodarstva, predvsem v bančništvu, kjer država s posegi omejuje konkurenco in razvoj. Dobro pa naj bi napredovali na področju varstva okolja, kmetijstva, pretoka blaga in storitev ter energije. Slovenija je sprejela tudi že glavne dele zakonodaje o notranjem trgu, mora pa nameniti dodatno pozornost še področjem javnih naročil, intelektualne in industrijske lastnine, zavarovalništva in državne pomoči. Poleg tega je Evropska komisija ugotovila, da je v vseh državah uspešno napredovala privatizacija, povečal se je obseg tujih naložb ter trgovanje z Unijo, še vedno pa je skrb zbujajoče prestrukturiranje industrijskih sektorjev, predvsem zaradi brezposelnosti in socialnih stisk. ZAKONODAJA JE @E, INSTITUCIJE PA [E NE Na področju energetike je treba izpostaviti naslednja področja, ki jih poudarja Evropska unija -varnost oskrbe z nafto, trg z električno energijo in trg zemeljskega plina. Slovenija je po sprejemu zakona o rudarstvu ter energetskega zakona pravni red skoraj v celoti uskladila z evropskim, vendar pa še ni vzpostavila institucije, ki naj bi nadzorovala trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom, potem ko se bo tudi naš trg liberaliziral. Mnogo bolj kot ta problematika je za nas pomembno vprašanje jedrske elektrarne Krško. Ta je namreč že dolgo trn v peti Avstrijcem, zato grozijo, da bodo blokirali pogajanja Slovenije z Unijo. Evropska komisija je te grožnje zavrnila, potem ko so strokovnjaki podrobno raziskali nuklearko in ugotovili, da je v Krškem inštalirana zahodna tehnologija, pred kratkim so namestili tudi nove uparjalnike, poleg tega pa Slovenija redno obvešča Unijo o varnosti. Tudi geološka raziskava je pokazala, da stoji elektrarna na potresno nenevarnih tleh, zato je možnost nesreč minimalna. V nasprotju z naklonjenostjo komisije nuklearki v Krškem pa zahteva komisija zaprtje najstarejših reaktorjev, zlasti sovjetskih, v drugih državah kandidatkah. Reaktorji, ki jih ni več mogoče posodobiti, so v Litvi (Ignalini 1 in 2), na Slovaškem (Bohunice) in v Bolgariji (enote 1 - 4 v Kosloduju). Unija je njihovo razgradnjo pripravljena tudi finančno podpreti. Tako naj bi Litvanci zaprli svoji dve enoti do leta 2005, na Slovaškem najpozneje do 2008, bolgarska vlada pa za zdaj še ni pripravljena popustiti pod pritiski Unije. NOVA STRATEGIJA [IRITVE Evropska komisija poziva članice, naj se po pristopnih pogajanjih čim prej lotijo temeljnih problemov, zato je pripravila konkretne predloge, s katerimi bi ** •* POGLEDv EVROPO pospešili vključevanje kandidatk. To naj bi potekalo v treh šestmesečnih obdobjih, in sicer od začetka prihodnjega leta do junija 2002. Kandidatke naj bi pošiljale prošnje za dodelitev predhodnega obdobja za posamezno področje, Unija pa bo presodila, ali so sprejemljive ali ne. Na naslednjih pristopnih konferencah nameravajo postopoma zapirati določena pogajalska področja. Energetika naj bi prišla v drugo obdobje, kar pomeni, da bi morale države zahtevano zakonodajo sprejeti do konca novega leta. NOVA EVROPA IZ NICE V prvi polovici tega meseca smo bili priča zgodovinskim spremembam v Uniji. Nastala je nova Evropa, ki bo po napovedih organizacijsko pripravljena na sprejem novih članic konec leta 2002 oziroma leta 2003- Da je širitev sploh možna, so se morale članice dogovoriti, kako si bodo porazdelile glasove. Pri tem je obstajal razkorak med velikimi in majhnimi državami, zato so pogajalci Portugalske, Avstrije, Finske, Švedske, Belgije in Grčije za nekaj časa protestno zapustili pogajanja, saj so menili, da je predlog porazdelitve glasov pisan na kožo velikim državam, male pa postavlja v neeenakopraven položaj. Po vseh zapletih so se pogajalci ponoči 12. decembra le zedinili in sklenili novo pogodbo Evropske unije. V njej so razširili seznam področij, kjer lahko odločajo s kvalificirano večino, soglasje in možnost veta pa so ohranili pri davkih, socialni politiki, pri emigracijski politiki in azilu ter regionalni politiki na področju zunanje trgovine. Predsednik evropske komisije bo imel odslej več pristojnosti, voljen bo s kvalificirano večino, vsaka država pa bo imela po letu 2005 le enega komisarja. Ko se bo Unija povečala na 27 članic, bodo uvedli sistem rotacije med komisarji. Se naprej pa bodo glede na število prebivalstva porazdeljeni glasovi v v ministrskem svetu — štiri največje bodo imele 29 glasov, Slovenija naj bi dobila 4, najmanjša, Malta, pa 3. Tudi v parlamentu bo razdelitev sedežev demografsko pogojena - Nemčija jih bo, denimo, imela 99, Slovenija pa 7¦ Prav toliko predstavnikov naj bi imela naša država tudi v ekonomsko-socialnem svetu. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je tak razplet označil kot uspešnega, zlasti ker lahko konec leta 2002 že računamo na širitev, poleg tega pa je prepričan, da bo Slovenija leta 2004 že lahko sodelovala na medvladni konferenci o reformi Unije. Simona Bandur FRANCOZI PRODALI NAJVEČ V Evropski uniji je bil največji oskrbovalec z električno energijo v letu 1999 francoski koncem EDF iz Pariza. Prodali so namreč kar 461 milijard kWh električnega toka. Sledi italijanski ENEL, ki je prodal 231 milijard kWh energije. Obe podjetji sta imeli skorajda monopolni položaj doma, poleg tega pa so električno energijo prodajali se v tujino. Na tretjem mestu je največji evropski zasebni oskrbovalec z energijo RWE AG iz Essna s prodajo v višini 209 milijard kWh. Na lestvici desetih največjih so še: E.ON Energie iz Nemčije, ki je prodalo 196 milijard kWh, Vattenfall iz Švedske (87 milijard kWh), Endesa iz Španije (80 milijard kWh), Electrabel iz Belgije (71 milijard km,), Iberdola iz Španije (66 milijard km,), in British Energy ter National Power, oba iz Velike Britanije, vsak pa je v letu 1999 prodal 63 milijard kWh električne energije. TODI OLJNA REPICA JE LAHKO GORIVO Šestletne raziskave komunalnega podjetja Crailshem in podjetja ecoSWITCH AG so pokazale, da lahko iz stisnjene oljne repice proizvedejo gorivo za proizvodnjo energije. Pridobivajo ga v velikih in majhnih kurilnih napravah. Prednosti novega goriva so predvsem v varstvu okolja, saj ne izgoreva ogljikovega dioksida in proizvaja manj okolju škodljivih snovi, poleg tega pa daje takšno pridobivanje energije številne prednosti tudi kmetijstvu. Oljna repica je namreč surovina, ki jo posejejo na obdelovalne površine, ko te mirujejo in jih tako gnojijo. VATTENFALL PREVZEMA VEČINO V HEW Švedski koncem Vattenfall bo povečal lastništvo delnic v hamburškem Electricitäts-Werke (HEW) s sedanjih 26 na 71 odstotkov. S tem bodo pridobili večino v petem največjem nemškem oskrbovalcu z energijo, ki bo kmalu odkupilo delnice berlinskega energetskega podjetja Berliner Bewag in podjetja VEAG. Tako se bo HEW povzdignil za eno mesto navzgor po lestvici največjih nemških oskrbovalcev z energijo. Vatenfall sicer pokriva z letno proizvodnjo v višini 85 milijard kWh četrtino potreb skandinavskih držav, prodaja pa tudi v baltiške države, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Češko republiko, Avstrijo, južno Azijo in Južno Ameriko. Leta 1999 so zaslužili približno šest milijard evrov, zaposlujejo 19.000 ljudi in oskrbujejo približno 2,5 milijona strank. 31 56 A MEHANIKA HaOaTftlJSKO *UCuETjL 43J1 TPBOVLJE THS RTVQI UCUF P3^ UJWTnnQVt X, 51 QVRJIJfl, TT1 TTON: Q356 M 600, FW' 03S6 ?6 55? NIZKONAPETOSTNI ClNK-OKSWNI PRENAPETOSTMI ODVODNI K MtiSIFG IS Mehanika Trbovlje, d.d., ima na področju prenapetostne zaščite že dolgo tradicijo, saj so prenapetostni odvodniki v proizvodnem programu že več kot 30 let. Prvi prenapetostni odvodniki so bili izdelani na podlagi SiC. Že 1976. leta smo začeli lastni razvoj cink-oksidnih nelinearnih uporov. Razvili smo nizko in visokonapetostne upore iz cinkovega oksida. Najnovejši tip prenapetostnega odvodnika za zaščito električnih instalacij in naprav pred vsemi vrstami prenapetosti je MoSIP015. Namenjen je za nizkonapetostna omrežja in odvodne tokove 15kA. Nelinearni upori, ki so glavni sestavni del teh prenapetostnih odvodnikov, so izdelani na podlagi kovinsko oksidne keramike. Cink-oksidne prenapetostne odvodnike odlikujejo velike hitrosti delovanja, velike impulzne obremenitve in velike energijske absorbcije. Zunanji izolacijski del odvodnika je izdelan iz silikonke gume. Za priključitev tega odvodnika pa lahko uporabimo tri različne priključke. Prenapetostni odvodniki MoSIP015 so izdelani in preizkušeni po standardu IEC 61643-1/1998. Vsa preizkušanja so bila opravljena pod nadzorom Elektro inštituta Milan Vidmar iz Ljubljane . Značilnosti nizkonapetostnih cink-oksidnih prenapetostnih odvodnikov MoSIPO 15: Trajne dovoljena napetosti iIBU V-I43UO V 15 kA Maksm&lni odvodni tok (aten) 3U kA ^ hlii-.-!.7ILTiiLji- Hiui^r H."*-i ¦ _ 11 "t ¦ ¦ J J snicjxov%o.MM:\Jh: .¦: ¦¦¦"kH'-'^li Yfc-hiari.1 Ir+.r.l* I .H ri;H :Hp.ta.H--:,.l| --ll ¦ mahi I i K.! I.*- I .H I i[ IL ¦¦ >'fi :\1i:..il| faiiin- l.iib--.lbv ILLI--L1 ^j i-j«:«.ri-i»r: ujiuj njuutt' ^v- ¦. ** rzimputtrfnnttTfjiJt nnui h^jQ-iipaqulniliiiL^LLri iljlluluii :-ij .¦¦¦¦! ...i -i.* ¦'¦¦¦,j ¦¦¦ ¦¦: ¦ u ^ j_> -ki : i [ia; ".r."« - l.-.r : i -i-j M--K«l-i h-¦p-V ¦¦ -vik-Latja MiLjri jkr-Jtak LjJi-H--k pil kj.nl .ijia j T-.-**¦¦¦ ' . „ .-.. -|Tk w. -n j... f.l.r.;^;;,; 'I LV ' .i-. Vi ' ' m^' . ¦¦«} " \ k--;..! " ; ¦.- /bi ,--. lin r r.-l.-j r r.L7 | .*U K^i" >l :¦-'..¦ I.J.B....I.- -ii ¦.L¦ ¦; li'-i. v.tf. ¦.::¦:.' H-b-,.ii.--,K^,i ¦ ..I'--'4 ¦¦¦.>--¦¦ -¦.-.;-.i| . . H i*-:.: I."-. : i"-1 ¦ I" |-y. ¦ .H i.-.Hn r.-.r-i-.».- Li-j-b.;-.- Tb.-.r inii-mr I.L;' iL Bi ¦ . I" I t J ¦ I I I.I ¦'.'.¦.¦¦¦ ..I ¦ I , qi i.i,- Itn ki. ¦ ¦-¦¦ ¦ - '.'i: '.¦ i*'J ' b.T. >LJl*fi.p -hi. :vji. ¦ '.--¦ "-ii .-i-:---!-, j i!O.L - :..-j.i. | l.-_luj. k - -.i .: .¦.'...' . . -. »H^..-. ,. , v |J..jjh.-. .-Lmj.-. u.. jLjI. ¦ -.¦-.¦. . i ..d i J . 1 'T-' ¦ k^1- Hi.i: ¦"¦Sili ''¦"¦!, m, JI1.M .-I+.I-. v- d "."¦'.J^___'.I.,!*-. ^¦'¦^¦¦.¦p-MHjMiv ¦. 'K-i .:: jilrpri|ii d ¦!. i' V . il i -rt i-, -i | i ¦ jt i .b. ...i J .-.- . . . ir i_ r -k ¦ rv/n.i ¦i. i '¦ t1-.- ii-j. n ¦ .'i ¦ : h i ¦¦..•¦•¦¦ 'jriu.rr.rni.niLi © mšssl is©tD© as &33ŠKI© ]»© yra Nadaljevanje s str. 24 n a novembrski seji tehni~nega komiteja SLOKO CIGRE so ~lani med drugim poudarili, da ima nekriti~no sprejemanje z energetskim zakonom dolo~enih rokov in meril odpiranja trga lahko hude finan~ne posledice in negativen vpliv na samo oskrbo Slovenije z energijo. Zato bo tehni~ni komite v naslednjih mesecih izpeljal ve~ dejavnosti, med katerimi so oblikovanje o`je strokovne skupine, ki bo pripravila osnutek strategije deregulacije in nastopov tehni~nega komiteja glede teh vpra{anj, januarja prihodnje leto naj bi bilo v Cankarjevem domu ve~ predavanj na temo tehnoekonomskih vidikov deregulacije slovenskega elektrogospodarstva, CIGRE se bo kot civilna dru`ba s svojimi mnenji pogosteje pojavljala tudi v javnih ob~ilih, osrednja tema omizja 5. konference SLOKO CIGRE pa bo strategija razvoja nacionalnega energetskega programa. ja posameznih priznanih strokovnjakov? »Dejansko je v zadnjem ~asu pri{lo do ve~ primerov, ko v javnosti nekdo drugega diskvalificira, pri ~emer se mi zastavlja ve~ vpra{anj. Najprej, ~e je sploh eti~no, da se to javno po~ne, dokler o tem ni oblikovala svojega mnenja neka strokovna srenja, drugo, pa ~e `e do tega pride, bi morali tak{ni zapisi vsebovati vsaj trdne argumente, ne pa nekih splo{nih ocen. Postavlja se prav tako vpra-{anje, kdo sploh ima pristojnost, da kot strokovnjak z nekega podro~ja oceni drugega strokovnjaka in ga naj-ve~krat razvrednoti. Gre za pomembne dogodke, pred katerimi ne moremo preprosto zapreti o~i, in kot predsednik tehni~nega komiteja sem dol`an to tudi javno povedati. Gre za primere, ki si vsekakor zaslu`ijo, da jih obravnavamo tudi v strokovnih organizacijah. V okviru SLOKO CIGRE imamo tudi ~astno razso-di{~e in menim, da bi ga v tak{nih primerih morali aktivirati.« Kljub hudim obto`bam pravega odmeva v stroki vendarle ni bilo. Se vam zdi, da je bila pot molka prava ali vendarle mislite obratno, da bi morali ostreje reagirati? »Dejal bi, da smo v strokovnih krogih ta problem mogo~e vzeli prelah-kotno, kajti, kot `e re~eno, ravno ocene o strokovnem delu lahko oblikujemo v krogih, kot je denimo tudi CIGRE, in smo jih tudi dol`ni oblikovati. V nasprotnem primeru so sodbe o delu posameznikov podobne lin~u, kjer nekaj ljudi mimo sodi{~a nekoga obto`i. V civiliziranih dru`-bah, kjer obstajajo druge poti, to ni dopustno. Ko gre za obravnavo strokovnega dela, so na voljo strokovne organizacije, ki so tem presojam tudi namenjene. Filozofija, da je najbolje ni~ videti, ni~ sli{ati in tudi ni~ re~i, se mi zdi v teh primerih nesprejemljiva. Ob tem se je tudi pokazalo, da se je v stroko prikradlo vse preve~ politike. Stroka pa je stroka in kot tak{no jo moramo varovati in ji pomagati, da se bo {e naprej razvijala. ^e ne bomo imeli lastnega strokovnega znanja, bo to pri{lo od drugod. Tega se je treba zavedati, pri tem pa tudi vpra{ati, kaj bomo Slovenci v prihodnje sploh delali, ~e v {ir{em evropskem prostoru ne bomo uveljavili tudi lastnega znanja. Poglejte, danes na EIMV izvajamo dejavnosti, ki jih prodajamo po vsej Evropi. Nobenih razlogov ni, da tega ob ustreznih strokovnih referencah ne bi mogli po~eti tudi drugi. Ampak za stroko je treba kaj narediti, pot za {ir{o uveljavitev pa pelje edino skozi lastno delo. Kot sem `e omenil, strokovnjak mora prehoditi ve~ faz, preden se izkristalizira. Tudi SLOKO CIGRE je lahko tako hitro za`ivela, ker smo imeli vrsto strokovnjakov, ki so se uveljavljali `e v strokovnih organizacijah v prej{nji dr`avi. Svoje bogate izku{nje so lahko tako razmeroma hitro prenesli v spremenjene razmere, v novo organizacijo, ki je doslej uspe{no izpeljala `e {tiri konference, na katerih je bilo tudi veliko kakovostnih prispevkov.« Iz povedanega torej lahko povzamemo, da imamo v Sloveniji ugledne strokovnjake, ki pa so velikokrat bolj priznani v mednarodnem kot doma~em okolju. »Trditev, da je stroka sposobna zelo uspe{no opraviti naloge, ki so ji postavljene, nedvomno dr`i. Slovenski energetski sistem je ravno po zaslugi stroke, ki je rasla ve~ kot sto let, lahko uspe{no deloval in brezhibno deluje tudi v povsem spremenjenih obratovalnih razmerah in po evropskih konkuren~-nih cenah elektri~ne energije. Stroka je svojo vlogo nedvomno dobro odigrala, obstaja pa tudi problem, kako je ta stroka v slovenski javnosti prikazana. Gre za problem, ki bi terjal poglobljeno analizo, saj je dejstvo, da se sku{a elektrogospodarstvo ne vem iz kak{nih razlogov prikazati v javnosti v negativni lu~i.« Se vam ne zdi, da je del krivde tudi v samih strokovnih organizacijah, ki nekako ne najdejo prave poti za spremembo tega odnosa? »O teh vpra{anjih smo `e velikokrat razpravljali in posku{ali stvari obrniti na razli~ne na~ine, a `al nismo bili preve~ uspe{ni. Menim, da bi morali nastopiti tudi s specializacijo novinarjev, saj je iz zapisov velikokrat mogo~e razbrati, da poro~ajo o strokovnih problemih, ki pa jih povsem o~itno ne razumejo. Pri tem ne gre za kritiko novinarjev, ki zapi{ejo pa~ tisto, kar sli{ijo. Hotel bi re~i, da gre v energetiki za zelo kompleksna vpra{anja in v~asih zelo te`ko razumljive pojme. Za vecjo popularizacijo znanosti in stroke pa bomo morali vsekakor naj-ve~ storiti sami in na{e delo pokazati v tak{ni lu~i, da bo privla~nej{e tudi {ir{i javnosti.« BRANE JANJI] Bralcem se opravi~ujemo za slabo kakovost slik v prej{nji {tevilki. Uredni{tvo 33 strokovna Mednarodna delavnica o atmosferskih zaledenitvah iwais V angle{kem Chestru je junija letos potekala `e deveta mednarodna delavnica o atmosferskih zaledenitvah IWAIS (International Workshop on Atmospheric Icing of Structures), tokrat v organizaciji angle{kega podjetja EA Technology. Omenjeno podjetje se ukvarja z raziskavami in razvojem za potrebe angle{ke elektroindustrije. Eno iz {iroke palete njegovih dejavnosti je tudi podro~je daljnovodne tehnike s posebnim poudarkom na zaledenitvenih problemih. Na sre~anju je sodelovalo 65 udele`encev iz 15 dr`av Evrope, Amerike, Kanade in Japonske, predstavljenih pa je bilo 45 referatov. 34 a konferenci so bile obravnavane vse vrste zaledenitev, ki se pojavljajo na razli~nih vrstah konstrukcij (radijski in TV stolpi, podro~je civilnega in voja{kega letalstva, ladij). Najve~ji dele` referatov pa je obravnaval daljnovodno problematiko. Glede na izredno veliko {tevilo in raznolikost referatov je konferenca potekala v okviru naslednjih sekcij: Projektne re{itve glede na zaledenitve in izku{nje iz prakse – 3 referati, Zaledenitve – 4, Merilne metode in zbiranje podatkov – 8, Zaledenitve na letalih in drugih transportnih sredstvih – 4, Dinami~ne sile v vrveh – 4, Zaledenitve izolatorjev – 9, Numeri~ni in fizikalni modeli zaledenitev – 3, Meteorolo{ki modeli zaledenitev – 5, Preventivne metode – 4. Poleg tega sta potekali {e dve delavnici z naslovom Projektne re{itve na ekstremnih vremenskih obmo~jih in Modelne raziskave ledenih in sne`nih obremenitev ter Posterska predstavitev. Slovenci (predstavniki ELES-a in IBE-ja) smo do zdaj prispevali `e pet referatov (udele`eni smo bili na {tirih delavnicah, ki potekajo vsaki dve leti), tokrat referat z naslovom Zagotavljanje varnostnih razdalj med vodniki z uporabo faznih distan~ni-kov pri odpadih dodatnih obremenitev avtorjev J. Jak{e, J. Kern, M. Ramov`, ki je bil prikazan v skupini Preventivne metode. Z dosedanjim aktivnim sodelovanjem na podro~ju zaledenitev smo Slovenci dosegli, da nas obravnavajo kot enakopravne partnerje v dru`bi najbolj eminent-nih strokovnjakov s tega podro~ja. Tako smo navzo~i tudi v mednarodnem svetovalnem komiteju IWAIS, nadalje CIGRE-jevi delovni skupini TF 22.06.1 – Atmosferske zaledenitve, dvakrat pa smo bili tudi sopredse-dujo~i v delovnih skupinah IWAIS-a. VEDNO AKTUALNA PROBLEMATIKA Iz referatov je razvidno, da se problematiki zaledenitev {e naprej namenja veliko pozornosti, {tudij in raziskav, prav posebej pri pridobivanju meteo-rolo{kih podatkov in sistemom opazovanja in registracij pojavov dodatnih obte`b na konstrukcijah. V ve~ini dr`av so pri dolo~itvi vhodnih meteorolo{kih parametrov (veter, dodatna obremenitev) pre{li iz dosedanjega deterministi~nega na proba-bilisti~ni pristop, kar seveda izbolj-{uje kakovost podatkov, zahteva pa mo~no podatkovno bazo. To pa je mogo~e dose~i le z zadovoljivim {tevilom opazovalnih oziroma merilnih postaj ter ustrezno dolgo opazovalno dobo. Veliko izbolj{av in inovacij je bilo narejenih na podro~ju samih merilnih aparatur, ki so ve~inoma zasnovane kot postaje z daljinskim prenosom podatkov. [e vedno so vodilne dr`ave v svetu na tem podro~ju Kanada, Japonska, ZDA, Norve{ka in Anglija, ki re{eva-nju te problematike namenjajo tudi najve~ sredstev. Posebno zanimiva je bila predstavitev analiz in ukrepov v zvezi z ledeno nevihto stoletja, ki se je zgodila od 5. do 9. januarja 1998 v Kanadi in delno v ZDA. Takrat je bilo namre~ poru{enih preko 3.000 stebrov visokonapetostnih daljnovo- PREGLED NEKATERIH DOGODKOV, KI SO @AL ZA VE^INO @E ZBLEDELI, REDKI PA SE JIH [E DOBRO SPOMINJAMO. Leto 1999 – februar Ve~ina Dolenjske s klju~no industrijo je ostala brez napajanja z elektri~no energijo dva do tri dni. Razlog – pove~ana dodatna obremenitev na 110 kV daljnovodih. Leto 1998 – december Okvara na 400 kV daljnovodu Beri~evo-Diva~a (daljnovod {est dni izven obratovanja). Razlog isti kot zgoraj. Leto 1997 – januar Hkrati okvari na 220 kV daljnovodu Kle~e-Diva~a in 400 kV daljnovodu Beri~evo-Diva~a (400 kV daljnovod 40 dni izven obratovanja). Razlog – pove~ana dodatna obremenitev. Leto 1996 – januar Registriranih 27 izpadov v roku enega dneva – ve~je neposredne materialne {kode ni bilo. Razlog isti kot zgoraj. Leta pred temi dogodki skoraj vsakoletne okvare na 110 kV daljnovodu Cerkno-Idrija, ki je bil leta 1997 rekonstruiran. Pri tem naj omenimo, da je bilo v navedenih letih {tevilo dogodkov zaradi pove~anih dodatnih bremen v distribucijski mre`i {e neprimerno ve~je, s tudi ve~jimi in huj{imi posledicami. dov (samo na nivoju 735 kV je bilo zru{enih 150 stebrov), {koda je zna{ala 2,4 milijarde dolarjev, posledice so prizadele 1,5 milijona gospodinjstev v ~asu do 30 dni. Hydro-Quebec, ki razpolaga z instalirano mo~jo 37.000 MW ter preko 32.000 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov in je imel tudi najve~ {kode, je za pojasnitev in analizo dogodkov ustanovil posebno strokovno skupino najeminentnej{ih strokovnjakov s podro~ja daljnovodne tehnike iz razli~nih dr`av. Poleg podrobnej{e analize po{kodb je bila njihova naloga predlagati tudi ustrezne ukrepe, ki naj bi v prihodnje prepre~ili tako obse`ne posledice. Predlagani ukrepi so tako zajemali gradnjo dodatnih daljnovodnih povezav, preprojektira-nje najpomembnej{ih (strate{kih linij) na pove~ane dodatne obreme- nitve, instaliranje dodatnih avtoma-ti~nih merilnih postaj (real time monitoring), izpopolnitev tehnike odstranjevanja (odtajevanja) dodatnih obremenitev, namestitev antika-skadnih stebrov (zaustavitev havari-je). Pri analizah po{kodb je bilo tudi ugotovljeno, da so daljnovodi starej{e generacije (zgrajeni pred letom 1976) v primerjavi z novej{imi utrpeli dosti ve~je po{kodbe, in sicer zato, ker so po letu 1976 zaradi nekaterih havarij v tem ~asu spremenili dodatne obremenitve iz 35 mm (predpostavljena ledena obremenitev) na 45 mm premera. Glede na zadnjo havarijo pa bodo vse strate{ke linije preprojekti-rali na 65 mm. Za la`jo ponazoritev naj dodam, da so na{i 400 kV daljnovodi ve~inoma sprojektirani z dodatno obremenitvijo 1,6 kg/m, kar pri pretvorbi pomeni premer 10 mm. Poleg vseh omenjenih ukrepov imajo v okviru razvoja in raziskav predvidenih 55 razvojno naravnanih projektov, ki bodo pokrivali omenjeno problematiko. Kot novost, ki je sicer {e v razvojni stopnji, je bila letos predstavljena tudi posebna naprava, ki mehansko odstranjuje dodatne obremenitve iz vodnikov oziroma vrvi. Naprava spominja na stroj za ovijanje opti~nega kabla okoli vrvi, s tem da se posebna glava, opremljena z no`i, vrti, pri tem odstranjuje led ter potuje vzdol` vodnikov oziroma vrvi. Je v fazi preizku{anja in po izpopolnitvi bo mo`na predstavitev tudi pri nas. Napravo je zasnovalo kanadsko podjetje. HKRATI ZASEDANJE CIGREJEVE STROKOVNE SKUPINE Ob omenjeni delavnici IWAIS-a se je sestala tudi CIGRE-jeva skupina TF 22.06.1. Atmosferske zaledenitve, in sicer na svojem 5. sre~anju. V njej sodeluje 20 ~lanov iz 15 dr`av, med njimi tudi iz Slovenije. Dejavnosti oziroma naloge, s katerimi se skupina ukvarja, so: - meritve zaledenitev in razvoj merilne tehnike neposredno na linijah ter z uporabo specialno konstituiranih naprav, - vzpostavitev banke podatkov dodatnih obremenitev, pridobljenih na podlagi meritev, - izdelava navodil za probabilisti~no ocenitev dodatnih obremenitev, - promocija {tudij obremenilnih primerov vodnikov in za{~itnih vrvi, - promocija {tudij odstranjevanja dodatnih obremenitev, - promocija mednarodnega sodelovanja na raziskovalnih projektih. Trenutno je delovna skupina kon~ala dokument Navodila za merjenje dodatnih obremenitev na daljnovodnih vodnikih, ki bo zagotovo dobrodo{el pripomo~ek predvsem za vse tiste, ki se ukvarjajo z vzdr`evanjem daljnovodov. V okviru IWAIS-a je bil organiziran tudi izredno zanimiv in pou~en tehni~ni obisk najve~je pre~rpovalne elektrarne v Evropi z mo~jo 1700 M W, ki je locirana nedale~ od Chestra v pogorju Snowdonia. Elektrarna ima montiranih {est generatorjev, ki lahko na polno mo~ preidejo v 12 sekundah, vi{inska razlika rezervoarjev je 500 metrov, obratovalni ~as pri polni mo~i 5 ur s 75-odstotnim izkoristkom. Elektrarna je zaradi okoljevarstvenih zahtev v celoti pod zemljo (s stikali{~em), obratovati pa je za~ela leta 1983. Naj na koncu {e dodam, da je bilo do sedaj v slovenskem prostoru dosti premalo pozornosti namenjeno obravnavi problemov pove~anih dodatnih bremen, tako v pogledu raziskav, {tudijskih nalog, poligonov, kakor tudi vklju~evanju mlaj{ih kolegov v to izredno pomembno zahtevno in tudi zanimivo podro~je. JANEZ JAK[E 35 Prenapetostni odvodniki IZ KOVINSKIH OKSIDOV V OHI[JU IZ UMETNE MASE-1 Za srednjenapetostna omre`ja je na voljo nova generacija prenapetostnih odvodnikov. Hkrati so bistvene spremembe pri proizvodnji varistorjev iz kovinskih oksidov pove~ale zmogljivost teh pomembnih elementov omre`ja. Pren 36 renapetostni odvodniki z varistorji iz kovinskih oksidov se uporabljajo v distribucijskih energetskih omre`jih od leta 1976. Na podro~ju visokonapetostnega prenosa so ve~inoma prevzeli mesto obi~ajnih odvodnikov iskrnih razelektritev. Od sredine osemdesetih let se je omenjena tehnologija za~ela vse bolj uveljavljati tudi na podro~ju srednjih napetosti. Delovanje in zasnova aktivnega dela odvodnikov sta se v primerjavi z odvodniki iskrnih razelektritev bistveno spremenila. Zasnova ohi{ja pa je zaenkrat ostala nespremenjena. @e kmalu se je porodila tudi zamisel, da bi napredek pri kabelskih garniturah prenesli tudi na prenapetostne od-vodnike in jih opremili z ohi{ji iz umetne mase. Tudi tu naj bi prednosti, kot so enostavnej{e rokovanje, manj{a verjetnost loma in druge, prispevale k pove~anju obratovalne zanesljivosti.Tehnologija proizvodnje varistorjev s kovinskimi oksidi je bila zasnovana `e leta 1968 na Japonskem. Omenjeni postopek {e danes z minimalnimi odstopanji uporabljajo vsi veliki proizvajalci. Leta 1986 so v Kaliforniji odkrili nov postopek za proizvodnjo visokokakovostnih vari-storjev, ki je prispeval k izbolj{anju obratovalne zmogljivosti prenapeto-stnih odvodnikov, opisanih v nadaljevanju. VARISTORSKE PLOŠČE Pri delovanju prenapetostnega od-vodnika je zelo pomembno, da teče tok skozi varistor enakomerno (si. 1). Če se na manjših območjih elementa pojavijo visoki tokovi, lahko pride do prebojev in razpok, prenapetostni odvodnik pa postane neuporaben. Drugi težavi, ki se lahko pojavita v neenakomerno izdelanih varistorjih, so preveliki izgubni tokovi pri običajnih napetostih ali sprememba Schottkvjevih prehodov pri večjih tokovnih sunkih. OSNOVNE TEŽAVE PRI IZDELAVI VARISTORJEV IZ ZnO Z OBIČAJNIM POSTOPKOM Najprej je treba dopirane kovinske okside zmleti v krogličnem mlinu, da Slika 1: Shematski prikaz tokovne poti v varistorju. 1 Zrnca ZnO, 2 Meje zrnc 3 Aktivna preklopna mesta bi se tako zmanj{ala velikost delcev. Nato se tej dopirani me{anici doda cinkov oksid v prahu. Dobljena zmes se ponovno zmelje v ve~jem krog-li~nem mlinu ali v rotirajo~em valj-~nem mlinu. Zatem gre pra{na zmes skozi pr{ilno kolono, kjer se segreje na 900° C, da bi se tako izoblikovali mejni sloji zrnc. Praviloma pra{na zmes v tej fazi {e ni dovolj dobro zme{ana, zato je potrebno ponovno mletje. Sledi ponovno pr{ilno su{enje in pre{anje plo{~. Pri tem se pojavlja nekaj osnovnih te`av: 1. Ker se dopirani kovinski oksidi uporabljajo le v manj{ih koncentracijah, je {tevilo njihovih delcev v primerjavi s {tevilom delcev ZnO relativno majhno. Za enakomerno mikrostrukturo varistorja morajo biti ti malo{tevilni delci enakomerno razporejeni po keramiki. 2. Praviloma se delci, ki jih dopira-mo, ne dajo zmanj{ati na velikost delcev ZnO. 3. Med mletjem se lahko pojavijo ne~isto~e, pogojene z uporabljenimi materiali in samo napravo. 4. Zaradi nezadostne medsebojne preme{anosti materialov je treba pra{ek sintrati ali pe~i pri visokih temperaturah. Bizmutov oksid pri visokih temperaturah izpari in s tem onesna`uje napravo in oko-li{ki zrak. NOV PROIZVODNI POSTOPEK ZA VARISTORJE IZ ZnO V Raychemovih laboratorijih je bil leta 1986 zasnovan nov postopek za proizvodnjo pra{kastega ZnO za varistorje. Vodeni go{~i z delci ZnO ob stalnem me{anju dodamo kemi-~no raztopino dopirnih kovin. V posodi pride do kemi~ne reakcije, pri kateri se prah ZnO prevle~e z dopirnimi kovinami. Na shematskem prikazu (slika 2) je ponazorjen rezultat tega postopka. Dopirni delci so na sliki 2 zaradi bolj{e lo~ljivosti predstavljeni pove~ano. Enakomerno pre-vle~eni delci ZnO so `e zelo podobni kon~nemu videzu varistorja iz `gane keramike. Postopek omogo~a enakomerno porazdelitev majhnega {tevila dopirnih delcev v primerjavi z zrnci ZnO. Mletje v prah ni ve~ potrebno. Ne~isto~e so skoraj izklju~ene. Zaradi homogene porazdelitve dopir-nih snovi po zrncih ZnO lahko Slika 3: Zgradba prenapetostnega odvodnika HDA, izoliranega z umet- no maso Slika 2: Zrnca ZnO, dopirana v skladu z Raychemovim postopkom v obliki prahu. 1 Zrnca ZnO 2 Delci dopirane snovi material pečemo pri nižjih temperaturah. Tako v pretežni meri izločimo izparevanje bizmutovega oksida in z njim pogojene nehomogenosti. Koraki, ki sledijo pripravi prahu, niso povezani z izdelavo plošč in ustrezajo današnjemu stanju tehničnih spoznanj. PREDNOSTNI NOVIH PLOSC IZ ZnO Zaradi posebnega postopka priprave prahu je bilo možno izboljšati obnašanje plošč iz ZnO na naslednjih področjih: - Majhni izgubni tokovi/ohmske izgube: Pojavljajo se le manjši izgubni tokovi, ker so mejne plasti zrnc oblikovane enakomerneje, delci pa so enako veliki. - Majhna remanenčna napetost: Če je bilo dopi-ranje delcev ZnO ustrezno, se pojavlja nizka remanenčna napetost. Praviloma se remanenčna napetost zniža z dodajanjem delcev aluminija v deležu ppm. Opisan postopek omogoča enakomerno porazdelitev teh izjemno majhnih količin znotraj posameznih plošč. - Stabilnost pri jakotočnih sunkih: Stabilnost odziva na impulz je definirana kot obstojnost prenapetostnega odvodnika na visoke tokove, kot na primer 65 kA ali 100 kA ne da bi se pri tem spremenile lastnosti, ki vplivajo na ohmske izgube. Visokokakovostni prenapetostni odvod-niki z ZnO ter varistorji, izdelani po opisanem postopku, kažejo po večkratnih sunkih nenavadno majhne spremembe izgub. - Velika sposobnost odjema energije: prenapetostni odvodnik tipa HDA s ploščami premera 42 mm, pri obratovalnih preizkusih z jakotočnimi 1 Plo{~e iz cinkovega oksida 2 Ohi{je, oja~ano z vlakni 3 Tesnilni sloji 4 Ohi{je iz umetne mase, odporno na plazne tokove 5 Zaklju~ne kape -1* _______< ^_" ' sunki 100 kA ustreza zahtevam 4. dela VDE 0675. Sposobnost odvodnika za odjem energije zna{a pri obremenitvi z jakoto~nim sunkom 5,3 kJ/kV Uc in pri pravokotni jakoto~ni obremenitvi 2,6 kJ/kV Uc. Ti podatki upo{tevajo ponavljajo~e pojavljanje opisane obremenitve kot tudi (majhno) razpr{evanje karakteristi~nih linij plo{~. Vrednosti se pri vseh plo{~ah preverjajo z rutinskimi preizkusi s 500 A pravokotnim tokovnim impulzom. S pomo~jo posebnih preizkusov bi lahko ugotavljali mejno obremenitev pri pravokotnih tokovnih sunkih 750 A in visokoto~nih sunkih 150 kA. Majhno razpr{evanje elektri~nih lastnosti: Obi~ajni postopek proizvodnje varistorjev s kovinskimi oksidi zahteva razvr{~anje posameznih plo{~ v skupine s podobnimi elektri~nimi lastnostmi, ker na primer referen~na napetost niha celo do +/- 10 %. Uporaba geometrijsko enakih, vendar po elek-tri~nih lastnostih razli~nih plo{~ bi lahko imela usodne posledice za obratovalno zmogljivost odvodni-kov, ki so obi~ajno sestavljeni iz ve~ elementov. Opisani postopek zagotavlja odstopanje referen~ne napetosti v mejah +/- 2 %. Razvr{~anje tako ni ve~ potrebno. Slika 4: Prenapetostni odvodnik, ki ga je po{kodovala strela in tako povzro~ila kratek stik. ZGRADBA ODVODNIKA HDA Na sliki 3 je prikazan prerez pre-napetostnega odvodnika serije HDA za trajno obratovalno napetost 12 k V. Plo{~e iz kovinskega oksida med seboj stisne vzajemno delovanje ohi{ja, oja~enega z vlakni, in obeh plo{~atih vzmeti, ki sta v kon~nih elektrodah. Povr{ine koncev plo{~ so bru{ene planparalelno in jih lahko zato brez izena~evalnih elementov spravimo v neposreden stik prek njihovih koncev, prevle~enih z aluminijem. Na tako nastalo palico se s toplotnim kr~enjem vgradi plasti~no ohi{je. Za za{~ito obeh koncev je predvidena po ena zaklju~na kapa iz kromnikljevega jekla. Med vsemi mejnimi povr{inami so posebej prilagojene plasti, ki zaradi svoje elasti-~nosti zagotavljajo tesnjenje pre-napetostnega odvodnika tudi pri zelo velikih nihanjih temperature. Pri tem velja upo{tevati, da se lahko v skrajnem primeru temperatura odvod-nikov po pro`enju pove~a celo na 200° C, brezhibno pa morajo delovati tudi pri temperaturi -40° C. Odlo~ilna konstrukcijska lastnost opisanega odvodnika je v skoraj{nji popolni izlo~itvi praznin med plo{-~ami in ohi{jem. NORBERT MIKLI, OTTOBRUNN IN GARY H. WISEMAN, MENLO PARK/ZDA 37 konodaja Izvajanje oddaje javnih naro^il in nadzor Pravo javnih naro~il, ki ureja podro~je javnih razpisov za nabavo blaga, naro~anje storitev in izvedbo gradbenih del, gledano splo{no skozi politi~ni, pravni in gospodarski pomen, je dokaj {iroko. Zato poznavanje samo Zakona o javnih naro~ilih pri izvedbi javnih razpisov in spremljajo~ih podzakonskih aktov, nikakor ni dovolj. Ja 38 avna naro~ila so od ~asa, ko so dobila tudi svoj zakonski okvir v okviru prava Republike Slovenije, mo~no napredovala. K temu je prispeval velik dele` prvi Zakon o javnih naro~ilih (Uradni list RS, {t. 24/97, 78/99) s svojimi podzakonskimi predpisi in sedaj novi Zakon o javnih naro~ilih (Uradni list RS, {t. 39/2000), ki velja od 12. novembra 2000. Kot prvi tudi sedaj veljavni zakon dolo~a obvezna ravnanja naro~nikov in ponudnikov pri oddaji javnih naro~il za nabavo blaga, oddajo gradenj in naro~anje storitev. Novi Zakon o javnih naro~ilih (ZJN) je obse`nej{i in tako dolo~a tudi: - obvezna ravnanja naro~nikov in ponudnikov na podro~ju oddaje javnih naro~il pri nabavi blaga, oddaji gradenj in naro~anju storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem podro~ju, - na~in vodenja statisti~nih podatkov o oddaji javnih naro~il, - ter ustanovitev in pristojnost Urada za javna naro~ila. Kot je bilo `e poudarjeno, poznavanje samo zakonodaje s podro~ja javnih naro~il ne zadostuje za dobro in kakovostno izvedbo razpisov javnih naro~il. Naro~nik oziroma pripravlja-lec razpisne dokumentacije mora poznati tudi druga področja zakonodaje, če želi pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo na podlagi nje lahko pričakoval tudi kakovostne in ustrezne ponudbe. Poznavanje tudi drugih področij je potrebno zato, da se v razpisni dokumentaciji lahko pravilno postavijo zahteve ali pogoji, ki jih mora izpolniti ponudnik. V ta namen je koristno poznavanje zakonodaje s področja financ, zakonodaje s področja graditve objektov, zakonodaje s področja konkurenčnega prava, standarde in še bi lahko naštevali. NADZOR NAD IZVEDBO ODDAJE JAVNIH NAROČIL Naj rečemo o postopkih za izvedbo oddaje javnih naročil, da so priljubljeni ali ne, so jim zavezani vsi, ki jih ZJN določa, da so naročniki. Vsi naročniki, ki oddajajo svoja naročila za nabavo blaga, naročajo storitve ali gradbena dela, morajo vedeti, da se njihovi postopki in pravilnost izbire lahko tudi preverjajo oziroma nadzorujejo. Naročniki lahko organizirajo svoj notranji nadzor, od zunanjih, ki izvajajo nadzor nad pravilnostjo izvedbe postopkov ter pravilne in gospodarne porabe sredstev, pa omenimo samo dve najbolj znani institu- ciji: Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in Računsko sodišče. DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDAJE JAVNIH NAROČIL Vsem naročnikom in ponudnikom je najbolj znana Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Člani sedanje sestave Državne revizijske komisije so bili imenovani z odlokom državnega zbora o imenovanju predsednika in članov Državne revizijske komisije, Uradni list RS, št.108/99- Državno revizijsko komisijo sestavlja pet članov: predsednica in štirje člani ter drugi strokovni sodelavci. Imenovana je bila na podlagi Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), za dobo petih let, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 78/99 in 90/99- Na podlagi tega zakona ureja pravno varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Njeno delo je ugotavljanje in varstvo ponudnikov glede pravilnosti postopkov, odloča v okviru zahtevka za revizijo in se ne ukvarja z vsebinsko pravilnostjo odločitve naročnika. Svoje odločitve izdaja v obliki sklepa, na katerega ni mogoče vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva. Možna je le tožba pred pristojnim sodiščem, in to le za povrnitev škode od naročnika. Skoda v tem primeru je mišljena le tista škoda, ki je nastala ponudniku glede samega postopka priprave ponudbene dokumentacije, plačilo stroškov Državne revizijske komisije, taks idr., nikakor pa ne škoda, ki jo ocenjuje ponudnik, ker ni bil kot najugodnejši ponudnik izbran za izvedbo posla. Svoje poslovanje pa državna revizijska komisija ureja na podlagi Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 55/2000). RAČUNSKO SODIŠČE Če Državna revizijska komisija ureja pravno varstvo ponudnikov glede postopkov oddaje javnih naročil, pa to ne velja za Računsko sodišče. Da Računsko sodišče lahko izvaja nadzor nad oddajo javnih naro~il, se naro~niki ne zavedajo dovolj, ker tega ZJN izrecno ne dolo~a. Ker je status javnega podjetja za distribucijo elektri~ne energije tak, da njegovo poslovanje neposredno sodi pod nadzor Ra~unskega sodi{~a, kjer ta opravlja nadzor in revizije nad njegovim poslovanjem, naj to ne bi bilo pozabljeno. V del poslovanja sodijo tudi oddaje javnih naro~il in nepravilnosti pri teh postopkih ni te`ko najti. Iz teh razlogov previdnost in natan~nost nista odve~. Ra~unsko sodi{~e lahko opravlja nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in u~inkovito rabo javnih sredstev. Ra~unsko sodi{~e ugotavlja zakonitost, ki se nana{a na preizkus skladnosti oddaje javnih naro~il s predpisi o javnih naro~ilih, torej Zakona o javnih naro~ilih in na tem zakonu temelje~ih podzakonskih aktih. Ugotavljanje zakonitosti terja tudi preizkus namembnosti porabe javnih sredstev, zato Ra~unsko sodi{~e preverja, ali so bila sredstva res namenjena za izvedbo javnega naro~ila in ali so bile kr{ene norme o namenski porabi sredstev. Poleg tega ugotavlja, ali je bilo javno naro~ilo izpeljano z minimalnimi sredstvi in ali je bil dose`en najbolj{i rezultat. To tako imenovano revidiranje lahko izvaja v vseh fazah oddaje javnih naročil (od ugotovitve potrebe po javnem naročilu do sklenitve in dokončanja del po pogodbi), kot tudi za nazaj. KAKO PRIDE DO REVIZIJE RAČUNSKEGA SODIŠČA Računsko sodišče sprejme sklep o izvedbi revizije, opravijo pa ga revizorji Računskega sodišča. Postopek začne Računsko sodišče po lastni presoji (možen je tudi na zahtevo ali prijavo), ki ga vnese v svoj letni program in določi, pri katerem revidirana! bo opravljena revizija, določi predmet revizije, vrsto revizije, cilj in predvideni čas za revizijo. Računsko sodišče izda sklep o izvedbi revizije. Ta sklep pa ne zadrži izvedbe oddaje javnega naročila, kot to velja za sklep državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija odloča na podlagi vloženih zahtev za revizijo, Računsko sodišče pa samoiniciativno. Računsko sodišče izda po opravljeni reviziji revizijsko poročilo. Glavne sestavine takega poročila so ugotovitve in mnenja, dostikrat tudi priporočila, s katerimi predlaga revidiran-cu izboljšanje pravilnosti poslovanja za gospodarnejšo in učinkovitejšo porabo javnih sredstev in izvajanje nalog. V pristojnosti Ra~unskega sodi{~a je tudi, da v primerih hudih kr{itev izda nalog za odpravo nezakonitih dejanj in predlog za razre{itev odgovorne osebe in ra~unovodje. Ta akta se izdata v obliki sklepov. Nalog Ra~unskega sodi{~a, izdan v obliki sklepa, sodi po Zakonu o izvr{bi in zavarovanju med izvr{ljive sodne odlo~be. Naj bo revizija notranja ali zunanja, za postopek oddaje javnega naro~ila pomeni oviro, ki podalj{uje roke in s tem povzro~a zamudo pri uresni~eva-nju zastavljenih ciljev. Vse strokovne komisije, ki jih naro~nik imenuje za izvedbo postopka oddaje javnega naro~ila, in vsi odgovorni v organizacijah naro~nikov naj svoje delo opravljajo natan~no in korektno, predvsem pa strokovno. Veliko la`je bo organizirati pravilno strokovno komisijo v ve~jih organizacijah, kjer je tudi ve~ kadra. V ve~jih te`avah se znajdejo manj{e organizacije, kjer ni {tevilnega strokovnega kadra za sestavo kakovostne komisije, ki bo pristojna za pripravo razpisne dokumentacije. V takih primerih bo verjetno najbolj{a odlo~itev, da se za pripravo razpisne dokumentacije pooblasti zunanja pravna ali fizi~na oseba, kot to dopu{~a ZJN. ROZALIJA SABO ob podelitvi certifikata ISO 14001 Od kde do dana[nje etre 33 Ob podelitvi certifikata ISO 14001 v ~etrtek, 30. novembra, je bil osrednji govornik v tovarni ETRA 33 – Energetski transformatorji mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske. Distribucija je eden izmed pomembnih poslovnih partnerjev, v njej pa se je za~el tudi zgodovinski razvoj energetskih transformatorjev v takratnih servisnih delavnicah Kranjskih de`elnih elektrarn. v 40 tridesetih letih so elektrifikacijo izvajale Kranjske de`elne elektrarne, ki so bile v lasti Dravske banovine, zato je preko njih tudi banovina uveljavljala svojo elektrifikacijsko politiko. Za prenos elektri~ne energije iz nove elektrarne v Velenju so KDE zgradile zvezni daljnovod napetosti 60 kV do ^rnu~ v dol`ini 65,5 kilometra in razdelilni transformatorski postaji Podlog in ^rnu~e s transformacijami 60/20 k V, ki sta bili slovesno odprti januarja 1932. Za~ela se je pospe{ena elektrifikacija z gradnjo razdelilnih daljnovodov napetosti 20 kV, leta 1932 do Kamnika in leta 1934 do Police pri Kranju, kjer je bila preko razdelilne transformatorske postaje Polica ustvarjena zveza med elektrarno Zavr-{nica in elektrarno Velenje. Tako je bila zvezana prva prenosna pot tistega ~asa. Kranjske de`elne elektrarne, predhodnice dana{nje distribucije, so bile pomemben elektrifikacijski dejavnik in so veliko pomenile v povezovanju elektrarn in graditvi elektroenergetskega sistema na Slovenskem. ^eprav je gospodarska kriza ovirala napredovanje elektrifikacije in je zanjo zelo primanjkovalo denarja, je vendarle napredovala. V letu 1933 so opravili ve~ pripravljalnih del in izdelali tudi ve~ na~rtov za posamezne vode in omre`ja. Kranjske de`elne elektrarne so servisno dejavnost iz @irovnice leta 1933 prenesle v ^r-nu~e, kjer so zaradi vse ve~je potrebe hitrega razvoja elektrifikacije ustanovile osrednjo servisno delavnico. Temeljna dejavnost je bila popravilo manj{ih transformatorjev, izdelava raznih jeklenih konstrukcij, progov-nih stikal, varovalnih podno`ij in druge elektro opreme. To je bila zibelka prvih elektrotehni~nih re{itev doma izdelanih naprav, ki je z nadaljnjim snovanjem in strokovnimi izpopolnitvami skozi obdobja proizvajala vedno zahtevnej{e elektroenergetske elemente in naprave. »Pomembna sprememba, povezana s sedanjo dejavnostjo, sega v leto 1951. Takrat se je podjetje preimenovalo v Jambor. Zgrajena je bila nova elektro delavnica in obnovljena stara. Podjetje se je reorganiziralo, kadrovsko okrepilo ter posodobilo proizvodno opremo. Dejavnost je bila usmerjena v serijsko proizvodnjo lo~ilk, varovalk in transformatorjev. Hotenje po snovanju in raziskavah se je obrestovalo. Leta 1954 je bil razvit in izdelan prvi transformator kot plod lastnega znanja. To je bil ~as inovacij, pogumnih na~rtov in vizije doma~ega teh-nolo{kega razvoja. Nastajala so jedra strokovnjakov, ki so bila gonilna sila posameznih delov elektroenergetskih elementov, tako v proizvodnji kot prenosu in distribuciji elektri~ne energije. Pomemben je bil tudi most povezovanja in izmenjave izku{enj. Iz tega so iz{la znana imena elektroteh-ni{ke stroke. Kot se je iz{olalo veliko kadrov v Majdi~evi elektrarni v Kranju, od in`. Grosa, in`. Kmeta, in`. Gregor~i~a in in`. Prihode, tako so iz ^rnu~ iz{la velika imena na podro~ju delovanja transformatorjev in prenosne tehnike, kot so bili dr. Jereb, in`. Hoffler, in`. Dolenc in drugi,« je mag. Drago [tefe orisal pomembno vlogo legendarnih strokovnjakov in tvorcev novih elektro-tehni~nih zamisli. Spomnil se je za~etkov, ko je kot in`enir na za~etku {estdesetih let v Elektrarni Sava Kranj vodil monta`o in stavljal v pogon za tisti ~as najve~ji transformator, zgrajen v tej tovarni 3000 V / 10.000 V, mo~i 3 MVA. Obseg proizvodnje je z leti nara{~al in narekoval novo prilagoditev, in leta 1966 je bila zgrajena nova tovarna na sedanji lokaciji, leta 1980 visokonapetostni laboratorij in leto pozneje {e proizvodna hala za polizdelke. Tovarna je bila usposobljena za proizvodnjo transformatorjev mo~i od 30 kVA do 150 MVA in obratovalno napetost do 220 kV. Rast tovarne je zastala v letih 1990 in 1991, v obdobju osamosvojitve. S politi~nimi spremembami je bil izgubljen trg nekdanjih republik in dr`av neuvr{~enih. »Kot predsednik Zdru`enja za enege-tiko pri Gospodarski zbornici Slovenije sem za svojo nalogo vzel, da slovenska tovarna transformatorjev ne sme umreti! Skupno smo na{li poti in re{itve za nov razcvet, na kar sem {e posebno ponosen! Leta 1997 je bila tovarna lastninsko preoblikovana v delni{ko dru`bo ETRA 33, Energetski transformatorji, junija 1997 je pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, sedaj pa smo pri~a {e nadaljnjemu koraku k okolju prijazni proizvodnji in podelitvi certifikata ISO 14001. Zaposleni v ETRI so z zavzetim delom, strokovnim pristopom, jasno opredelitvijo, spodbujanjem tehnolo{kih novosti in prilagajanjem trgu za~eli pove~evati proizvodnjo in zaposlenost. Tovarna transformatorjev je v vseh svojih obdobjih in organizacijskih oblikah ostala zvesta in jedro mo~nostne delovne elektrotehnike in kot sopotnik hkrati s svojimi izdelki podpirala razvoj elektroenergetike. Transformatorji ETRE zanimivosti Nova pridobitev ETRE je udarni transformator. pomenijo vrhunsko tehnologijo in se različnih velikosti in moči danes uporabljajo tako doma kot v tujini,« je dejal mag. Drago Stefe in pohvalil vzorno sodelovanje distributerjev, kupcev in proizvajalcev. Poudaril je poslovno, strokovno in kadrovsko povezanost, češ da nas druži prijateljstvo, isti namen in pripadnost elektrotehnični stroki in visoki kakovosti, ki se odraža pri končnem porabniku s kakovostno dobavo električne energije. K novemu dosežku je v imenu distribucijskih podjetij Slovenije čestital vsem zaposlenim in nosilcem naloge za pridobitev certifikata ISO 14001. DRAGO PAPLER ČAKAJOČ NA OKOLJEVARSTVENIKE Norveška vlada je v začetku decembra odobrila gradnjo elektrarne na plin, ki jo načrtuje podjetje Industrikraft Midt-Norge (IMN). Vendar pa dogovor o novi 800 MW elektrarni Skogn, ki naj bi stala 3,6 milijarde norveških kron, te še ni na dlani, saj pričakujejo nasprotovanja okolje-varstvenikov. Dobili so sicer dovoljenje od direktorata, ki nadzoruje onesnaževanje vode in zraka, vendar so, kot pravijo v IMN, že navajeni, da se okoljevarstveniki pritožijo na vsak podoben projekt, reševanje spora pa se potem zavleče tudi do pol leta ali več. Tako naj bi vlada že odobrila gradnjo dveh podobnih elektrarn, a niso dobili dovoljenj od zagovornikov zdravega okolja, čeprav bi nove elektrarne pomagale norveškemu gospodarstvu, saj jim ne bi bilo več treba uvažati energije iz evropskih termoelektrarn. Če bi pa jim le uspelo pridobiti dovoljenje, bodo zaceli graditi Skogn v prvi polovici leta 2002. Prva 400 MW enota naj bi tako začela delovati že čez dve leti, druga pa leto pozneje. Sicer pa bo morala nova elektrarna tekmovati z mnogo cenejšo energijo iz hidroelektrarn, ki oskrbuje večji del države. KAJ BO NASTALO IZ ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA? Avtomobili so eni največjih onesnaževalcev okolja, saj izgorevajo ogljikov dioksid Da bi preprečili še nadaljnje uničevanje okolja, poskušajo znanstveniki razviti vozilo, ki ga bo poganjal elektromotor oziroma akumulator. Mitsubishi je tako že leta 1999 predstavil avto na akumulator z ioni iz litija, ki lahko potuje s hitrostjo do 130 kilometrov na uro. Ford je razvil elektromobil Think, ki ga na Norveškem že prodajajo, v Washingtonu in Kaliforniji pa so prodal tudi že 500 primerkov njihovega elektro pickupa Ranger. Tudi General Motors je že kaj kmalu razvil prvi elektroavto. Leta 1996 je predstavil Electro-Sportcoupes EVI, toda kupilo gaje le 600 ljudi. Večkrat so se namreč pregreti, zato je GM začel razvijati nove modele. V Nemčiji ponujajo tako imenovani electric-Ka (e-Ka), na ameriškem trgu pa sta na voljo tudi že Honda EV (Electric Vehicle), in Nissan EV. Novost na trgu avtomobilov, ki jih poganjajo alternativna goriva, je Necar 5, ki gaje Daimler Benz predstavil novembra letos. Poganjajo ga posebne gorivne celice. 41 naravne Mangartski log in mo2nico Celomesečno deževje od srede oktobra do srede novembra je dodobra razmočilo tla po vsej Sloveniji. Posledice so bile najhujše na Bovškem. Izpod Mangartske planine sta se utrgala dva plazova, porušila pet domačij in vzela sedem življenj ter za nekaj časa razselila vasčane Loga pod Mangartom. Prvi plaz je odnesel zajetje za MHE Log pod Mangartom, drugi pa zasul MHE Možnico. betonski jez zajetja za MHE Log pod Mangartom. Dva dni pozneje je nekaj minut ~ez polno~ v dvajsetih sekundah prihrumel nov plaz izpod Mangartske planine po Mangart-skem potoku in Predelici v zgornji del Loga pod Mangartom in nadaljeval pot po reki Koritnici. Dolino je Plazovit materijal, ki je potoval po strugi reke Koritnice, je zasul MHE Mo`nico. 42 je utrgal 15. novembra v bli`ini odcepa za Mangart, na vi{ini nekaj ve~ kot 1.000 metrov. Del hribine je odneslo kilometer ceste proti Predelu. Gmota kamenja in zemlje je v Mangartskem potoku odnesla VOŠČILNICA Termoelektrarna Toplarna Ljubljana vsem poslovnim partnerjem želi vesele praznike in uspešno novo leto 2001. Tako kot v minulih letih, so se v podjetju odločili, da denar, namenjen novoletnim voščilnicam, raje podarijo v humanitarne namene. Glede na to, da se je v Posočju novembra zgodila ena najhujših naravnih nesreč pri nas, so tako sredstva v višini 150 tisoč tolarjev nakazali za odpravo posledic te nesreče. Roman Gasper~i~ in Franci ^opi Strojnico MHE Mo`nica je zalilo na prizori{~u petih poru{enih blato in jo v veliki meri uni~ilo. doma~ij sredi Loga pod Mangartom. zalilo {est milijonov kubi~nih metrov zemlje. Glavnina te gmote je spod-nesla pet doma~ij, v katerih je izgubilo `ivljenje sedem doma~inov. Man-gartski plaz je po koli~ini doslej najve~ji plaz pri nas. [e vedno pa vasi grozi najmanj 2,5 milijona kubi~nih metrov materiala, ki ga sku{ajo za-~asno zaustaviti z odvodnavanjem plazu. »Za 1,6 MW MHE Log pod Man- gartom, ki na leto proizvede 4 do 5.000 MWh električne energije, je plaz odnesel celotno zajetje, del kanala in prelivno polje. Podrl je tudi počitniško hišico in garažo ob zajetju. Ker ni dotoka vode po cevovodu do MHE Log v dolini, ta sedaj stoji,« pojasni posledice plazu na tej hidroelektrarni Roman Gasperčič iz HE Plužna, kjer imajo Soške elektrarne vzdrževalno skupino za vse MHE v Zgornjem Posočju. Zajetje bodo sanirali, ko bodo znani načrti za sanacijo mangartskega plazu, zato bodo strokovni delavci SENGa sproti spremljali sanacijo tega murastega toka izpod Mangarta. Plazoviti material, ki je počistil strugo Mangartskega potoka in Predelice in porušil domačije v Zgornjem Logu, je nadaljeval pot po rečici Ko ritnici. »Material je zasul zajetje Možnice s šest do sedemmetrskim nanosom. Zasul je tudi vtočni kanal, tri do štiri metra visoke naplavine pa so zaobje-le tudi elektrarniško zgradbo,« nadaljuje opisovanje posledic plazu FranciČopi. Sanacijo brežine ob MHE Možnica so začeli gradbeni stroji že v začetku decembra. Najprej je bilo treba odmašiti iztočni kanal, zatem urediti brežino na desnem bregu Koritnice, kamor bodo prenesli material z levega brega in okolice elektrarniške zgradbe. Po besedah obeh sogovornikov so stroji v notrajnosti elektrarne popolnoma uničeni. Dva metra visoka voda in blato sta opravila svoje pri avtomatiki elektrarne. Železne mreže na oknih so preprečile vdor kamenja v zgradbo. Uničeno je skladišče in akumulatorske baterije. Od obstoječe opreme bodo ostale uporabne edino turbine. Je pa ostala skoraj nepoškodovana počitniška hišica z dvema apartmajema v neposredni soseščini elektrarne. Naš sogovornik Franci Čopi je bil med tistimi bovškimi gasilci, ki so takoj po polnočni tragediji prišli reševat ljudi v Log. Najprej je pomagal cele dneve, potem manj. Kot izkušenega gorskega reševalca so ga uporabili za reševanje živine s helikopterjem. Pravi, da je bil plaz kot lava, samo da ni bil vroč. Se štirinajst dni po mangartskem plazu je bilo blato mokro in udirajoče. MINKA SKUBIC mangartska usoda Ne daj se, Do nedavna sem poznala samo enega Romea. Tistega, ki ga poznate tudi vsi vi, Shakespearovega. Sedaj poznam {e enega, manj literarnega in bolj resni~nega. Oba dru`i nesre~na usoda. Tega zadnjega, bi vam rada predstavila. Na{ega Romea iz Loga pod Mangartom, ki dela v HE Plu`na So{kih elektrarn, je `ivljenje `e doslej ve~krat preizku{alo. Trdna volja mo`a srednjih let izpod Mangartske planine in strokovna pomo~ osebja bolnice v Idriji sta premagali odvisnost od `lahtne kapljice. Na idrijskem hribu je spoznal nov motiv in smisel `iv-ljenja, na{el si je sopotnico s podobno usodo. Premagala je alkohol, zakon z alkoholikom, odtujitev dveh deklic, in z Romeom dobila nov zalet za obetavnje{i jutri. Sredi novembra sta si na{la podnajemni{ko stanovanje v Zgornjem Logu pod Mangartom in na~rtovala skupno `ivljenje z obema deklicama. Pa je pri{el 17. november in polno~ni plaz z Man-gartske planine je spodnesel hi{o, v kateri so nameravali skupaj `iveti Romeo, Zlatica in deklici, ki jim doslej `ivljenje ni prizana{alo. [e ~etrt ure pred plazom je Zlatica likala perilo. Romeo je tisto no~ skupaj z drugimi va{kimi gasilci opazoval gibanje prvega plazu izpred dveh dni. Sedaj je Romeo ponovno na za~etku. Ko smo si skupaj ogledovali posledice plazu v Logu pod Mangartom, se je sem in tja nasmehnil in pokazal svoje lepe bele zobe. Takrat njegove Zlatice {e niso na{li, so pa jo deset dni zatem. Zato mu roke za so~utje in pogum nisem stisnila. So pa mi ostale misli nanj in na obe siroti. Romeo, bralci Na{ega stika ti `elimo mo~i, da se bo{ postavil po robu kruti usodi. Verjamemo vate, da bo{ zmogel premagati tudi to preizku{njo in nam vsem pokazal, kako se re{ujejo resni~ne te`ave. Sre~no, Romeo, in ne daj se. Mi smo s tabo v srcih. MINKA SKUBIC stoletje elektrike Dokumenti bohinjskih predvojnih gradenj Listam po porumenelih listih in zapra{enih na~rtih, ki mi jih kustosi prina{ajo v skrivnostnih {katlah, fasciklih in mapah, ki so bile zlo`ene na policah velikih soban. Vonj po preteklosti daje slutiti vrednost dokumentov, ki jih jemljem v roke in prebiram. I{~em avtenti~ne zgodovinske vire, pred o~mi se mi odpirajo drugi {e neodkriti zakladi preteklosti. Med tipkanimi ~rkami spisov, originalnimi `igi in li~nimi rokopisi ugledam sheme in na~rte v tistem daljnem ~asu predvidenih gradenj. Izpisujem si podatke najdenih dokumentov, s katerimi podo`ivljam ~as, ki se je `e odvrtel. R 44 umena mogo~na Grubarjeva pala~a v Ljubljani iz leta 1773 ob istoimenskem kanalu z ozadjem ljubljanskega gradu na hribu mi s svojim portalom nad vhodom in baro~nimi okraski nad {tevilnimi okni ~elne fasade daje vtis bogastva preteklosti. Le kaj se skriva v notranjosti te prostorne stavbe? Nekaj posebnega je z notranjimi poslikavami s {tukaturnimi okrasi na stopni{~u, v sobah in fresko nad stopni{~no kupolo. Predstavlja biser me{~anskega baroka iz zadnje ~etrtine 18. stoletja, ki ga dopolnjuje {e poslikava v ~italnici iz prve polovice 19. stoletja. V Grubarjevi pala~i na Zvezdarski 1 v Ljubljani ima prostore Arhiv Republike Slovenije. Neprecenljivo narodno bogastvo ima arhiv RS, ki skupaj hrani 1.900 fondov in zbirk od 11. stoletja do danes v skupnem obsegu preko 19.000 teko~ih metrov gradiva z okrog 220 milijoni dokumentov. V Arhivu Republike Slovenije sem v Tehni~nem oddelku Banske uprave Dravske banovine za obdobje 1919-1941 zasledil tri do zdaj neznane dokumente, ki se nana{ajo na bohinjsko predvojno elektrifikacijo. VODOPRAVNA KONCESIJA Okrajno glavarstvo v Radovljici s podpisom okrajnega glavarja dr. Vavpoti~a je 8. avgusta 1923 pod {tevilko 13979/23 objavilo razglas z naslednjo vsebino: »Kranjske de`elne elektrarne so zaprosile za podelitev vodopravne koncesije in za obratovalno dovoljenje za svojo elektrarno v Savici ob~ina Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Okrajno glavarstvo razpisuje o tem na podlagi zadevnih dolo~b vodopravnega zakona za de`elo Kranjsko ter obrtnega reda komisijonalen ogled in obravnavo na licu mesta na dan 22. avgusta 1923 s pri~etkom ob 9. uri dopoldne pri elektri~ni centrali. O tem se obve{~ajo vsi interesenti in meja{i s pozivom, da podajo svoje morebitne ugovore, ako ne `e preje bodisi ustmeno, bodisi pismeno pri podpisanem glavarstvu, najkasneje pri tej komisiji, sicer bode glavarstvo izdalo zapro{eno dovoljenje, ako temu ne bodo nasprotovale ovire javnopravnega zna~aja. Zadevni na~rti so do dneva komisije na vpogled pri Gradbeni direkciji v Ljubljani.« GRADBENO PODJETJE ING. JOSIP DEDEK UREJA STRUGO SAVICE Med spisi gradbenega podjetja ing. Josip Dedek, mestni stavbenik iz Ljubljane je ohranjena korespondenca ponudb za pridobitev dela pri de`elni elektrarni Savica pri Bohinjski Bistrici v rokopisni obliki, tipkanem prepisu in z ilustrirajo~imi skicami. Na ugledno ravnateljstvo de`elne elektrarne @irovnica je gradbeno podjetje ing. Josip Dedek poslalo 3. maja 1926 dopis: »Ozirajo~ se na Va{e cenjeno vabilo k ofertaciji za pripravo obsto-je~ih stebrov, ki nosijo most, oziroma tla~no cev za hidrocentralo na Savici, ~astim si Vam predlo`iti svoje dve predmetni ponudbi in sicer: akordno in re`ijsko. Vsaka zase vsebuje vsa dela, ki so potrebna, da se zavarujejo stebri in obre`je pred nadaljnjim spodjedan-jem. Moj zastopnik strokovnjak je imel dne, 28. 4. 1926 priliko na licu mesta ugotoviti, da tvori najnevarnej{o to~ko celega mostu steber {t. 5 ter je konsta-tiral, da ni omenjeni steber monoli-ti~na skala, pa~ pa veliki skalni naj-denec (Findling), kateri stoji na svojem `e mo~no spodjedenem koni~astem koncu zelo labilno. Vsled tega preti nevarnost, da se pri neugodnih razmerah ob visoki vodi steber prevrne. Neobhodno potrebno je tudi, da se preto~ni profil struge s pomo~jo raz-streljevanja velikih najdencev raz{iri in vodotok odvrne od izpostavljenih stebrov. Dobavni rok: Zavezujem se izvr{iti predvideno adaptacijo strokovno, solidno, tekom 20 delovnih dni. Pla~ilni pogoji: Pri naro~ilu 1/3 prora~unskega zneska, preostale 1/3 po dovr{itvi dela. V nadi, da Vam bode ena izmed teh dveh ponudb ugajala, pri~akujem z zanimanjem Va{e cenjeno naro~ilo ter bele`im z izrazom odli~nega spo{tovanja.« Ponudba je obsegala razstreljevanje skale – naj-dencev v hudourniku Savice in velike skale (Findlinge) na levem bregu med 5. in 6. stebrom, povpre~no 60 kubi-~nih metrov v re~i{~u in 40 kubi~nih metrov na bregu na vsem delu in gradivu, kakor tudi z vsem razstrelivom in odrom; podbetoniranje stebrov 3, 4 in 5 z napravo potrebnega opa`a; podbetoniranje betonskega in kamnitega zidu med stebri 2, 3, 4 in stebra 6; izdelava naprave novega jezu iz 70 kubi~nih metrov betona, ki naj se oblo`i z vlitim, mo~nim kamenitim tlakom, in sicer med stebroma 4 in 5 ter med stebrom 5 in bregom na vsem delu, gradivu in odru; izdelava naprave 50 centimetrov, mo~nega tlaka na levi obre`ini v naklonu 1:1 iz zdravega lomljenega kamna, podno`ek, ki se nahaja v vodi, pa solidno fundirati na vsem delu in gradivu ter izdelava zajetja in provizori~no odvajanje vode ter prelo`itev toka hudournika v znesku 38.000 dinarjev. V opombi ponudnik navaja, da so navedene cene kalkuli-rane pod pogojem, da preskrbi ravnateljstvo de`elne elektrarne prevoz orodja in cementa od postaje Bohinjska Bistrica do elektrarne in po do-vr{enem delu zopet k postaji. Dalje doda ravnateljstvo brezpla~no franko stavba potrebni les za odre in zajetje. Po dovr{enem delu ostane les last ravnateljstva, ki ga lahko uporabi za popravilo lesenih rak. Za delavce in za deponiranje cementa preskrbi ravnateljstvo brezpla~no primerno sta- novanje oziroma barako v bli`ini stavbe. V re`ijski ponudbi gradbeno podjetje preskrbi ves potrebni inventar, strokovno vodstvo in profesijonaliste (enega polirja dva do tri zidarje). Stavbevodja strokovnjak se bo delegiral stalno le prvi teden na licu mesta, drugi in tretji teden pa bo isti le po potrebi delo nadzoroval. Ravnateljstvo elektrarne naj bi preskrbelo preostale po-mo`ne delavce, pribli`no {est, ter dodalo brezpla~no franko stavba potrebno gradivo in preskrbelo barako ali primerni prostor za delavce in za skla-di{~e gradiva. Nadalje bo dalo ves potrebni les za zajetje, odre in opa` podjetniku na razpolago. Fakti~ne `e-lezni{ke vo`nje za osebje in inventar nosi stavbeni gospodar. Za vodstvo, za prispevke bolni{ke blagajne in zavarovalnine, za davke in obrabo inventarja prizna stavbeni gospodar 25 odstotkov re`ijskega pribitka na mezde vsega pri tem delu zaposlenega osebja, katero se vodi v pla~ilnih polah. Pri tem je do-lo~il osnovno ceno za enoto po po- sameznih poklicih, ki jih ra~una takole: stavbevodja 20 din na uro, polir 9,50 din na uro, zidar 7,50 din na uro, betoner, delavec 4,50 din na uro. Kranjske de`elne elektrarne iz @irovnice so `elele pojasnilo ponudbe, zato do 14. maja 1926 naslovile Gradbenemu podjetju ing. Josip Dedek v Ljubljani, Vo{njakova ul. {t. 4, dopis s {t. 593 s podpisom ing. Fr. Vengoje z naslednjo vsebino: Z ozirom na va{o cenjeno ponudbo z dne, 3. maja t.l. `eli na{a vrhovna uprava, da slede~e to~ke v akordni ponudbi natan~-neje precizirate. Glede razstreljevanja najdencev je precizirati, da obsega to razstreljevanje vse kamenje ob mostu, v kolikor bi bilo to razstreljevanje po mnenju ravnateljstva potrebno. Pri pozicijah 2., 3., 4 je potrebno to~no navesti razmerje cementa (Mi-schungsverhaltnis). Nadalje je to~no ozna~iti »vliti mo~ni kamenski tlak«, s katerim se ima betonski jez oblo`iti. (Na~in zidave, ev. Je prilo`iti pre~ni prerez). Pri poz. 5 je enako ozna~iti natan~nej{i na~in zidave tega obse`nega zidu ter precizirati, kaj se smatra pod »solidno fundacijo«. Prosimo, da prejmemo ta pojasnila najkasneje sigurno do srede dopoldne, ker si bo v ~etrtek na{a vrhovna uprava z velikim `upanom ogledala omenjeni most. Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek je 16. maja 1926 z iz~rpnim pojasnilom in dodatnimi skicami profila jezu, obre`ine in vrisom najdencev odgovorilo na zastavljena vpra{anja KDE: »Potrjujem hvale`no prejem Va{ega cenjenega dopisa z dne, 14.5.1926 ter se ~astim sporo~iti Vam slede~e: Kubatura najdencev se je ugotovila povpre~no in obsega vse najdence, ki ovirajo vodotok. V slu~aju pa, da `elite, da se kubatura najdencev to~no ugotovi se isto lahko {e pred za~etkom dela sporazumno z Vami ugotovi, oziroma dolo~i, njih kubatura zmeri in stavi po na{i enotni ceni v prora~un. Pri poz. 2., 3. in 4. se bode me{anje betona vr{ilo v zmesi 1: 7. Glede izpeljave profila betonskega oz. tlakovanega jezu prilagam tozadevno skico s profilom jezu. Pri poz. 5. je na~in zidave 50 cm mo~nega tlaka razviden iz skice. Glede fundacije pripominjam, da se bo fundiral podno`ek obre`ine najmanj 50 cm pod staro strugo, podno`ek sam se nasloni na velike najdence, ki se pridobijo iz struge v slu~aju, da se ne naleti nanje na licu mesta pri kopanju.« Zadnji dokument iz ~asa urejanja struge Savice je odgovor ing. Josipa Dedeka dne, 28.8.1926 KDE: »Na cenjeno dana{nje vpra{anje Va{ega velespo{tova-nega gospoda ravnatelja usojam si vam sporo~iti, da so enotne cene mojega prora~una z dne, 3. maja oz. 16. maja t.l. spremenijo, ako se bode pri betoniranju me{alo 1 : 6 na mesto 1 : 7 in sicer pri to~kah 2., 3. in 4., kakor sledi: … Druga~e veljajo `e navedene enotne cene oziroma pogoji predmetne ponudbe.« Kako se je izvedla gradnja niso ohranjeni dokumenti. Dejstvo je, da je sanacijo izvedlo gradbeno podjetje ing. Josip Dedek, ki je v tistem ~asu med svetovnima vojnama imelo visoke reference za raznovrstne gradbene storitve. V ohranjenem delu dokumentov in listin je natan~ni popis gradenj, korespondenca, popisni listi o delu na gradbenih objektih, {e posebno pa so zanimivi izredno dovr{eni na~rti. Iz ohranjenih dokumentov, ki se nana{ajo na urejanje struge Savice, lahko ugotovim, da sta bila oba KDE in ing. Josip Dedek spretna pogajalca in ponudnika. V spisih Gradbenega podjetja ing. Josip Dedek so med drugim raznoraznimi deli tudi elektrarni{ki objekti in naprave Elektrarne Vinko Majdi~ Kranj, Elektrarne Zasip KID, Lon~arjeve `age pri Sv. Ani, hidrocentrale 45 85 let elektrifikacije iz HE Zavr{nica 46 Fu`ine – Su{ik, elektrarne na Savi pri Litiji, elektrarne na potoku Hubel pri [turjah, kabel Sv. Ana, projekt Sava – Vintgar, Jugo~e{ka Kranj in elektrarne Savica. TRANSFORMATORSKA POSTAJA V UKANCU V Arhivu republike Slovenije je v spisu {t. 6028/2-35 z dne 1. septembra 1935 ohranjena edina odlo~ba takratnih oblastnih uradov za zgraditev elektroenergetske naprave med obema vojnama v Bohinju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana je v dopisu oddelka VIII. {t. 4497/2 dne 23. Avgusta 1935 izdala Kranjskim de`elnim elektrarnam odlo~bo z odobritvijo gradnje projektirane zgradbe nove transformatorske postaje na Ukancu v Bohinju na mestu dosedanje, ki je bila postavljena na drogu. O tem projektu se ni izvr{ila komisijska obravnava, ampak je arhitektonski izvedenec kraljeve banske uprave pregledal prostor za nameravano zgradbo in na mestu samem ugotovil tehni~ne pogoje za zgradbo. V okviru splo{nih pogojev je predpisala, da se mora zgradba transformatorske postaje izvr{iti to~no po na~rtu in detajlnih navodilih danih pri krajevnem ogledu, {e posebno glede kritine s skodlami, oblikovanja ~elnih sten pod streho, uvodov elektri~nih vodov in podstavka iz kamna. Po izvr{itvi pogojev mora investitor zaprositi za uporabno dovoljenje. V pravnem poduku odlo~bodajalec navaja, da je zoper to odlo~bo dopustna prito`ba na ministrstvo za trgovino in industrijo v 15 dneh po vro~itvi. V gradivu spisa je rokopis z dne 12. avgusta 1935, ki je bil namenjen ing. Josipu ^ernivcu, tehni-~nemu svetniku za gradbeno in cestno upravo, ki pravi, da proti izdaji gradbenega dovoljenja za transformatorsko postajo v Ukancu ni iz elektro-teh-ni~nega stali{~a ugovora, ~e se izpolni pet pogojev. Odklopilo pred transformatorjem mora biti tropolno, pre-zra~evanje transformatorske postaje mora biti tako urejeno, da stoji transformator v toku sve`ega zraka. Za{~itne mre`e morajo biti oddaljene od toko-vodnih `ic najmanj 280 milimetrov, medsebojna razdalja `ic pa mora zna{ati najmanj 180 milimetrov, razdalja med za{~itno mre`o in nasprotno steno mora zna{ati najmanj 1 meter. V vseh podrobnostih pa mora biti monta`a izvedena strogo po predpisih Zveze nem-{kih elektrotehnikov iz leta 1935. Iz nadaljnjega sporo~ila je razvidno, da je lokacijo nove zgradbe transformatorske postaje v Ukancu na kraju samem dolo~il ing. ^ernivec. DRAGO PAPLER Zavr[nica te^e Petindvajsetega februarja 1915 je prvi~ stekel tok v elektri~ne daljnovode iz hidroelektrarne Zavr{nica pri @irovnici. Datum, ko se je za~ela mno`i~na elektrifikacija takratnih Kranjskih de`elnih elektrarn KDE, bi lahko postal praznik gorenjske elektrodistribucije. V 85 letih je postala elektrika nepogre{ljiva, spremljajo~a in najpomembnej{a veja gospodarstva. Prva Kranjska de`elna elektrarna v obratu. Prva na{a de`elna elektrarna na Zavr{nici je pri~ela svoj obrat. Tako je na prvi strani poro~al ~asopis Slovenec, politi~ni list za slovenski narod, 27. februarja 1915. »Bilo je zares nujno potrebno, da je kranjska de`ela vzela na svojem ozemlju v roke elektri~no akcijo, ta najnovej{i faktor sedanjega gospodarskega `ivljenja. Na celem svetu je elektri~na mo~ postala gibajo~a sila gospodarskega `ivljenja in je segla v naj{ir{e ljudske sloje. Sosednje dr`ave so jo znale `e pred desetletji upre~i v voz svojega napredka z najve~jim uspehom. Tudi ^asopis Slovenec je prinesel novico o elektrarni Zavr{nica. v na{i dr`avi si je elektrika priborila od leta do leta va`nej{e mesto v gospodarskem razvoju. Po treznem poudarku je kranjski de`elni zastop zapo~el svojo akcijo, katere prva etapa je sedaj dovr{ena na Gorenjskem,« je zapisal dr. Evgen Lampe, takratni ~lan de`elnega zbora, ki je dal predlog za izgradnjo elektrarne. Namre~ znano je bilo njegovo mnenje, da bodo Slovenci vzdr`ali samo, ~e bodo gospodarsko mo~ni, pogoj za gospodarsko rast pa so videli v elektrifikaciji. »Turbine se vrte, stroji delujejo in lu~ se je zasvetila. @e sedaj je marsikateri nasprotnik de`elne elektrarne postal njen prijatelj in odjemalec. Kar je zdravega in zlobnega, zmaguje samo od sebe. Naprava je v tehni~nem smislu tako vzorna, da `e sedaj u`iva priznanje poklicnih strokovnjakov. Pa tudi gospodarski razvoj je `e zagotovljen. Dasi stopamo v obrat v najneugodnej{em ~a-su, ki si ga je mogo~e misliti, se ogla{a `e toliko odjemalcev, da gledamo popolnoma mirno v bodo~nost. Nastala vojska nam je delo pa~ zakasnila za ve~ mesecev, a ustaviti ga ni mogla. To je bilo. Pri{el bo mir, pri{el bo nov ~as razvoja, pri{la bo, kakor upamo, bolj{a doba, v kateri bodo de`elne naprave slu`ile kot mogo~en faktor vseob~ega napredka v na{i de`eli!« Zgodovinske korenine za~et-ka obse`ne elektrifikacije segajo v ~as pred 85 leti, ko je steklo obratovanje HE Zavr{nica pri @irovnici, ki je bila prva elektrarna, zgrajena v {iroko zastavljeni akciji za elektrifikacijo pode`elja. Prvi agregat je za~el obratovati decembra 1914 za potrebe razsvetljave gradbi{~a in za ~rpalke, v daljnovode pa je tok stekel 25. februarja 1915, drugi agregat je za~el obratovati sredi avgusta leta 1915. Z zgraditvijo daljnovodov in omre`ja je stekla javna elektrifikacija v {ir{em obsegu v zgornjem delu Gorenjske. Elektrifikacija krajev od elektrarne Zavr{nica do Jesenic oziroma od Hru{ice do Radovljice in Brezij ter do Bleda in Gorij s pribli`no 50 kilometrov daljnovoda 10 kV in 50 kilometrov omre`ja, priklju~enega na 35 transformatorskih postaj, pomeni za~etek splo{ne elektrifikacije na Slovenskem. DRAGO PAPLER strokovna posvetovanja Konferenca o elektronskem V Velenju je 6. decembra potekala konferenca z naslovom »Elektronsko delo kot del mre`ne ekonomije«. V okviru operativnega programa uvajanja dela na domu in dela na daljavo sta ga organizirala Pospe{evalni center za malo gospodarstvo in podjetje A.L.P. Peca, d.o.o. Omenjena konferenca je bolj ali manj uspe{no pokazala, da v Sloveniji sledimo oblikam tovrstnega dela ali vsaj razmi{ljamo o njih. V svojih prispevkih so to na svoj na~in ponazorili vsi sodelujo~i. T ako je v uvodnem pozdravu udele-`encem dr. Pavle Gantar kot bodo~i minister za informacijsko tehnologijo poudaril, da tudi pri nas minevajo ~asi, ko se je ve~ ljudi ukvarjalo z raziskovanjem kakor pa z izvajanjem dela na daljavo. Sre~ko Meh, `upan Velenja, je izpostavil pomen informacijske tehnologije za dosedanji in tudi prihodnji razvoj Velenja. Za njim je spregovorila {e Mateja Me{l iz Pospe{evalnega centra za malo gospodarstvo. Dodala je, da sre~anje v Velenju ni naklju~je, `e zavoljo obetavnih usmeritev v smeri Velenja kot elektronskega mesta, ki jih je v svojem govoru podal velenjski `upan pred njo. V nadaljevanju je Horace Mitchell, predsednik European Telework OnLine, predstavil svoj prispevek z naslovom »Mre`na ekonomija« in v njem predvsem odprtost mo`nosti, ki jih le-ta ponuja, ob tem pa kot primer navedel tipe ljudi, ki v tej ekonomiji sodelujejo in kateri vsak zase predstavljajo dejavnik, ki zaradi svoje naravnanosti in odnosa do sprememb v tej ekonomiji nastopa razli~no uspe{no. Josef Hochgerner iz dunajskega Centra za inovacije je nato v okviru zaposlitvene politike Evropske unije predstavil vrsto {tudij primerov uspe{nih avstrijskih projektov na podro~ju zaposlovanja, pove- zanih z oblikami elektronskega dela. Za njim je Stanko Blatnik iz In{titu-ta za simbolno analizo ob~instvo posku{al prepri~ati s prispevkom »Ali lahko [ale{ka dolina postane Silicijeva dolina?!« in pri tem navedel lastne izku{nje iz potovanja po Zdru`enih dr`avah Amerike. V drugem delu je Niko Schlamberger iz Slovenskega dru{tva Informatika predstavil koncept »ECDL v Sloveniji«. Gre za obliko mednarodnega potrdila, ki ga v vse ve~ dr`avah Evropske unije podeljujejo za osvojena in izkazana ra~unalni{ka znanja. Navedeno potrdilo, ki zlagoma prehaja v mednarodno in globalno (koncept sprejema ve~ kot 58 dr`av, med njimi tudi Zdru`ene dr`ave Amerike in Kanada, pa tudi Avstralija) je neodvisno od vrste programskih paketov, njegovo vse {ir{e priznavanje in uveljavljanje po svetu pa imetnikom tega potrdila omogo~a tudi vse ve~jo delovno mobilnost, kar v kontekstu elektronskega dela lahko postane tudi konkuren~na prednost novih delavcev na daljavo (pri ~emer pa seveda bolj od osvojenega potrdila {tejejo rezultati dela). Veliko polemike je v nadaljevanju spro`il Matej Stra-hovnik iz Izobra`evalnega centra elektrogospodarstva Slovenije, ko je po prikazu odmevnega DVD spota o Izobra`evalnem centru predstavil svoje videnje primerjave izobra`evan-ja na daljavo s tovrstnim delom, ki je aktualno zlasti zaradi tega, ker v svetu prav posredovalci znanja na daljavo postajajo delavci na daljavo `e po definiciji. Polemika, ki je temu sledila in se ni polegla niti po predstavitvi Bena [terna iz celjske Sinergije (slednji je predstavil projekt digitalnega podpisovanja z naslovom »Napredna interaktivna digitalna administracija«), je pokazala osnovno nerazumevanje pomena in vloge konceptov nekaterih sodelujo~ih in udele`encev, `al pa je ostala nedore~ena tudi zaradi tega, ker prav nih~e od sodelujo~ih pred njim drugim udele`encem konference v svojih prispevkih ni razjasnil temeljnih zna~ilnosti elektronskega dela in torej ni bilo povsem jasno, o ~em v nadaljevanju sploh te-~e beseda. Tako se je pokazalo, da je konferenca ostala predvsem na ravni besed in da so se izjalovila pri~akovanja vseh tistih, ki so od navedenega sre~anja pri-~akovali tudi konkretne napotke in primere elektronskega dela v praksi. Pokazalo se je, da sicer o tej tematiki veliko vemo, vsekakor pa veliko ve~, kot pa si o tem eminentni gostje iz tujine predstavljajo. Obveljal pa je vtis, da je na prakti~nem podro~ju elektronskega dela v Sloveniji malo storjenega, kar zagotovo ne ustreza resnici, {e zlasti pa tistemu, kar je bilo v tej smeri predstavljenega in videnega na leto{njem Infosu, na katerem je svoje videnje navedene tematike skupaj z Jarom Bercetom iz Slu`be RS za evropske zadeve ve~ kot uspe{no predstavil tudi Ale{ Per{in, direktor Elesovega sektorja za teleinformatiko. Kljub temu pa navedene konference ne moremo `e vnaprej ozna~iti kot neuspe{ne. Pokazala je, da kot ne obstaja ena oblika elektronskega dela, tudi ne obstaja enoten koncept prehoda na omenjene oblike dela. Obenem pa je opozorila tudi, da tovrstne oblike dela {e nimajo pravega mesta v delovni zakonodaji in da je Slovenija v zakonodajnem pa tudi infrastrukturnem pogledu pri tem v marsi~em {e na za~etku. Glede na navzo~nost prihodnjega ministra za informacijsko tehnologijo predstavlja ugotovljeno stanje vsekakor dobro znamenje in ~e bo tudi sam usmeril svoja prizadevanja v to smer, potem zagotovo ne bo zgre{il poti. MATEJ STRAHOVNIK 47 z mi{ko po Internetu KRAEJLEEVKNTARIz ^NaAnka Kot smo zadnji~ spoznali, je prenos podatkov po dostopovnih elektri~nih vodnikih (Power Line Transmission — PLT) ena od najsodobnej{ih tehnik za komunikacijsko povezovanje kon~nih naro~nikov s telekomunikacijskim (TK) omre`jem. @al pa komercialni razvoj in tr`na uresni~itev tehnike PLT {e vedno visi na nitki, kajti navdu{enje nekaterih elektroenergetskih dru`b po svetu, ki so {e pred dvema letoma videle v PLTju veliko mo`nost za zaslu`ek, se je v zadnjem letu precej ohladilo. Tehnika PLT zagotavlja digitalno telefonijo in podatkovni prenos med nizkonapetostnim transformatorjem v elektri~nem dostopovnem z omre`ju ter kon~nim uporabnikom podjetjem. D 48 o transformatorja mora biti napeljan komunikacijski vod, obi~ajno temel-je~ na opti~nem vodniku, ki je priklju~en na podatkovni pretvornik ob transformatorju. Ta pretvarja TK-signale in pravilno usmerja podatke uporabnikov iz elektri~nega omre`ja v TK-hrbtenico in obratno. Prednost elektrovodni{kega dosto-povnega omre`ja pred drugimi tehnikami za {irokopasovni dostop do TK-hrbtenice je vsekakor dejstvo, da so res skoraj vsa stanovanja in pisarne v Evropi elektri~no o`i~ene in lahko vsaka napetostna vti~nica postane priklju~ek na krajevno omre`je ali pa na internet. Seveda se za tehniko PLT najbolj zanimajo prav elektroenergetske dru`be, in to zato, ker so `e lastnice telekomunikacijske podstati, torej `ic – vodnikov ter njihovih nosilcev in kanalov, kar jim lahko zagotavlja mo~an polo`aj na trgu telekomunikacij. Sistem PLT, ki ga je angle{ka dru`ba Nor.Web lani jeseni opustila, je deloval le kot zunanje omre`je od naro~nikove razdelilne omarice z elektri~nim {tevcem do nizkonapetostnega transformatorja. Po drugi strani pa dana{nji sistemi za elektro-vodni{ko dostopovno omre`je delujejo hkrati kot povezave z zunanjo TK-hrbtenico in kot notranje krajevno omre`je, ki lahko povezuje vse »pametne naprave« in ra~unalnike na domu ali v pisarni, ki so priklju~ene gospodinjstvom ali malim na elektri~no omre`je. To pomeni, da bi vsak uporabnikov PC ali telefonski aparat s posebnim omre`nim vmesnikom imel dostop do interneta oziroma do javnega telefonskega omre`ja. Glavna ovira za {irjenje tehnike PLT na evropskem trgu krajevnega TK-dostopa pa niso premajhne tehni{ke zmo`nosti ali celo previsoka cena tehnike, temve~ precej{nja zmeda v dr`avnih regulativnih dolo~ilih in standardih za uporabo visokih frekvenc za telekomunikacije v elek-tri~nem omre`ju. Novi TK-ponudni-ki prenosa po krajevnih elektri~nih zankah morajo namre~ pridobiti vsa potrebna dovoljenja od evropskih regulativnih TK-teles oziroma TK-agencij. Kot sem `e omenil, bi elek-tropodjetja za {irokopasovni prenos podatkov po elektri~ni napeljavi morala uporabljati frekven~na ob-mo~ja med 1 MHz in 40 MHz, ki pa so doslej pripadala policiji, kontroli letenja in radioamaterjem, ti pa niso navdu{eni nad novimi sosedi v elektromagnetnem (EM) spektru. Delovanje PLTja seveda ustvarja dodatne EM motnje v krajevnem distribucijskem omre`ju, ki lahko motijo uporabnike radijskih komunikacij, kot sta vojska ali policija. V nekaterih evropskih dr`avah predstavniki TK-agencij, proizvajalecv opreme PLT in elektrodistribucijskih podjetij oziroma njihovih telekomovskih enot skupno `e oblikujejo pravilnike in dolo~ila za dodeljevanje frekvenc in za EM-zdru`ljivost opreme. Ta dolo~ila naj bi, po napovedih najbolj optimisti~nih TK-izvedencev, prerasla v vseevropske standarde `e v prvi polovici leta 2001. Le z jasnimi zakonskimi dolo~ili in standardi bodo novope~eni ponudniki elektro-podatkovnih zank lahko v Evropi za-~eli enakopravno tekmovati z dobavitelji drugih zvrsti krajevnega TK-dostopa, kot sta `i~na ISDN in ADSL ter radijski WLL. Kljub zadr`anosti {tevilnih poznavalcev evropskega telekomunikacijskega trga do tehnike PLT, pa se je v zadnji polovici leta le nabralo nekaj podjetij, ki vneto presku{ajo komunikacije po krajevni elektri~ni zanki. Med njimi so denimo, nekdanji finski teleko-movski monopolist Sonera, galski France Telecom ter dru`ba Enel v Italiji in Endesa v [paniji. Prav tako so vzeli podatkovni prenos PLT pod drobnogled tudi v azijskih telekomih, in sicer v Singapurju in Hong Kongu. Prav dru`ba Sonera je sredi leto{njega oktobra napovedala dva »terenska« preskusa elektrovodni{-kega dostopovnega omre`ja skupaj s finskim elektropodjetjem Jyvaskyla Energy in novonastalim nem{kim podjetjem Oneline AG. To izdeluje opremo za sisteme PLT, ki omogo-~ajo tako povezavo z zunanjim TK-omre`jem in internetom kot tudi vzpostavitev in delovanje notranjega hi{nega omre`ja. Vse tri dru`be so dogovorjene, da bodo za~ele skupaj ponujati tr`no storitev PLT v letu 2001, ~e le bodo preskusi uspe{ni. Preverjanje delovanja PLTja na Finskem pa je le del ofenzive ponudnikov krajevnih omre`ij PLT na evropskem trgu, saj naj bi {vicarski proizvajalec TK-opreme Ascom `e opravljal najbolj obse`ne preskuse tehnike PLT na svetu v sodelovanju s 16 elek-trodistribucijskimi podjetji v enajstih evropskih dr`avah. Po izjavah Asco-ma naj bi bila, ~e ne bo pri{lo do tehni~nih ali regulativnih zapletov, TK-oprema za PLT v prodaji na odprtem trgu `e spomladi 2001. Podatkovne hitrosti za preskusne sisteme PLT naj bi dosegle 2 Mb/s, medtem ko naj bi prvi rod komercialnih izdelkov zagotavljal prepustnost 3 Mb/s. DAVID PAHOR ELECTRICITY FORUM (http://www.electricityforum.com/) Doslej smo ve~idel obiskovali evropska energetska spleti{~a, zato ni napak, da si za spremembo ogledamo {e ameri{ki kraj Foruma za elektriko (Electricity Forum - EF). Tega so ustanovili leta 1986, da bi zagotavljal poglobljene tehni~ne in poslovne informacije o severnoameri{ki industriji visokonapetostnih izdelkov. Spletne strani so oblikovane zelo enostavno, brez okvirjev, vendar lahko z modrim menijem na levi hitro pridemo do vseh bistvenih podro~ij spleti{~a, kot so Slu`be, Oglasi, Tehni~na knji`nica in Izdelki. Za naklju~-nega energetskega deskarja iz Evrope pa bo vendarle najbolj zanimiv arhiv elektronskih ~lankov iz revije Electricity Today, kjer lahko prebiramo prispevke tako o poslovnem dogajanju kot tudi o novih tehnologijah za proizvodnjo, prenos in upravljanje elektroenergetskih sistemov V ZDA in Kanadi. Na voljo imamo tudi brezpla~en arhiv novic iz panoge, {e posebej pa je zanimiva spletna stran z obse`no zbirko podatkov o tiso~ih izdelkov za prenos in distribucijo elektri~ne energije ter o njihovih proizvajalcih. Vsekakor prav{nji kraj za vse, ki bi radi na hitro vrgli pogled na dogajanje v ameri{ki energetski tehnologiji. DR. FRANCE PRE[EREN (http://www.preseren.net/) Tretjega grudna (decembra) letos smo praznovali 200-letnico rojstva najve~jega slovenskega pesnika Franceta Pre{erna. Nekaj dni pred tem sem bil prijetno presene~en, ko mi je znanec pokazal novo spleti{~e, namenjeno temu evropskemu velikanu lirike. Avtorji so Pre{ernovo spletno domovanje oblikovali enostavno, vendar likovno usklajeno in se izognili pastem okvirjev ali nepotrebnih dina-mi~nih vlo`kov. Kraj je postavljen pregledno z jasnim menijskim stolpcem na levi in enostavno razvrstitvijo tematskih podro~ij. Ta govorijo o mitu in resnici o Pre{ernu, o njegovem `ivljenju, dobi, sodobnikih, krajih ter o temeljnih biografskih podatkih, ki so skupaj s kvizom {e posebej zanimivi za {olarje. Najbolj presene~a obse`na elektronska zbirka Pre{ernovih del, ki so nam na voljo v besedilni in govorjeni obliki. To pomeni, da lahko ve~ino Pre{ernovih pesmi tudi poslu{amo v obliki MP3. ^e sko~imo na stran Recitacije lahko hitro pregledamo seznam dramskih umetnikov, od Poldeta Bibi~a do Jo`eta Zupana, ki so pesmi brali. V rubriki Zanimivosti odkrijemo celo uglas-bitve v videozapisu in mnenja sodobnih slovenskih razumnikov. [e posebej pohvalno je iskanje po celotni vsebini spleti{~a s poizvedovalnim poljem. Pre{eren.net je vsekakor e-kraj, ki si ga je dr. Pre{eren zaslu`il. Petica. 49 novoletna anketa December JE NAPOREN mesec Leto{nje leto je bilo skoraj v vseh elektrogospodarskih podjetjih leto sprememb, predvsem kadrovskih. Zato smo se v tej novoletni anketi odlo~ili, da povpra{amo zaposlene, kako ocenjujejo iztekajo~e se leto in kaj pri~akujejo v novem. Predvsem pa, kako se bodo pozabavali ob prehodu iz starega v 2001. leto. Veliko jih ima te praznike rado, ~eprav postajajo iz leta v leto bolj naporni, predvsem finan~no, saj nas ponudba v trgovinah napada iz vseh strani, le malo od tega pa si res lahko privo{~imo. Tako po vseh nakupih daril ostane bolj malo denarja za silvestrovanje, zato bo ve~ina vpra{anih ta ve~er pre`ivela kar doma. Tako poleg bo`i~a postaja tudi novo leto ~edalje bolj dru`inski praznik. SIMONA BANDUR Albin Kor{i~ vodja projektne enote HE Moste, SEL Z iztekajo~im se letom sem kar zadovoljen, ~eprav je bilo zelo naporno. Zdaj delam na projektu za pridobitev standarda ISO 9001, poleg tega sodelujem {e pri projektu gradnje elektrarn na spodnji Savi, nekaj ~asa pa smo na~rtovali tudi gradnjo novih Most, vendar je to padlo v vodo. Pri vseh teh projektih bodo moji decembrski prazniki bolj delovni, saj imamo takoj po novem letu presojo za standard ISO. Sicer pa bom praznoval prehod v novo leto verjetno kar doma. Zadnji dve leti se odpravimo na Silvestrovo zve~er v mesto. Novo leto zame ni ni~ posebnega. Z `eno si vzameva dvakrat na leto dopust, zato se veliko bolj veselim zimskega po~itnikovanja. Za naslednje leto sem si postavil kar nekaj ciljev, med njimi je za~etek gradnje savske verige, `elim pa si tudi, da bi se standard ISO dobro obnesel. 50 Marinka Fojkar reklamacije in informacije obra~una elektri~ne energije, Elektro Gorenjska Leto{nje leto je bilo pestro, imeli smo veliko dela, saj smo bili pri~a mnogim spremembam pri obra~unu elektri~ne energije, predvsem zaradi uvajanja DDV-ja. Zato smo imeli veliko ve~ prito`b zaradi vi{jih ra~unov. Sicer sem pa zadovoljna s tem letom, zlasti ker se je poro~ila h~i. Za naslednje leto si {e nisem postavljala kakih ciljev, povezanih s slu`bo. To po~no drugi, jaz jih bolj ali manj le uresni~ujem. Prehod iz starega v novo leto bom, kot obi~ajno, pre`ivela doma z dru`ino. Pripravila bom ve~erjo, ~eprav ne kuham pretirano rada, ~e pa `e, se potrudim, ker rada dobro jem. Tudi v slu`bi bomo imeli zabavo, ki se je vedno z veseljem udele`im, saj je to prilo`nost, da se sre~amo, ker smo sicer precej razbiti po terenu. Druga~e pa menim, da so ti decembrski prazniki malo pretirani. Ni mi v{e~ vsa ta evfori-ja, kot da bo po novem letu vsega konec, zlasti ob prehodu v novo tiso~letje. Iztok Turk dispe~er, Elektro Trbovlje Letos sem dobil sina, zato je to leto zame nekaj posebnega. V naslednjem letu si najbolj `elim, da bi do konca uredil stanovanje in bi se tako lahko z dru`ino preselili v novi dom. Tudi poklicno se je marsikaj spremenilo, saj sem menjal okolje, poleg tega pa se {e izobra-`ujem za delo v dispe~erskem centru vodenja. O silvestrovanju {e nisem razmi{ljal veliko. Najverjetneje se bom udele`il kar praznovanja v {otoru v Zagorju. Vsako leto po bo`i~u se namre~ tam marsikaj dogaja - od raznih dru`abnih prireditev, do nastopov glasbenikov. Najlep{e je prav na Silvestrovo, saj je takrat ognjemet, v {otoru pa postavijo nekaj miz in pripravijo ve~erjo. ^eprav imam rad decembrske praznike, se mi zdi, da so nekoliko naporni, predvsem finan~no. Robi Skarlovnik elektromonter, Elektro Celje, nadzorni{tvo La{ko Iztekajo~e se leto ni bilo ni~ posebnega in tudi v naslednjem letu ne pri~akujem ve~jih pretresov. V slu`bi {e ~akamo na iztek privatizacije in na novo RTP, zasebno pa gradim hi{o, zato imam predvsem tam veliko na~rtov. Prehod v novo leto bom pre`ivel doma s prijatelji. Pripravili bomo kaj za pod zob in kupili pija~o, zabavo pa popestrili {e z lastnim ognjemetom. Naslednji dan sem v slu`bi de`uren, zato ne bom pretiraval. Sicer pa imam rad decembrske praznike, a ~edalje manj, saj se v zadnjih letih vedno bolj komercializirajo. Bolj mi je bilo v{e~ {e pred leti, ko so tik pred zdajci okrasili mesto. Novo leto je zame pomemben praznik, pomem-bnej{i kot rojstni dan, zato ga tudi rad praznujem, raje kot bo`i~, saj sem na ta dan velikokrat tudi delal. Silva Zorko vodja splo{ne slu`be, Elektro Maribor, enota Ptuj Leto{nje leto ni bilo ni~ posebnega, menim, da bi lahko bilo bolj{e. Pri~akovali smo neke spremembe, a se to ni zgodilo. Tudi za naslednje leto nam jih napovedujejo, a {e o tem nismo seznanjeni. Silvestrujem `e nekaj let kar doma, v krogu dru`ine, praznovanja zunaj so namre~ zelo draga, poleg tega pa imam mlaj{ega sina in ga ne `elim pustiti samega doma. Bolj pomemben je zame bo`i~, saj imam nanj {e iz otro{tva lepe spomine. V{e~ mi je vse, kar sodi zraven, od okra{evan-ja smre~ice do obdarovanja. Pika na i bi bila, ~e bi {e v slu`bi dobili kak{en dodatek, da bi si vse to la`je privo{~ili. Tudi v na{i enoti pripravljamo silvestrovanje, ki se ga radi udele`ijo tako zaposleni, kot tudi upokojenci. Imamo kosilo, se malo pozabavamo in pogovorimo. Sicer pa bodo prazniki kar naporni in razbiti. Pred koncem leta imam namre~ najve~ dela, saj je treba zaklju~iti ra~une in dokon~ati nekatere naloge. 51 alerija Elektro Gorenjske Sa{a Jam{ek vodja Elektroprenosa Diva~a in Nova Gorica Za mano je precej naporno leto. Bil sem na dveh prijetnih dopustih, pozimi in poleti, sicer pa sem bil zasut z delom, zlasti ker prav zdaj kon~ujem specialisti~ni {tudij mened`menta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Januarja pripravljam zagovor naloge, v kateri sem ocenjeval odpiranje trga z elektri~no energijo v Evropski uniji in Sloveniji. [tudiram `e tretje leto, saj se mi je zaradi dodatnih delovnih obveznosti {tudij nekoliko zavlekel. Spomladi sem namre~ prevzel {e drugo enoto – Novo Gorico, dobil pa sem tudi nalogo organizirati dejavnost prenosa na Elesu, kot zahteva nov energetski zakon. Zaradi natrpanega delovnega leta, zlasti decembrskih dni, se praznikov zelo veselim. Posvetil se bom dru`ini, ker imam ob~utek, da jih kar malo zanemarjam. Po novem letu bom najprej kon~al {tudij, treba pa bo dokon~ati tudi organizacijo prenosa. Zelo se `e veselim dopusta - na~rtujem namre~ 52 potovanje v Ameriko. Razstava henrika marchela Kranj je Pre{ernovo mesto, saj je najve~ji slovenski pesnik v njem `ivel zadnja leta svojega `ivljenja, v njem umrl in je pokopan v Pre{ernovem gaju. Mestna ob~ina Kranj je za svoj praznik izbrala 3. december, datum rojstva dr. Franceta Pre{erna. Letos je bilo {e posebno slovesno, saj smo praznovali 200-letnico njegovega rojstva in jo zaznamovali s {tevilnimi dogodki. Kr ranj ostaja zvest tradiciji zgodovinopisja, saj ob~ina skrbi, da vsakih pet let izide obse`na publikacija, v kateri je prikazana podoba mesta in okolice v preteklosti in danes. Mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske, je bil predsednik uredni{kega odbora Kranjskega zbornika 2000, `e devete tovrstne knjige v zadnjih 40. letih. Velik poudarek smo dali dr. Francetu Pre{ernu in 200-letnici njegovega rojstva. Po velikem pesniku se imenuje ve~ kulturnih in{titucij, samo mesto Kranj pa si tudi lasti naziv Pre{ernovo mesto. Enaintrideset prispevkov v novem zborniku na skoraj tristo straneh je razdeljeno na {tiri poglavja: @iva preteklost, Kritik mag. Damir Globo~nik, razstavljalec akademski slikar Henrik Marchel in gostitelj mag. Drago [tefe, direktor Elektro Gorenjske. Kulturna podoba mesta, Zadnjih sto let in Kronika. V dokumentih je ujet minuli ~as. Vsi dosedanji zborniki so tako zanimivi, da bi po izidu desetega ~ez pet let kazalo izdati tudi zbornik zbornikov, meni mag. Drago [tefe, ki je kulturo vnesel, z izostrenim ~utom za umetnost, tudi v novo upravno stavbo Elektro Gorenjske na Primskovem v Kranju. V po~astitev Pre{ernovega jubileja in kranjskega ob~inskega praznika je bila v sredo, 29. novembra, v novi Galeriji Elektra odprta prva samostojna razstava. ^ast je pripadla aktualnemu prejemniku kranjske Velike Pre{ernove plakete za leto 2000, akademskemu slikarju Henriku Marchelu. Razstava je sovpadala z bli`njo podelitvijo izjemne kulturne nagrade, ki jo je Henrik Marchel iz Kranja prejel ob 70-letnem `ivljenjskem jubileju, za dolgoletno bogatitev kulturne podobe Kranja. »Dana{nja razstava ima trojni pomen. To je prva samostojna razstava v novem razstavi{~u ob uvodni skupinski predstavitvi umetnikov s Primskovega. Drugi~, razstavlja doma~in, ki pol stoletja bogati gorenjsko kulturo s svojimi barvitimi abstraktnimi deli. Tretji~, s priznanim avtorjem bomo po~astili mestni in kulturni praznik ter ustvarili zvezo med kulturo in gospodarstvom,« je v nagovoru k razstavi poudaril mag. Drago [tefe. Umetnostni kritik mag. Damir Globo~nik je dejal, da slikar-jeva ustvarjalna prizadevanja pomenijo za~etek uveljavljanja sodobne umetnosti v mestu. Slikarska smer abstraktnega ekspresionizma, ki ji ostaja razstavljalec zvest, ni zrasla iz manire, temve~ je plod globokega prepri~anja, da umetnost ni samo posnemanje narave, ampak neposreden odziv na `ivljenje in okolje, v katerem umetnik `ivi, izraz njegovega mi{ljenja in ~ustvovanja. V kulturnem programu, ki ga je povezovala mag. Mateja Nadi`ar Praprot-nik, je nastopila pevska skupina deklet (Daniela Brov~, [pela Frelih in Simona Zupan), ki pet let deluje pri Folklorni skupini Sava Kranj. Vodi jo in v njej hkrati prepeva Simona Zupan z Visokega pri Kranju, ki je bila tudi nagrajenka Mestne ob~ine Kranj. Prejela je malo Pre{ernovo plaketo za uspe{no delo pri folklornem izro~ilu in za prena{anje ljudskega na~ina petja na mlaj{e. DRAGO PAPLER Sindikat Elesa je sredi novembra organiziral izlet na Kras, znano domovino terana in kra{kega pr{uta, pa tudi {tevilnih krajevnih posebnostih. Ker je navada Slovencev, da moramo imeti vzrok, da ga lahko pijemo, najdemo ga pa tako ali tako vedno, je bil za ta na{ izlet pravzaprav kriv sv. Martin, ki se je davnega leta 316 rodil v Sombotelu na Mad`arskem in vsako leto krsti mo{t, da vino postane. In zaradi njega marsikateri mo{ki pred doma~im hi{nim pragom ~aka odre{itev lastne `ene. K rivijo ga tudi za dru`inske nesloge, nena~rtovano potomstvo in mu celo pravijo, da je prevarant, saj ga pijejo rumenega, policiji pa poka`e vedno zeleno barvo. Zakrivil pa naj bi bil tudi marsikatero zablodo, ko `enska ni na{la poti domov, ampak v sosedovo hi{o … ! A kljub vsemu si marsikdo želi in čaka dan, kdaj v listih vest bo izšla, natisnjena čez celo stran — tu liter je brez dna. Da bi preizkusili, kaj od vseh naštetih ljudskih modrosti drži, smo se v Elesu odločili, da se podamo na Kras, ki ni znan samo po kraških jamah in vrtačah, temveč tudi po dobrem vinu in kulinaričnih dobrotah. Slednje smo poskušali v »osmicah«. Osmica je oblika prodaje odprtega vina in drugih domačih dobrot, kot so pršut, domače salame, klobase, kuhano zelje in repa in seveda kuhani štruklji za posladek. Osmičarstvo je k nam prišlo z odlokom cesarice Marije Terezije sredi 18 stoletja in se obdržalo tudi pod italijansko okupacijo tja do druge svetovne vojne, na Tržaškem pa neprekinjeno do danes. Samo ime »osmica« nam pove, da je kmet smel prodajati vino preteklega leta, domačo hrano, doma spečen kruh in pecivo osem dni. Ker pa vedno združimo koristno s prijetnim, smo se odločili, da si ogledamo enega najlepših in najstarejših kraških krajev, Štanjel. Po njem nas je popeljal Jože Svagelj. Ustavili smo se tudi na domačiji našega sodelavca, kjer smo se po izvirnih aperitivih okrepčali še z dobro domačo hrano in poskušali novo vino. Sledil je ogled pridelave najbolj znane kraške specialitete — prašičjega stegna, sušenega na kraški burji, kraške pancete, vratine ... Naša zadnja postaja pa je bila Osmica pri Mahniču, kjer smo se ob izbrani hrani in pijači ter ob plesnih zvokih ansambla Plima dobro zabavali in si na poti domov obljubili, da ob letu ta nadvse zanimivi in zabavni izlet ponovimo. DRAGICA SIMCIC 53 najprej je zdravje Pasti DECEMBRSKIH PRAZNIKOV Smo sredi najbolj nezdravega meseca v letu. Kon~ati je treba naloge v slu`bi, se pripraviti na praznovanje, nakupiti darila, kar je prav tako lahko zelo stresno, zlasti, ~e je mo{nja bolj prazna, poleg tega pa je tu {e vrsta zabav, ki se rade zavle~ejo dolgo v no~, po navadi pa jih za~inimo z dobro, a `al nezdravo hrano, ter s kak{nim kozar~kom vina. O zdravem `ivljenju decembra torej skorajda ne ka`e razmi{ljati, vseeno pa je tu {e nekaj opozoril, da le ne boste preve~ brezkrbni, in {e nasvet, kako lahko prepre~ite alkoholnega ma~ka. Pa lepe praznike! O 54 zdravi prehrani smo v na{i rubriki `e govorili, a pred praznovanjem ni odve~ {e dodatno opozorilo. Hrana, ki jo stre`emo ob praznikih, je velikokrat te`ko prebavljiva, saj vsebuje veliko ma{~ob in holesterola, zato je bolje namesto svinjskega mesa izbrati perutnino ali ribe in zraven postre~i zelenjavo, ne pa krompirja, ~e pa `e, naj bo ta kuhan. Krompir ima sicer veliko vlaknin in zdravih ogljikovih hidratov, vendar se mu s cvrtjem zelo zvi{a kalori~na vrednost in vsebnost ma{~ob. Tudi solate so lahko nezdrave, zlasti francoska solata, ki je zelo priljubljena. Vsebuje sicer kuhano zelenjavo, vendar pa je majoneza tista, ki vsebuje veliko ma{~ob. Poleg tega je na mizah na pretek potic, gibanic in peciva, ki so prav tako visokokalori~ni. Ni se treba odpovedati vsemu, saj je dobra hrana sestavni del praznikov, paziti je treba le, koliko pojeste, dobro pa je tudi kombinirati bolj in manj kalori~na `ivila in se odpovedati obilnim ve~erjam. DAN PO ZABAVI Prednovoletne zabave in silvestrovanja si je te`ko predstavljati brez ko-zar~ka vina ali druge opojne pija~e. Ve~er je tako velikokrat bolj prijeten in spro{~en, a `al lahko vse to zagreni »dan potem«. Za najbolj{i na~in prepre~evanja alkoholnega ma~ka {e vedno velja – ne pij toliko ali pa sploh ne pij, obstajajo pa tudi manj drasti~ni nasveti, ki dovolijo malo opojnosti. Da zoprno in bole~e razbijanje in {umenje v glavi ter splo{no slabo po~utje ne bo prevladujo~ spomin na veselja~enje, so tu naslednja priporo~ila. U`ivajte ~im manj `ganih pija~ in ne pijte na du{ek, ampak po po`irkih, se pravi, u`ivajte v kakovosti pija~e, ne pa v velikih koli~inah. Zelo pomembno je tudi, da ne pijete na prazen `elodec, ampak pri jedi, in da ne pijete alkohola na `ejo, saj ima ravno obraten u~inek – pospe{i namre~ odvajanje vode in s tem tudi telesu potrebne minerale. Da se od`ejate, pijte raje sok ali vodo. Po obilnejšem uživanju alkoholnih pijač je prav tako dobro, da pred spanjem zaužijete napitek, bogat z mnierali, s čimer ublažite diuretično delovanje alkohola. Zlasti primerni so napitki, namenjeni športnikom oziroma uživanju ob povečanih telesnih naporih. Naslednje jutro pa pijte veliko brezalkoholnih pijač, da nadomestite izgubljene minerale in vodo. Privoščite si obilen zajtrk, saj alkohol znižuje tudi raven sladkorja v krvi. In ne nazadnje — mačka ne bo pozdravilo poležavanje v postelji. Na svežem zraku in ob gibanju si bo telo hitreje opomoglo od pretiravanja z alkoholom. TRENIITH ZA N0V0LE1NE 0O10CITVE Ko smo že pri zdravem življenju, je prednovoletno obdobje pravi čas tudi za kadilce, da si morda postavijo kakšen ponovoletni izziv, kot je na primer opustitev kajenja. Ta razvada namreč povečuje možnost za bolezni srca in ožilja, kronični bronhitis in posledično kronične bolezni pljuč, različne rakaste bolezni in tudi Alzheimerjevo bolezen. Kadilci tako zaradi slabega zdravja zavržejo dober del svojega življenja — raziskave so namreč pokazale, da živijo v povprečju devet let manj kot nekadilci. Toda kljub vsem znanim nevarnostim, le malo kadilcev opusti to navado. Nikotin namreč spremeni strukturo živčnega sistema in povzroča dolgoročno telesno in psihično odvisnost. Tako se težki kadilci le stežka takoj odpovedo nikotinu, zato je že omejitev kajenja velik korak. Sicer pa se da odvisnost od nikotina premagati z raznimi nikotinskimi nadomestki, ki zmanjšujejo absti-nenčno krizo, vseeno pa ne omilijo psihološke navezanosti na cigareto — to mora premagati vsak sam. Kajenje ni edina slaba razvada, ki grozi zdravju, zato se še v starem letu vprašajte, kaj ste letos storili zase in z novim letom lahko zaživite bolj zdravo. Obstaja namreč šest vidikov osebne skrbi za zdravje: jejte razumno in zdravo, pijte malo alkohola, ne kadite, telovadite, nadzirajte telesno težo in redno obiskujte zdravnika, četudi niste bolni — iz preventivnih razlogov. SIMONA BANDUR rekreacija GORSKIH POTEH S HENRIKOM TUMO ..... Pri zalo`bi Tuma sta pred kratkim iz{li dve zanimivi knjigi enega prvih slovenskih alpinistov in narodnega buditelja, dr. Henrika Tume. Prva so Planinski spisi, druga pa je ponatis Imenoslovja Julijskih Alp, to je dela, ki je bilo prvi~ objavljeno leta 1929. Ti dve izdaji sta prilo`nost, da legendo slovenskega gorni{tva na kratko tudi predstavimo. Z izdajo planinskih spisov dr. Henrika Tume je zalo`ba zapolnila pomembno vrzel v slovenski gorni{ki literaturi. Henrik Tuma namre~ v 65 letih po svoji smrti ni do~akal izdaje (i)zbranih planinskih besedil, ki bi si jih glede na svojo pomembno planinsko publicisti~no vlogo v za~etku stoletja prav gotovo zaslu`il. Rodil se je 1858. leta v Ljubljani. Kme~ko `iv-ljenje, naravo in gore je spoznal `e v mladih letih. Ve~idel je sam obredel ve~ino slovenskih gora, v {tudijskih letih tudi avstrijskih, prehodil pa je {e velik del dana{nje Mad`arske. Od leta 1902 je za~el sistemati~no raziskovati Julijske Alpe (pozneje tudi Karavanke), tako da je ‘obdelal’ vse gorske skupine po vrsti. Glavno gibalo njegovega dela je bil popis vseh krajevnih imen (vrhovi, doline, planine idr.). Na ta na~in je ugotovil in ohranil izvirna doma~a slovenska imena ter posku{al odpraviti napa~-na, popa~ena imena oziroma tuje izraze. Rezultat raziskovanja je bilo Imenoslovje Julijskih Alp (Slovensko planinsko dru{tvo, 1929), kar je nekak{en slovar krajevnih imen Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp. Tuma je v tem ~asu sam ali s svojimi vodniki, ki so mu slu`ili bolj kot poznavalci krajevnih imen kot pa soplezalci, preplezal vrsto sten in odkril mnoge nove pristope na vrhove. Tumo tako {tejemo kot drugega slovenskega alpinista (za prvega {teje-mo Valentina Stani~a, ~igar dvestoletnico prvega pristopa na Veliki Klek oz. Grossglockner slavimo letos – leta 2000). Tuma je odli~no obvladal plezanje, tehniko gibanja in ravnanja z vrvjo, uporabljal je najmodernej{o opremo, ki je bila takrat dosegljiva: okovane ~evlje, plezalke, (konopne-no) vrv, dereze, `abice, klinometer (merjenje naklona pobo~ja), termometer (merjenje temperature), hipso-meter (merjenje nadmorske vi{ine), barometer (merjenje zra~nega tlaka) idr. Tumo {tejemo kot pionirja mnogih dana{njih planinskih ve{~in (oprema, nevarnosti v gorah, tehnika gibanja. Tuma in Jo`e Komac – Pavr sta bila prva, ki sta odkrila in preplezala danes tako imenovano Freli-hovo polico v Slovenskem Turncu (Slovenska smer v severni steni Triglava). Te`avnost plezalnih smeri sicer nikjer ni presegla I V. stopnje, vendar je bilo tudi to za takratni ~as zelo te`ko. Kot smo `e omenili, je bil Tuma tudi izredno plodovit planinski publicist. Poleg `e omenjenega Imenoslovja je objavil {e vrsto drugih planinskih besedil. Pri Slovencih je bil prvi, ki je v knjigi Pomen in razvoj alpinizma (Alpinisti~ni klub Skala, 1930) sku{al globlje razlo`iti alpinizem in alpinistiko (to delo {tejemo kot prvo slovensko teo-reti~no alpinisti~no delo). Druga Tumova besedila so prispevki v revijah in drugih publikacijah. Najve~ je objavljal v Planinskem vestniku, ~e{kem glasilu Alpský vistnik, avstrijskem Österreichische Alpenzeitung, italijanskem Comunicato mensile idr. Najve~ njegovih planinskih spisov je potopisov in opisov. Tako kot je raziskoval, je tudi popisal posamezne gorske skupine (Zahodni Julijci, Kaninska in Mangrtska skupina, Trenta in So~a, Bohinjski kot, Triglavska skupina, Bene{ka Slovenija). Poleg besedil je Tuma tudi risal in objavljal slike, skice in zemljevide posameznih obmo~ij, slednji so tako tlorisni kot profilni. Zvrsti drugih Tumovih planinskih besedil so: alpi-nistika, jezikoslovje, gospodarska dejavnost, osebni spomini, recenzije in varstvo narave. Ne glede na »ime-noslovni« razlog pisanja so Tumovi planinski spisi predvsem prijetno potopisno branje njegovih gorskih raziskovanj, saj nam poleg popisovanja gora in njihovih imen ve~krat opi{e tudi mnoge svoje dogodiv{~ine in razne zgodbe, ki jih izve od do-ma~inov, izvemo tudi za zanimive etnolo{ke zna~ilnosti krajev, ljudske zgodbe, pripovedke in zgodovinske preglede ter turisti~ne pobude, ni pa se izognil niti kritiki gospodarske politike. Na ve~ mestih na dolgo opisuje razmere na planinah, delo sprav-nika (ves postopek) pri izdelavi sira ter razne pastirske obi~aje. V besedilih ne manjka niti opisov vojnih grozot in pobud za dvig narodne zavesti. Planinske pripovedi, pa ~eprav nekatere stare skoraj sto let, nam pri-~arajo ~as, razmere in dogajanja ne samo v gorah, pa~ pa tudi v na{i de-`eli pred prvo svetovno vojno in po njej. VLADIMIR HABJAN 55 novoletna nagradna kri`anka Ljubitelji kri`ank imate znova prilo`nost, da se s pomo~jo znanja in malce sre~e uvrstite med na{e novoletne nagrajence. Za vas smo pripravili pet lepih nagrad, ki naj za zdaj ostanejo {e presene~enje, vsekakor pa se vam spla~a potruditi. Va{e re{itve s pripisom nagradna kri`anka v uredni{tvu pri~akujemo najpozneje do 19. januarja. 56 r t* v i / ^^> N*$ G«0JH(? fflETJF. OM&JEK [RUM HCGKI, KISE BDLttl PH JEH5K0 KIKKLA F».j5*a REKA. "KlTJK VSIf RAJSW-TRrJlTRQ-TftUOl 0T9B JMIJO VAiLNtn MtC* *L-PUSKD V*W*- ' 1 , j Ti jASTflil-wa vtf-H4*Z Avron Jb '6 ¦d : HEPiUL Tl.lfihL*, ZEHSKA & 22 fik / HESP1L-HLNLJ-Y05T, KCfJ- 25 filMai W-X\>». ¦ HAJPROT-! HlK 3.LF L r 30 ¦ 5LEI N$fA PREM 4 - F1V5W m\t 23 M. FILH, igrale: KYAH> PI5MLA-Ni ESPERANTO artw '¦lB(j KORENI GOSPODAR-' 3iACL- SLlKAfl AKYA,- laadM-LiC bRA-QKMST. HJUClTA PfSHlK askkc nncr^ SLUM 50fflE 12 NAJ NAPAWJ 36 AHLREJ JEHEC UBUSfl flOAHER; 21 ahTOh ihgclic H[H. P&-PE'fltMC* 20 LAHTAJi OKRASU JI cffruu KAJ? F «P.RJEHO 3S ftJCUiA, fSCUL K(H1NA SLSTAALK 2 '. KRUJFK ! KDANJ^I i CCfli P&ift5lllJl VRAH HA KCCJ 1JYE POVAB-UENK H* SVJL19 7 SMHA. 31 gun. HONBLNf] SGRAY1-¦CLISCE risova 5A&CA ihihjski "FMKBI F.L-azaf. 11 ZA* I ML. FRlBf ¦ lALStt 19 IRENI 6 EGIPT C&5HA BOLEZEH IRGMCM . PISATELi ; 37 HA1JE zs KBOWZ 37 WJ KFfJU 3H*lJl i 5(RL HAttS« TUlUflLA 13 st-i PffiMFT lATlNitfA JMlCA i 1AJB5KQJ WfifA. PAPKX CJCAH.E iil M VRSTA HRAYLJF i 29 PIMtA Sl.ftRIH aawiiOK 3 a kF 24 wiil KilJA TRATMIt w&cuHru VSAKDANJE? 34 i i 10 28 HilNIA-»ISCI V JUftl IKIJ 17 33 JHAJTRSl «kAJ-DftA?! KAMEN 18 rilM 3|. ARHI-TFKT H ttZFU jikzast OkRaS MHMlJ*. -J IIR. POLI". IIEBHK MAffiAk HIDAI «SLO: 1 2 3 1 4 ! b ti 17 j J , P.1'10f TfifK [TALIJ.« i i r cclnza veslača. ! W[Ftr 8 j9 10 1 ¦ ? 1 11 12 13 14 ;15 -i JJ?NDAH. KLKAYICA Vfti QASTHRJ ¦ i PfYKA HE?HAN 16 74 17 18 19 , 20 i 21 22 ¦23 i i _____t UttDHIK lil 21 55 126 i 27 28 29 30 31 ! i MZAfliA, fRAJf 15 5 32 Zl 34 35 136 ; 37 3& : 39